GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA „BORIS KIDRIČ” KIDRIČEVO
Štev. 11
November 1975
Letnik XII
OB PRAZNIKU
REPUBLIKE
vaici, so se pričeli pojavljati tudi taki, ki so nam to čisto in težko priborjeno svobodo pričeli oporekati in se hvalisati, da so bili oni tisti, ki so nas osvobodili. Toda delovni ljudje socialistične Jugoslavije dobro vedo za naš prispevek v NOB in prav zato ne bomo nikoli nikomur dovolili, da bi žalil nad milijon in sedem sto tisoč žrtev, katere smo prispevali za to, da lahko danes živimo v miru in svobodi ter si gradimo naš socialistični sistem.
Sklepi II. zasedanja Avnoja so brez dvoma imeli velik odmev v naši domovini kot tudi v tujini, saj so tudi o-stali pričeli kaj hitro spoznavati, kaj se dogaja v Jugoslaviji in kdo je sploh tisti, ki se bori za pravično stvar, za stoletja pričakovano svobodo. Vsekakor so sklepi tega zasedanja dali narodnoosvobodilni vojski in celotnemu gibanju novega poleta in trdno odločnost, da se bomo borili do zmagovitega konca.
Vojna je bila krvava in vse žrtve, ki so padle v tem neenakem boju, niso bile zastonj, kajti to, kar imamo danes, še mnogi na našem planetu nimajo in še vedno teče kri za njihove pravice. Krvavi režim v Španiji se nagiba h koncu in brez dvoma imajo tukaj vpliv vse dežele, ki se borijo za enakost in pravičnost delavskega razreda. Naša država je ena od tistih, ki je lahko se kako svetal primer borbe za. svobodo in enakopravnost vseh ljudi na svetu. Politika, katero izvaja naša država, je globoko spoštovana ne le v neuvrščenih državah, ampak, se do nje vzpodbudno in spoštljivo obnašajo tudi tisti, ki jim sicer ni najbolj pri srcu, pa ji vseeno morajo priznati pred svetom vse spoštovanje. Naši narodi so in bodo vedno gojili vse simpatije do narodov, ki se še vedno borijo za svoje osnovne pravice, kajti naše ljudstvo zna najbolje ceniti tisto, za kar se je borilo in kar danes nimajo še mnogi narodi na svetu.
Prav narodi Jugoslavije, ki so prelili toliko krvi in dali toliko žrtev za osvoboditev domovine, so upravičeno zahtevali, da se nikoli več ne bo vrnil stari sistem. To voljo so narodi Jugoslavije manifestirali v narodnoosvobodilni vojni, potrdili pa na II.
Zakaj prepičla aktivnost
Spomenik revolucionarjem v Ljubljani
ZA KONKRETNO OCENO DOSEDANJEGA DELA NA LETNIH SKUPŠČINAH OOS
Letošnje leto je za naše narode brez dvoma najpomembnejše v njihovi zgodovini, saj praznujemo 30-let-nico osvoboditve izpod fašističnega jarma. Pri tem pa ne smemo pozabiti na 32-let-nico rojstva naše nove socialistične Jugoslavije.
Celih 32 let je minilo od tistega zgodovinskega dne, ko je bilo v Jajcu II. zasedanje Avnoja, ki je pomenilo zgodovinski preobrat, na katerega so čakali jugoslovanski narodi mnoga deset in stoletja.
Ko se tako spominjamo rojstnega dneva naše socialistične Jugoslavije, ne gre pri tem prezreti težkih izkušenj, katere je v povojnem obdobju preživljalo delovno ljudstvo nove Jugoslavije. Ko smo izšli iz NOB kot zmago-
»Podati je treba konkretno in realno oceno dosedanjega delovanja sindikalnih organizacij v TOZD, pa o vlogi, katero so odigrale sindikalne
To bi naj bilo osnovno vodilo leto. Vsekakor pa obravnavajo
tudi ostala pomembna vprašanja
skupine!«
za sestavo letnih poročih o delovanju osnovnih organizacij sindikata v TGA Kidričevo; te so pred letnimi skupščinami. Odveč je sicer omenjati predstoječe letne skupščine, ker bodo potekale tako, kot to določa 22. člen statutarnega dogovora o organiziranosti in delovanju sindikatov in zveze sindikatov v SH. Sloveniji.
Čeprav bi morali vsi člani sindikalne organizacije vedeti, kaj bo obravnavano na letnih skupščinah, je vsekakor dobro, če se malce na to spomnimo in se na te konference tudi temeljito pripravimo. Le tako bomo prispevali svoj delež k vzpodbujanju sindikalne aktivnosti v TOZD in v TGA.
Letna skupščina osnovne organizacije sindikata se po statutarni zahtevi sestane vsako leto najpozneje do konca januarja, na njej pa morajo člani sindikata oceniti predvsem dejavnost osnovne organizacije sindikata v minulem letu in po potrebi sprejeti spremembe in dopolnitve pravil OOS, odobriti na podlagi poročil nadzornega odbora finančno poslovanje v minulem letu, določiti letni delovni načrt osnovne organizacije sindikata za naslednje leto, pa sočasno sprejeti tudi finančni načrt za naslednje
V TOZD.
Za nas so vsekakor najbolj pomembne letne konference osnovnih organizacij v TOZD, saj bo prav na teh potrebno kritično oceniti dosedanje delo osnovne organizacije in tudi sindikalnih skupin.
Ne bi rad bil krivičen proti nikomur, saj sem tudi sam član sindikata in zato velja tudi samokritika, toda ne bom se nič zmotil, če poudarim, da naše sindikalne skupine niso zaživele tako, kot smo to pričakovali, in niso odigrale tiste vloge, katera jim je bila namenjena že ob u-stanovitvi, v kar smo se tudi lahko prepričali. Osnovni krivci za tako stanje smo vsekakor sami, saj smo dovolili, da je vladalo mrtvilo in nismo uspeli najti smeri, ki bi naše sindikalne poverjenike nekoliko bolj zainteresirala za njihovo delo.
Ne kaže sicer posploševati dejstva o slabem delu sindikalnih skupin, ker verjetno vse niso bile zadovoljne le s tem, da so bile ustanovljene, ostalo pa je bilo prepuščeno drugim. Ce že nič drugega, smo se lahko nekaj naučili iz delovanja teh skupin. Nikakor ne kaže kriviti za neaktivnost poverjenike skupin, ki
so bili izvoljeni po svojih sodelavcih, kateri pa jim pozneje niso zadosti pomagali pri njihovem
vsakdanjem delu. Čeprav problemov prav gotovo ni zmanjkalo nikoli, pa so vendarle mnogi šli mimo sindikalnih skupin, ki bi
(Nadaljevanje na 3. strani)
KDO JE PRISTOJEN?
RAZPIS DELOVNIH MEST DIREKTORJEV SEKTORJEV
Zbor delavcev delovne skupnosti Skupnih služb je sprejel spremembo sistemizacije v komercialnem sektorju; namesto delovnega mesta direktor komercialnega sektorja je sistemiziral delovno mesto direktor sektorja za marketing. Da bi lahko bilo delovno mesto zasedeno, je komisija za razpis delovnih mest skupnih vodilnih delavcev na 6. redni seji 28. oktobra razpravljala o predlogu glavnega direktorja za razpis tega delovnega mesta in naročila kadrov-sko-socialnemu sektorju, da delovno mesto razpiše v časopisih Večer in Delo.
Ravno tako je naročila razpis delovnega mesta za direktorja kadrovsko-socialnega sektorja, ker poteče dosedanjemu direktorju 4-letna mandatna doba 18. decembra 1975.
Komisija za razpis delovnih mest skupnih vodilnih delavcev se je v razpravi o predlogih za razpis navedenih delovnih mest soočila tudi s pristojnostmi za razpise in imenovanja na ta delovna mesta. Menila je, da bi naj pravna služba podjetja podala svoje mnenje, kdo je pristojen za razpis delovnih mest direktorjev sektorjev in za imenovanje na taka delovna mesta. Po mnenju komisije so za to pristojni samoupravni organi delovne skupnosti Skupnih služb.
Iz tabel I in II je razvidno, kako smo poslovali v oktobru 1975 in v času od I. — X. 1975.
Indeks 1975/1974 prikazuje odnos dosežene proizvodnje nasproti enakemu obdobju 'lanskega leta.
I.	DINAMIKA PROIZVODNJE — INDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA
Doseženo
Obrat - mesec	Plan v mes. kumul.” 1975/74
A. GLINICA
1. Izluženo:
— september	100	101	100	107
— oktober	100	107	101	106
2. Kalcinirano:				
— september	100	102	98	99
— oktober	100	118	100	101
B. ALUMINIJ 3. Elektroliza A:				
— september	100	101	101	126
— oktober	100	101	101	122
4, Elektroliza B:				
— september	100	104	105	110
— oktober	100	105	105	110
5. Elektroliza B-12 P:				
— september	100	113	113	95
’/—•oktober	100	99	111	95
6, Elektroliza B-12 S:				
X — ^september	100	91	106	112
—■ oktober	100	107	106	110
7. Livarna:				
— september	100	94	103	117
— oktober	100	106	103	115
8. Anodna masa:				
— september	100	103	104	116
1 — oktober	100	102	104	114
II. PRIKAZ PORABLJENIH SUROVIN NA ENOTO PROIZVODA — X/1975.			
Na 1 tono proizvoda	Plan	Indeks september I.-X./1975	
L GLINICA			
Al hidrat — ALO3			
Ä —boksit	100	106	103
— NaOH 100 %	100	84	102
—• para	100	87	91
el. energija	100	103	99
2, ALUMINIJ			
Elektroliza A			
— glinica	100	100	100
— anodna masa	100	97	96
— kriolit	100	154	78
— Al fluorid	100	92	81
— el. energ. — kemija	100	100	100
Elektroliza B			
— glinica	100	100	100
— anodna masa	100	101	96
— kriolit	100	71	60
— Al fluorid	100	72	70
— el. energ. — kemija	100	98	96
Elektroliza B-12 P			
— glinica	100	100	100
— anodni bloki	100	105	95
— kriolit	100	98	86
— Al fluorid	100	74	69
— el. energ. — kemija	100	102	99
Človek
3.
Elektroliza B-12 S			
— glinica	100	100	100
— anodna masa	100	97	98
— kriolit	100	97	91
— Al fluorid	100	80	74
— el. energ. — kemija ANODNA MASA	100	103	102
Za izvoz:			
7T- petrolkoks	100	101	101
— katranska smola	100	97	98
Z?, domačo porabo:			
— petrolkoks	100	102	102
— katranska smola	100	97	96
— el. energija	100	90	90
V
OKTOBRU
Prikaz nesreč po TOZD in DS Skupne službe
Oktobra se je poškodovalo 12 delavcev.
Na poti Na delu	Skupaj
TOZD ALUMINIJ 1 TOZD GLINICA — TOZD VZDRŽEVANJE — TOZD PROMET 1 DS SKUPNE SLUŽBE
—	1
3	3
5	5
1	2
1	1
SKUPAJ :
2	10 12
OKTOBRA SO SE POŠKODOVALI NASLEDNJI DELAVCI:
TOZD ALUMINIJ
1. Marjan Zidar, mat. št. 4127, iz elektrolize A, se je poškodoval
8.	oktobra. Pri vožnji s kolesom, na katerem ni imel luči, je na makadamski cesti padel; pri tem si je lažje poškodoval spodnjo stran leve roke.
TOZD GLINICA
1.	Franc KOZEL, mat. št. 698, iz glinice — rdeči del, se je poškodoval 10. oktobra. Pri nasajevanju lopate se je zbodel na iver (trsko) od lesenega držaja. Poškodoval si je dian leve roke.
2.	Bogomir TOPLAK, mat. št. 3444, iz skupine za sprotno vzdrževanje glinice, se je poškodoval 31. oktobra. Pri menjavi plašča na III. hruški II. membranske črpalke mu je brizgnilo malo brozge v desno oko.
3.	Janko KRAJNC, mat. št. 1304 iz glinice — beli del, se je poškodoval 28. oktobra. Čistil je prostor v bližini črpalk v de-kompozerjih. Nenadoma je izskočil vijak iz stene črpalke; tako je curek luga ponesrečenca polil po obrazu. Utrpel je poškodbo na očeh.
TOZD VZDRŽEVANJE
1.	Franc PANIKVAR, mat. št. 3935, iz strojnega vzdrževanja, se je ponesrečil 1. oktobra. Pri demontaži ventila ga je zadela odpadna voda in mu lažje poškodovala desno stran lica in oko.
2.	Janez LESJAK, mat. št. 2162, iz strojnega vzdrževanja, se je poškodoval 3. oktobra. S sodelavcem je prenašal večjo grudo. Pri tem je njegov sodelavec predčasno izpustil grudo na enem koncu; zaradi tega je ponesrečencu stisnilo prstanec in mezinec ob železni rob korita. Na mezincu je dobil tudi lažjo poškodbo.
3.	Janez MLAKAR, mat. št. 1870, iz strojnega vzdrževanja, se je ponesrečil 22. oktobra. Pri hoji je zadel ob betonski robnik, kjer si je lažje poškodoval gleženj leve noge.
4.	Martin RODOŠEK, mat. št. 4315, iz strojnega vzdrževanja, se je ponesrečil 22. oktobra. Pri razkladanju žel. profilov z miag vozička ga je eden od teh zadel po desni nogi, kjer je na stopalu utrpel lažjo poškodbo.
5.	Franc GAJšT, mat. št. 4147, iz elektro vzdrževanja, se je poškodoval 22. oktobra. Pri prestavljanju jeklene vrvi obešala s kavlja, ga je ta zadel po palcu leve noge, kjer je utrpel lažjo poškodbo.
TOZD PROMET
1.	Janez CAFUTA, mat. št. 3395, iz železniškega prometa, se je poškodoval 15. oktobra. Z vlačilcem vagonov je premikal železniške vagone na prekucnik (dvižni most). Zaradi neravnega terena ni obvladal vozila. Zaradi tega ga je vlačilec stisnil ob železno konstrukcijo vagona. Pri tem si je poškodoval palec in kazalec desne roke.
2.	Janez FICKO, mat. št. 1456, iz transporta, se je poškodoval 3. okt. Peljal se je s pony motorjem na delo. V križišču pred upravnim poslopjem podjetja ga je zadel poltovorni avtomobil. Ponesrečenec je padel in si poškodoval levo nogo v gležnju.
DS SKUPNE SLUŽBE
1. Janez ILJAVEC, mat. št. 4279, iz službe tehnične kontrole, se je poškodoval 14. oktobra. Ponesrečenec je dvignil 10-litrsko steklenico destilirane vode. Pri dvigovanju je grlo steklenice odstopilo, zaradi tega se je ponesrečenec vrezal v sredinec desne roke. Utrpel je lažjo poškodbo.
Zadnji teden v oktobru je slavil pomemben življenjski jubilej - petdesetletnico rojstva - Franc Emeršič, žerjavist iz TOZD Aluminij.
Rodil se je 27. oktobra 1925 v mali kmečki družini v Brezovcu pri Cirkulanah. Kakor številni drugi mladi ljudje iz njegove generacije, se je tudi on odločil za delo v industriji. V našo tovarno je prišel 10. julija 1953 in je začel kot delavec na elektrolitskih pečeh, pozneje pa je delal pri puljenju klinov. S 1. majem 1955 je bil premeščen na delovno mesto žerjavista v halo B, kjer dela še danes.
Letos mu je poteklo 22 delovnih let v TGA in v tem času je bil mnogim svojim sodelavcem ne le svetovalec, temveč tudi dober tovariš. Fran-čeka pa ne poznamo le kot dobrega delavca in tovariša. Poznamo ga tudi kot aktivnega družbenopolitičnega delavca v tovarni in v naselju, kjer živi s svojo družino.
Vse od leta 1959, ko je bil sprejet med člane ZK, opravlja mnoge funkcije; bil je član sveta delovne enote Aluminij, večkrat član IO sindikalne podružnice, član plenuma sindikata TGA, 2 leti predsednik in 2 leti podpredsednik sindikata TGA, več let član plenuma občinskega sindikalnega sveta Ptuj, predstavnik sindikata TGA v občinskem odboru sindikata za rudarstvo in industrijo pri občinskem svetu Ptuj; njegov delegat je še sedaj. Še vedno opravlja funkcijo predsednika osnovne organizacije sindikata TOZD Aluminija in je član tovarniške konference sindakata TGA.
Tudi na terenu v Kidričevem aktivno deluje v organizacijah in društvih; bil je večletni blagajnik društva DPD Svoboda, deloval je pri kino sekciji, je član konference SZDL Kidričevo in še in še bi lahko naštevali.
Zato mu ob koncu tega sestavka, čeprav že nekoliko pozno, ČESTITAMO k njegovemu jubileju in mu želimo še mnogo zdravja, družinske sreče in uspehov pri nadaljnjem sodelovanju na samoupravnem in političnem področju!
Prijatelji iz sindikata
OB
PRAZNIKU
REPUBLIKE
(Nadaljevanje s 1. strani)
zasedanju Avnoja v noči med 29. in 30. novembrom 1943. leta v Jajcu. Na njem je sodelovalo 208 delegatov iz cele Jugoslavije.
Prav na ta zgodovinski dan je bilo celemu svetu jasno povedano, kdo in za kaj se bori naš narod v tem 'delu Evrope in na Balkanu. Mnogi tega sicer niso verjeli, nekateri pa tega tudi niso hoteli priznati, ker so še vedno mislili, da se bodo na lahek način vrnili v domovino, katero so izdali in narod pustili na cedilu na milost in nemilost sovražniku, ki je neusmiljeno izsiljeval in po-končeval neuklonljivo ljudstvo. To pa je bilo trdno odločeno, da uvede nov red in prične živeti v svobodi. Hoteli smo aitalo, ki bi ustvarila pogoje za razraščanje socialistične demokracije, ki ne bi ovirala delavskega razreda in delovnih množic pri urejanju ali ustvarjanju boljših družbenih odnosov — skratka: državo, ki bo odmirala, kot so to verjeli ustanovitelji znanstvene socialistične misli in modernega delavskega gibanja.
Naj nam bo praznovanje rojstva, nove socialistične Jugoslavije toliko pomembnejše, ker ga praznujemo v letu žensk in ob 30-letnici zmage nad fašizmom, kar je za vse nas izredno pomembno. Z novimi delovnimi uspehi in nenehnim prizadevanjem v borbi za stabilizacijo našega gospodarstva bo to naše praznovanje toliko lepše in bolj veselo.
Vsem članom delovne skupnosti pa tudi v imenu uredništva — veselo praznovanje.
F. Meško
(Nadaljevanje s 1. strani)
jih morale obravnavati, tudi reševati ali pa posredovati naprej. Bilo je opaziti tudi prizadevanja v posameznih sindikalnih skupinah, ki so skušale delovati v okviru nove sindikalne organiziranosti, vendar pa niso hile deležne zadostne pomoči tistih, kateri bi jim v teh trenutkih morali največ pomagati. S formiranjem sindikalnih skupin smo vsekakor hoteli doseči tisto, za kar smo se stalno borili in menili, da bi moralo biti; predvsem prenesti osnovno dejavnost sindikata na delavce v neposredni proizvodnji. Prav ti bi naj bili tisti, ki bi sproti reševali nastale probleme in v svojih TOZD urejali stanje, ki ustreza aktivnosti vseh dejavnikov v TOZD.
In kaj naj obravnavamo na bližnjih letnih konferencah? Predvsem je seveda pomembno to, da izvršni odbor osnovne organizacije sindikata pripravi kratko, kritično in objektivno poročilo o minulem delu. To je namreč namenjeno vsem članom OOS in jim je prav zato potrebno o-mogočiti temeljit vpogled v delovanje OO. Spregovoriti bo potrebno tudi o tem, kaj bi morali spremeniti, da bi to delo v bo-
Zakaj
doče bilo še boljše in uspešnejše. Brez dvoma se bomo morali na teh konferencah pogovoriti o tem, kaj je OOS storila za napredek samoupravljanja. Pri tem seveda mislimo na neposredno odločanje delavcev, na obveščanje delavcev, delavsko kontrolo, delegatsko ravnanje delavskega sveta in še na mnoge naloge, katere smo si zapisali in jih tudi sprejeli na obeh kongresih in naših minulih konferencah. Jasno bo treba povedati, kaj je napravila OOS za uresničitev stabilizacijskih prizadevanj v TOZD in
kaj je bilo v tej smeri storjenega prav na iniciativo sindikata.
Ker je v razpravi vrsta osnutkov samoupravnih sporazumov in ostalih samoupravnih aktov podjetja, je vsekakor še kako pomembno, da delavci zvedo za vsa dogajanja, s katerimi se je soočala sindikalna organizacija v TOZD. Nikakor ne gre prezreti sodelovanja sindikalne organizacije z osnovno organizacijo ZK in aktivom mladih delavcev, z organi samoupravne delavske kontrole, delavskega sveta in o-stalih samoupravnih organov, raznimi sveti, odbori in drugimi.
To je brez dvoma za sindikalno aktivnost še kako pomembno in važno, saj mora prav sindikat biti gonilna sila, ki daje impulze vsemu dogajanju v TOZD in OZD kot celoti. Če so bile morebiti kake ovire, ki so preprečevale sindikalno aktivnost, potem je to treba konkretno povedati in storiti vse, da bodo take ovire odpravljene.
Čeprav ne kaže posploševati dejstva, da nekatere osnovne organizacije niso našle same sebe, pa lahko mirno ugotavljamo tudi to, da so se IO OOS v TOZD preveč izolirali od vseh dogodkov in da so predvsem pozabili na delovanje sindikalnih skupin, ki tako niso mogle opravičiti svojega obstoja. Seveda je za to
več vzrokov in eden od bistvenih je vsekakor preslaba povezava med OOS in sindikalno skupino, ki bi morala sproti reševati določene probleme v okviru svoje izmene ali drugega delovnega okolja.
Glede na stanje in naloge, ki nas še čakajo, smo dolžni vsi skupaj izoblikovati tako poročilo, ki bo realen prikaz stanja v TOZD in seveda, kar je najbolj pomembno, storiti vse, da bomo s skupnimi močmi odpravili ti' sto, kar je tuje našemu sistemu, pa uvedli tak sistem, ki bo dostopen slehernemu našemu delavcu, ki si prizadeva utrditi naše gospodarstvo v svoji delovni organizaciji.
F. Meško
NEDELO, NEDISCIPLINO IN LENOBO POI DELO
Beseda Staneta Dolanca ne devetem tekmovanju kovinarjev Jugoslavije
»Hotel bi predvsem opozoriti na našo učinkovitost in doslednost, na obveznost komunistov, da uresničujemo tisto, o čemer smo se dogovorili, da u-resničujemo naloge, ki smo si jih zastavili na kongresu in v sklepih predsedstva CK ZKJ. To lahko dosežemo samo s konkretnim delom, doslednim prizadevanjem, da v vseh okoljih uresničujejo to, kar smo si začrtali. Če se izogibamo nekaterim problemom, če nimamo znanja in sposobnosti, da te probleme rešujemo, ali pa, če imamo pasiven odnos nasploh, takšni primeri pa so, to vodi v frazerstvo, verbali-zem, ponavljanje načelnih stališč, v deklarativno poudarjanje potrebe po akciji brez resničnih poskusov, da bi to akcijo tudi uresničili.
Resen problem v našem delu je po mojem mnenju tudi ta, da poleg površnosti in improvizacije obstaja tudi mnogo neizpolnjevanja sklepov. Ljudje se strinjajo s sklepi, ko pa jih morajo uresničiti na terenu, to zanemarjajo. Tako naprej ne moremo! Ko na podlagi pravilne ocene situacije in menjave mnenj sprejmemo dogovore in sporazume, jih moramo tudi učinkovito uresničevati. Nespoštovanje skle-
pov in skupno zavzetih stališč v vsakem, primeru potegne za seboj tudi odgovornost!
Mnogi od naših problemov so nastali in še nastajajo, to moramo odkrito reči, zato, ker slabo delamo, ker še vedno obstaja neodgovorno obnašanje, nedisciplina in podobno. Seveda tega ne moremo posploševati, razmere pa so takšne, da moramo v okoljih, kjer se s tem srečujemo, začeti z odločno akcijo zveze komunistov in delavskega razreda, s ciljem, da stanje čimprej spremenimo. Pojave nedela, nediscipline in lenobe na delovnem mestu, nemarnosti in podobnega ravnanja moramo odkrito ožigosati in kritizirati. Takšno obnašanje glede na
druge udeležence na delovnem mestu, ki vestno o-pravljajo svoje delo, po svojem bistvu in posledicah pomeni vzemati dohodek tistim, ki ga ustvarjajo. To se ne nanaša samo na delovne kolektive, ta pojav ni prisoten samo v tovarnah, temveč tudi v naši administraciji, od občinske do federativne, pa tudi v organizacijah zveze komunistov, v različnih strokovnih službah, komunalnih in storitvenih dejavnostih itd. Zaposleni v družbenih in državnih službah ne prihajajo točno na delo, zamujajo, neracionalno izkoriščajo delovni čas, na delovnem mestu se obnašajo neodgovorno, da ne govorimo o tistih nesposobnih, pogosto birokratih,
zaradi katerih drugi zgubljajo mnoge dragocene ure in dneve.
Ne moremo pričakovati pomembnega uspeha v boju proti lenobi in njei podobnim pojavom, delovne discipline ne moremo doseči, če samo opozarjamo in se sklicujemo na zavest in čakamo, da se takšen človek zave in postane odgovoren udeleženec v procesu proizvodnje in življenju kolektiva. Moramo tudi ustrezno samoupravno ukrepati in predvsem dosledno uresničevati socialistično načelo nagrajevanja po delu. Nagrajevanje pa, to vemo, ni povsod po rezultatih dela. Še vedno obstaja težnja uravnilovke, ki zavira iniciativo, destimulira povečevanje delovnih sposobnosti in ne spod-
buja k boljši organizaciji dela in racionalnemu poslovanju. Pobudniki uravnilovke so prav lenobe in različni demagogi, ki imajo posebno radi tezo, da imajo vsi enake želodce in da morajo potemtakem imeti tudi enake »plače«.
Res je, imeli bi prav, če bi vsi imeli enak odnos do dela, enake roke in enako pamet! Ne želim se spuščati v celoten kompleks problema nagrajevanja, želel bi samo omeniti, da sta nosilca proizvodnje v tovarni kvalificirani delavec in strokovni kader, tisti, ki so se učili in si pridobili določeno znanje in ki največ prispevajo k produktivnosti dela. Da bi bil dosledno ovrednoten njihov resnični prispevek na delovnem mestu, morajo biti bolje nagrajeni. To je zelo pomemben dejavnik za ekonomično in učinkovito gospodarjenje, zato se morajo zveza komunistov, zveza sindikatov, organi samoupravljanja in drugi bojevati za takšno politiko nagrajevanja, ki ustreza resničnim interesom združenega dela.«
Iz zgodovine našega podjetja — tovarno gradijo
OOOAO0OOAOOO0OD«A»nOOO©OAOO©OT!rOO0OOAO0O©AOOO©On
o o
o o o o
■it
o o o o o □
■it
n
o
o
-it
o
o
o
o
-it
o
o
o
o
o
□
-it
•
n
o
o
-it
o
0
o
o
-it
o
o
o
o
o
□
□
o
o
o
0
o
-it
o
o
o
o
-it
o
o
o
o
o
-it
o
o
o
o
'M
o
o
o
o
o
□
-it
e
□
o
o
o
o
o
*
o
o
0
o
-it
o
o
o
Naši delovni jubilanti
OB TOVARNIŠKEM PRAZNIKU ISKRENO ČESTITAMO VSEM, KI SO DOPOLNILI DESET, DVAJSET IN TRIDESET LET DELOVNE DOBE V NAŠEM PODJETJU:
»☆•□oooooaooooaoo
□
m
□ o © o 0
0
1 o o o o
o o □
TOZD TOVARNA ALUMINIJA Desetletniki:
Franc Erbus, Vincenc Horvat, Kristina Intihar, Stojan Kerbler, Ivan Kosi, Janez Kolar, Franc Korošec, Vido Kavarič, Franc Lepej, Mirko Lozinšek, Franc Me-noni, Stanko Menoni, Janez Pfeifer, Janez Pišek, Mirko Vinko, Franc Vrabl, Martin Vinko, Janez Dovečar, Anton Horvat, Franc Koser, Stanislav Lenart, Franc Mmida, Savo Sajič, Anton Šprah, Avgust Šibila, Jože Unuk, Milan Gajser, Peter Horvat, Jože Gradišer, Maks Domine, Rudolf Gajšt, Venčeslav Kajserberger, Anton Kameža, Rajko Purg, Anton Sardin-šek.
Dvajsetletniki:
Stanko Bezjak, Adolf Kosi, Stanko Be-denik, Rudolf Bedenik, Leopold Horvat, Viktor Ivanuša, Franc Junger, Jožef Ko-letnik. Avgust Kiselak, Ivan Kramberger, Milan Kukec, Janez Kristovič, Feliks Kmetec, Franc Kumer, Ivan Kojc, Anton Le-vičnik, Anton Lovrenčič, Ivan Lebar, Janez Lovrenčič, Ivo Tušek, Štefan Tašner, Anton Vaupotič, Viktor Vogrinc, Janez Zavec, Ernest Andrejek, Lovrenc Berandč, Anton Belšak, Viktor Copak, Jožef Frank, Franc Gerdak, Stanislav Hojnik, Franc Herguia, Matija Kosi, Franc Kokol, Ivan Kirbiš, Stanislav Kosec, Drago Kovačič, Rudolf Mislovič, Jože Mlakar, Ludvik Mlinarič, Janez Meznarič, Janez Špoljar, A-lojz Šmigoc, Anton Vidovič, Franc Vuk, Anton Veselič, Stanko Zamuda, Martin Godec, Štefan Knaus, Stanko Pukšič, Ivan Reich, Ivan Šerolt, Leopold Valh, Jakob Vindiš, Anton Kozoderc, Avgust Kirbiš, Ivan Majoško, Stanko Kosi, Franc Planinšek, Franc Širovnik, Ivan Fištravec, Štefan Fras, Janez Fleis, Ivan Kukovec, Jožef Kovačec, Zvonko Kelc, Jožef Kar-dinar, Ivan Leben, Avguštin Skledar, Anton Šabeder, Ivan Šef, Josip Trstenjak, Stanko Toplak, Franc Žinko.
TOZD GLINICA:
Desetletniki:
Franc Palčar, Franc Sluga, Avgust Vrečko, Andrej Gornik, Anton Kokol, Herman Kacjan, Ivan Lah, Vili šoštar, Ivan Trs.
Dvajsetletniki:
Alojz Bek, Janez Bračič, Valentin Dominko, Jakob Drevenšek, Jože Horvat, Štefan Kreslin, Franc Kojc, Vinko Kokol, Rudolf Kurbus, Štefan Mlinarič, Anton Sakelšek, Anton Žumbar, Martin Cafuta, Anton Dvoršak, Vinko Dovečar, Janko Kranjc, Martin Lovrenko, Vinko Lepej, Jakob Mesarič, Martin Merc, Franc Meško, Karel Podgoršek, Vinko Pšajd, Mihael Rojko, Stanko Seidl, Franc Šmid, Franc Šimenko, Peter Vrbnjak, Franc Žlahtič, Ivan Bračko, Ivan Bauman, Jakob Drobnak, Franc Felicijan, Štefan Levanič, Štefka Letonja, Vinc Megla, Franc Pepelnik, Jožef Perkovič, Maks Rozman, Mihael Šamperl, Avgust šoštar, Ivan Ze-lenjak, Ivan Hertiš.
Tridesetletnica:
Božena Zorec.
TOZD VZDRŽEVANJE:
Desetletniki:
Maks Ivančič, Franc Kidrič, Kristina Lubaj, Hinko Lozinšek, Milan Milosavljevič, Viktor Markovič, Štefka Ostroško, Anton Vrabl, Oto Čelofiga, Verona Gerjo-vič, Zoran Heric, Franc Cvetko, Maks Drevenšek, Franc Dolenc, Branko Horvat, Olga Kramberger, Jože Kampi, Luka Mi-linovič, Ivan Princi, Bojan Stanič, Bogdan Gorišek, Franc Korošec, Stanko Pal, Maks Primožič, Milan Slavinec, Jože Turk, Anton Čemezel, Friderik Krabonja, Alojz Korenjak, Marjan Trelc, Franc Medved, Stanko Vidovič.
Dvajsetletniki:
Martin Šprah, Franc Bezjak, Ludvik Bedrač, Albin Bombek, Franc Drevenšek, Ludvik Forstnerič, Anton Fajfarič, Stan-(Nadaljevanje na 5. strani)
□
O
©
O
0
0
1 o o o o
X|-
o
o
o
o
o
J}-
o
o
o
o
o
©
o
o
o
□
'□
o
o
o
o
o
«-
0
o
o
o
JS-
o
o
o
o
o
Ji-
o
o
o
o
s<-
o
o
o
o
0 □
1
□
o
o
o
o
o
X!
o
o
o
o
XI
o
o
OOO*OOOOAO0OOOII»A#DOOO©O*OO0O*OOOOOAOOOOAOOQ,OOn#-A-»DO0OOO*OOOOAOO
Za boljše sodelovanje med TOZD
S tem sestavkom se bom skušal v nekaj vrsticah dotakniti nekaterih problemov — ali problema, ob katerem se mora brez oklevanja zamisliti sleherni izmed nas. Če namreč vsak dan povsod in vedno poslušamo o naših naporih in dolžnostih pri uresničevanju stabilizacijskih ukrepov v naši delovni organizaciji, o vrsti problemov v neposredni proizvodnji, višji produktivnosti in delovni ^storilnosti, o varčevanju in še o marsičem drugem, potem se potrkajmo po prsih in se vprašajmo, kolikšen je naš osebni delež pri vsem tem.
Ne glede na to, da bodo med bralci tudi taki, ki bodo imeli ta sestavek morebiti za frazarjenje, pa me to vseeno ne odvrača od osebnega mnenja in prepričanja, da je nujno potrebno uskladiti odnose med posameznimi TOZD in čimprej vse skupaj spraviti v okvire sodelovanja, medsebojnega zaupanja in razumevanja, saj nas več ali manj tlačijo enaki problemi.
Če namreč pogledamo malo bolj okoli sebe, bo vsakdo kaj hitro ugotovil, da bi v naših stabilizacijskih prizadevanjih lahko dosegli še mnogo več, če bi resnično vsi, zavestno in dosledno, izvajali naloge, pa opravljali delo, za katero tudi dobimo plačilo.
Naj se na kratko dotaknem le izvajanja enega od članov ZK v TOZD tovarna glinice; ta je na zadnjem sestanku med drugim opisoval raztresanje glinice pri polnjenju za elektrolizo v hali B, ko mnogokrat traktorji dobesedno gazijo po njej, kot da to ni »proizvod« za katerega je bilo treba vložiti mnogo truda, energije in naporov, pa še raznih nevšečnosti v tehnološkem postopku.
To je plod prizadevanj vseh zaposlenih v TOZD tovarna glinice in brez dvoma tako z glinico ne bi smeli ravnati.
Osebno vsekakor nisem kompetenten za to, da bi Ur gotavljal, kdo bi to moral počistiti, ker je to pristojnost drugih, vsekakor pa lahko v imenu vseh tistih, ki delamo v tej TOZD, poudarim, da je tak način v nasprotju s skupnim prizadevanjem za stabilizacijo. Vsi delavci bi namreč morali bolj gledati na take napake in jih odpravljati s skupnimi močmi in skupnimi prizadevanji zavoljo izboljševanja proizvodnje. Omenjeni tovariš, njegovo izvajanje mi je dalo tudi povod za sestavek, je vsekakor zelo dobro mislil in s tem ni skušal nikogar žaliti ali pa komu kaj
očitati. Želel je le pomagati do skupnih stališč pri razreševanju takih in podobnih problemov med TOZD. Poudaril je, da z glinico ne bi tako delali, če bi bil sistem, tran-sportiranja urejen nekoliko drugače — se pravi, boljše. Za to pa si bomo morali prizadevati vsi skupaj in čimprej nehati z nevestnim in malomarnim delom ter z mlačnim odnosom do imovine, katero upravljamo. Pa si prav zato ne smemo dovoliti takih nesoglasij v lastni hiši.
Takih primerov bi lahko naštel morda še več. Mnogi jih vidijo in bi morali na to tudi opozarjati. Vsekakor pa mislim, da bi tudi naša samoupravna delavska kontrola ob takih primerih lahko povedala svoje mnenje! Prav mi ni tudi to, da večkrat slišim razne opazke, ki so zlonamerne ali izrečene nehote, ko vlada med enimi in drugimi delavci vzdušje, češ, kaj boste vi »smenci«, ko mi delamo za vas ali obratno! Tudi tak odnos v smeri sotovarištva in skupnih prizadevanj za boljšo proizvodnjo je in mora biti tuj našemu samoupravljanju in našim notranjim odnosom. S takimi tovariši, se je treba pogovoriti in jim dati v trajno vednost, da smo vsi, ki v tej tovarni delamo in živimo, potrebni eden drugemu. Zato pa moramo imeti take medsebojne odnose, ki bodo dali v najkrajšem času slutiti in videti povsem drugo sliko, kot je to primer trenutno.
Če bomo namreč s skupnimi močmi odpravljali napake, ki se morda marsikomu zdijo tudi majhne in nesmiselne, potem si lahko zanesljivo obetamo trdnejšo podlago za naš uspeh in boljše delovne rezultate.
Majhna nakazana problema ali morda celo problemčka sta na oko majhna, v stvarnosti pa sta izredno velika in pomembna za naše nadaljnje delo v vseh smereh — od proizvodnje do samoupravljanja in aktivnosti v DPO —, ki ne more biti ločeno in nas vse skupaj obvezuje, da v tèj smeri storimo zares vse, kar je v naših močeh.
Ta sestavek pa bi naj bil le prispevek k uresničevanju tega smotra.
F. Meško
O odgovornosti — enega od bistvenih elementov naše samoupravne socialistične Skupnosti — smo v našeiri glasilu že toliko pisali, da je domala odveč o tem še kaj govoriti, Säj se Stanje zanesljivo ril kdove bistveno izboljšalo.
Še vedno so vse preveč prisotne le pravice, za katere prav vsak Član še kako dobro Ve, vse bolj pa pozabljamo na drugi del •— to jè ha dolžnost.
Na kratko želim namreč spregovoriti o problemu, ki je vse bolj prisoten : v samoupravnih organih: na sejah delavskih svetov TOZD, njegovih komisij, odborov in svetov, na sejah IO OOS v TOZD in tudi na Sèjah občasnih komisij, katere imenuje DS po potrebi.
Ker se iz drugih TOZD mnogo premalo javljajo v našem glasilu, da bi povedali kaj o Svojih problemih, težavah in uspehih, še seveda moram bolj Osredotočiti v ožino — na TOZD tovarna glinice, medtem pa zanesljivo drugod hi kaj prida bolje ali pa je
padle) in menil, da je enega od vzrokov iskati tudi tukaj, menim, da je poleg tega največkrat prišotha neodgovorna samoupravna dojžnost tistih, ki Šo podpisali kandidature ih pri tem tudi Ostali. Sam imam priložnost ugotavljati, da izvoljeni ali imenovani tovariši nočejo prihajati na seje, torej nočejo Sodelovati pri razreševanju problemov, ki se konkretno nanašajo tudi nä njih same, na tisto okolje, v katerem delajo, skratka: na vso OZD. Tudi predsednik DS TOZD tovarna glinice se je ze večkrat pritoževal, da nima sklepčnih sej in da se seveda največkrat zgodi, da po daljšem čakanju in iskanju le najdejo še tistega čla-na, ki izpolni vrzel do sklepčnosti! Ali je to res samoupravljanje in zavest, da upravljamo in odločamo? Verjetno ne! Vse drugače pa je takrat, ko nekdo misli, da pa ima določend pravico! Takoj poudarjam, da me ne bi kdo napačno razumel, predvsem tisti, ki niso prizadeti in v redu Opravljajo svojo samoupravno dolžnost, vendar pa je to treba povedati, da za to vedo vsi, ki so volili člane DS. Kot šem zapiski, sd največ-
JVaši delovni jubilanti
(Nadaljevanje s 4. strani) ko Golob, Janez, Gajser, Janež Horvat, Mihael Jeza, Janež Jurič, Franc Meznarič, Slavko Marguč, Jože Menoni, Jože Nemec, Jože Pauko, Rudolf Petrovič, Anton Perger, Anton Pišek, Franc Purg, Jože Smolinger, Jurij Topolovec, Jože Turk, Ferdo Zupančič, Maks Dovečar, Konrad Jakelj, Marjan Kuret, Stevo Krikovič, Franc Murko, Franc Malek, Franc Petrovič, Janez Hebar, Anton Pulko, Vlado Šerc, Franc Mlakar, Anton Primožič, Ivan Sok, Janez Voglar.
TOZD PROMET:
Desetletniki:
Martin Gojkdšek, Anton Intihar, Alojz Rožman, Jože Zajc, Jožef Anderlič, Stanko Bratovščkk, Janež Cafuta, Janez Kacjan,
Dvajsetletniki:
Martin Emeršič, Silvo Fijavž, Janež Potočnik, Ciril Hrovat, Anton Kmetec, Ivan Pinterič, Dominik Rumež, Anton Zadravec, Stanislav Žnidar, Janez Ficko, Anton Kolar, Davorin Meško, Franc Pišek.
t S
O ©
O
o o #
© o © o
o
©O0£OÖÖ©*O©OÖOÖ*£»Ö0©O0aA0O©O*ÖODaOF'OÖOÖ£6©O0ÖDiF#DO0Ö0OT!r0O0ÖT!rö£
DELOVNA SKUPNOST
SKUPNIH SLUŽB:
Desetletniki:
Kristina Horvat, Antonija Irgl, Kristina Ivanuša, Elizabeta Kovač, Anton Trav-nikar, Anton Pernat, Franjo Vrbanec, Ljudmila Zajc, Franc Žumer, Stanko Meško, Julij Ošlovnik, Milan Trop, Katarina Djurica, Olga Kilibarda, Ana Vrabič.
Dvajsetletniki:
Martin Arnuš, Jožef Fideršek, Katica Gegič, Zlata Hazabent, Juraj Horvat, Janez Horvat, Ivanka Havlàs, Anton Horvat, Fränc Jus, Stanislav JurgeC, Štefan Kocmut, Ana Lah, Stanislav Majcen, A-lojz Majcen, Janez Primožič, Dragutin PetkoVip, Jožef Sagadin, Vincenc Topolovec; Franc 1 Vuk, Ferdinand Zavratnik, Majda Babnik, Vida Lončarič, Jože Čato-rič, Vera Döbljekar, Ivan Gregorec, Ljudmila Mojzer, Martin Ranfl, Janez Vidovič, Terezija Galun, Ana Maloič, Janko Zajšek, Nada Zaspan.
Tridesetletniki:
Franc Godec, Miroslav Kondrič, Janez Lajh.
U
O
O
§
O
0
O
OOO*-O©O©mO00©OII]#F«IIO0a©OF0O©On-OOOOO-j!rO©O©n-O©O©OCI#*#IIlO©OOOT!r©O®O-AOĐ o o
o © o 0
o o o © o n o o ■n o © o ©
-s o © o © o □
o
©
0
1
□
o
©
o
©
o
5
G
©
o
»■
o
D
□
o
©
§
0
©
©
G
Samoupravna odgovornost na preizkušnji
stanje enako. Zakaj se vse bolj pojavlja vprašanje sklepčnosti. na sejah samoupravnih organov? če sem svojčas pisal o sejninah (te naj bi v naslednjem letu na srečo od-
krat seje komaj sklepčne, čeprav se to ne bi smelo dogajati. Naj omenim primer obiska aluminijskega kombinata Titograd, katerega št) obiskali člani DS TOZD tovarna glini-
IZ FOTOALBUMA MLADIH
Obisk članov mladinske organizacije Kidričevo v Kumrovcu
(Foto: Zorec)
Obisk naših mladincev na Zagrebškem velesejmu (Foto: Zorec)
ce, vsi predsedniki raznih odborov in komisij,, IO ÖOS, 00 ZK in drugi. Pri tem sèveda ne pridejo v poštev tisti,' ki niso zaradi objektivnih razlogov šli na to pot, in tisti, ki še, köt sem že omenil, zavedajo svoje samoupravne dolžnosti. Gre namreč zato; da je tokrat zasedba — kljub manjšim problemom — bila pcH polna ali pa vsaj dobra (na sejah DS je Zadovoljiva). V šali sem predsedniku dejal, da je treba organizirati take strokovne ekskurzije in tam imeti seje, ki so nujne in potrebne! Morda ne bi tudi mogla biti šala, pa to raje pustimo ob strani in se ozrimo še enkrat proti dolžnostim!
Če ne pridejo v poštev tisti, ki delujejo v samoupravnih organih z voljo, potem še sprašujem, kakšno pravico ima tisti, ki je za samouprav-
no dejavnost v TOZD prispeval bore malo, misli pa, da mu 1 te njegove pravice ne bi mogel nihče kratiti. Da ne bi bilo nesporazuma, želim jasno poudariti, da sem vedno zato: naj gredo naši delavci na take in podobne oglede ter strokovne ekskurzije, da se spoznajo z načinom dela drugje In da pozneje uveljavijo vse tisto, kar so Videli, v svoji TOZD. Toda, žal temu ni tako. Naj samo omenim to, da je kaj hitro po tem potovanju prišlo do sej DS, kjer so bili komaj — poudarjam — komaj sklepčni!
Pa si zastavljam vprašanje in seveda tistim, ki so k taki nesklepčnosti prispevali (velja za tiste z NI), kako dolgo nameravajo s takim načinom dela v samoupravnih organih nadaljevati? To pa velja tudi za vse odbore, svete in komi-
sije, za tiste člane, ki se prav tako ne udeležujejo sej! Kdo so ti, o katerih pišem, vedo najbolje sami in si zatb' naj tudi sami izprašajo vest, svojo delavsko odgovornost pred tistimi, kateri so jim zaupali odgovorno delo v organih, V katerih prav njih tudi predstavljajo.
Še ena šola več za v bodoče, da bo potrebno v samoupravne organe voliti ljudi, ki so pripravljeni delati, ne pa Samo Skrivati se za delom teh organov in čakati zgolj na svoje priložnosti!
Podobno je morda tudi v drugih TOZD ali delovnih organizacijah okrog nas?
Kaj vemo?!
F. Meško
Glinica
Naši novatorji
Pri delu nastajajo nove ideje
Stanko Pulko, mat. št. 496, je kot strojni tehnik zaposlen na delovnem mestu vodje sprotnega vzdrževanja glinice. Že tako nizka matična številka nam pove, da je to e-den od starejših članov kolektiva.
Kot vodja skupine za vzdrževanje je mnogokrat moral opravljati enaka dela. Posebno na dekantaciji, kjer imamo 16 enakih rezervoarjev - mešalnikov. Opazil je, da so okvare nastajale vedno na enem mestu mešal. To so takoime-novana verižna mešala, ki so narejena na ta način, da je mešalni drog iz profilnega železa obešen na verige. Verige so na zgornjem koncu pritrjene na nosilec. Vse to se v rezervoarju vrti. Približno po enem letu obratovanja so se verige pričele trgati. Zaradi sredo-bežne sile je mešalni drog tolkel ob kletko za merilne naprave in jo v kratkem času uničil. Dogodilo se je celo, da
je železni drog drsel ob steni rezervoarja in jo občutno poškodoval.
Ker je takšnih rezervoarjev v enem obratu 16, je bil vedno kakšen v popravilu. Tov. Pulko je iz lastne evidence videl, koliko je s tem dela in kakšni so stroški za podjetje. Pričel je razmišljati o tem, kako bi zmanjšal potrebna vzdrževalna dela in s tem tudi stroške. Prišel je do ideje, da bi verižna mešala zamenjali s krilnimi mešali, tako, kot je to že narejeno v nekaterih drugih rezervoarjih glinice. Naredil je poskus mešanja s krilnim mešalom. Mešalo je bilo v obratovanju 18 mesecev nepretrgoma. Po tem času je opravil pregled in videl, da se mešalo ni prav nič obrabilo, ampak je še takšno, kot je bilo ob montaži. To je na proizvodnem sestanku sporočil vodstvu ' glinice, ki' je spoznalo korist njegovega predloga in se odločilo za zamenjavo mešal.
Komisija za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge je o predlogu tov. Stanka Pulka razpravljala na svoji seji. Glede na to, da je po pravilniku računana korist za 3 leta, je tudi komisija u-poštevala takšno obdobje. V treh letih bi bilo po starem načinu potrebno obnoviti 18 mešal, po predlogu tov. Pulka pa jih bo zaradi daljše življenjske dobe potrebno predelati le 12. Končno je bilo potrebno ugotoviti, kakšni so stroški obnove enega mešala in koliko stane predelava enega mešala. Iz kalkulacij sledi, da stane predelava enega verižnega mešala v krilno 8.232 din. Remont obstoječega Verižnega mešala pa stane 5.901 din. Skupni stroški obnove — remonta znašajo 106.218 din, medtem ko znašajo skupni stroški predelave mešal le 98.784 din. Skupna vrednost prihranka je torej 7.434 din.
Na osnovi zbranih podatkov je komisija za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge predlagala DS TOZD tovarna glinice, naj sprejmejo sklep, da je predlog Stanka Pulka priznan kot tehnična izboljšava in mu za to o-dobri izplačilo odškodnine po izračunanem znesku.
Delavski svet TOZD tovarna glinice je na seji 26. junija 1975 obravnaval predlog za tehnično izboljšavo Stanka Pulka »Menjava verižnih mešal s krilnimi v rezervoarjih na dekantaciji« in sprejel naslednji sklep:
»Delavski svet TOZD tovarna glinice odobri enkratno izplačilo 1.338,12 din tov. Stanku Pulku na račun prihranka pri racionalizacijskem predlogu »Menjava verižnih mešal s krilnimi v rezervoarjih na dekantaciji.«
Direktor TOZD tovarne glinica naj sklene s tov. Pulkom ustrezno pogodbo.
Tako se je tudi tov. Pulko vpisal v listo novatorjev v naši tovarni in je za svoje delo, ki bo nosilo koristi še v naslednjih letih, preje priznanje.
RAZMIŠLJANJA O SPREMEMBAH V INDUSTRIJI ALUMINIJA
Evropejci
zgodnji
Ta razmišljanja veljajo časovnemu obdobju med leti 1938 in 1974. Med tema dvema datumoma so opazne pomembne kvalitativne in kvantitativne spremembe. Proizvodnja aluminija se je povečala za 23-krat in aluminij je za železom postal druga najvažnejša kovina.
Geografska razdelitev proizvodnje primarnega aluminija
v 1000 tonah
1938	1973
139.000	ton. To, kar je takrat proizvajala Nemčija, ustreza po današnjih principih eni moderni elektrolizi z dvema vrstama peči. Težka industrija je v tem času doživela nekaj briljantnih sprememb s svojim visokim tehničnim razvojem.
Proizvodnja v letih 1938—1974
V letih med 1938 in 1974 je svetovna proizvodnja aluminija porasla od 602.000 t na domala 14,000.000 ton.
Svetovna proizvodnja aluminija v 1000 tonah
1938
1940
1943
1945
1950
1955
1960
1965
1970
1974
602
807
2.031
839
1.507
3.103
4.633
6.611
10.307
14.729
Če primerjamo proizvodnjo neželeznih kovin, ugotovimo naslednje:
Proizvodnja leta 1938.
Baker
Svinec
Cink
Aluminij
v 1000 tonah 1.939 ton 1.642 ton 1.997 ton 602 toni
Leta 1938 je bil aluminij na zadnjem mestu. Leta 1973 pa je aluminij daleč na prvem mestu.
Aluminij
Baker
Cink
Svinec
V 1000 tonah
12.7501 7.4871 5.5451 4.1401
Povečanje proizv. za
21,2-krat
3,9-krat
3.5-	krat
2.5-	krat
	10001	%	10001	°/o
Evropa	320	53,2	2.840	22,2
Amerika	205	43,1	5.289	41,4
Azija	28	4,7	1.439	11,3
Afrika	—	§§§§f§	249	1,9
Avstralija	—	—	323	2,5
Vzhodne države	49	8	2.645	20,7
SKUPNO:	602	100	12.785	100
Pred vojno je bilo težišče proizvodnje aluminija v Evropi, po vojni pa je prevzela glavno vlogo pri proizvodnji aluminija Severna Amerika, ki je še sedaj vodilna proizvajalka. V zadnjih 30 letih se je tudi delež vzhodnih držav več kot podvojil. Lahko menimo, da bo ta delež še narasel, posebno, če upoštevamo najavljeno povečanje kapacitet v Sovjetski zvezi.
V to obdobje spada tudi pojav novih proizvajalcev v Afriki, Južni Ameriki in Avstraliji.
Koncem leta 1938 je bilo na svetu 16 držav proizvajalk aluminija, danes jih je že 38. Praktično je aluminij danes v gospodarskem pomenu dosegel takšno stopnjo, da še komaj obstaja kakšna država, ki meni, da ji aluminijska industrija ni potrebna. Leta 1938 je bila Nemčija s 161.000 tonami prvi proizvajalec aluminija na svetu, danes je to Amerika s 4,112.0001, medtem ko je Amerika imela leta 1938 le
Danes so peči vodene že z računalnikom in ni več daleč čas, ko bo v elektrolizi aluminija delala samo še visoko kvalificirana delovna sila, ki se bo posluževala visoko produktivnih mehaniziranih naprav.
Takšne prognoze lahko sicer na prvi pogled izgledajo ' kot anekdote. Vendar je treba upoštevati dejstvo, da je v zadnjih 30 letih klasični elektrolitski proces doživel vrsto različnih izboljšav. Čeprav so se zdele raziskave za zmanjšanje porabe energije in surovin ter iskanje novih možnosti za mehanizacijo in avtomatizacijo od časa do časa že sofistične, je kljub temu zmogljivost posamezne peči stalno naraščala. V letu 1938 so bile običajne peči v mejah med 20 in 40 tisoč amperjev, naj večje pa do 50 tisoč. Danes so normalne peči okrog
100.000	amperjev, velike peči pa imajo okrog
150.000	amperjev in še več.
V sektorju glinice opazimo enak napredek. Predi vojno je znašala kapaciteta glinice 40 do 70.000 ton letno. Edina izjema je bila ena tovarna Alco s kapaciteto nad 300.000 ton. Sedanje normalne kapacitete tovarn glinice so pri enem do dveh milijonov ton.
Kar zadeva uporabo električne energije, je bil dosežen velik napredek. Od več kot 20.000 KWh za tono je poraba energije v novejših elektrolizah padla na 14.000 KWh, kar pomeni izboljšanje za 30 %.
Numerično označevanje datumov in časa
Plinarna
Že domala poldrugo leto je v našem podjetju obvezno pisanje datumov v numerični o-bliki v vsej tehnično-tehnolo-ški in poslovni dokumentaciji, kar je v skladu s priporočilom mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO R 2014) in obveznim jugoslovanskim standardom JUS A. DO. 105. S tem smo tudi na tem področju pokazali pripravljenost za mednarodno sodelovanje.
Seveda je vsak začetek težak, pa je tudi ta novost naletela na precejšnje negodovanje. Vendar so se sčasoma ljudje temu privadili in lahko u-gotovimo, da se tako pisanje datumov zelo lepo uveljavlja ne samo pri nas, temveč po vsej državi in tudi na mednarodnem področju.
Sedaj ne bi smelo priti več do zmešnjav, kot je bilo to možno doslej, ko je datum v numerični obliki po starem načinu pisanja n.pr. 12.9.1974 imel Amerikanec za »December 9, 1974, Evropejec pa je ta datum prebral kot 12. september 1974.
Nova oblika označevanja datuma 1974-09-12 pa pomeni po vsem svetu 12. september 1974. Na ta način so možni boljši stiki in lažje razumevanje med vsemi narodi.
Mednarodna organizacija za standardizacijo pa se pri tem ni ustavila, temveč ie izdala nov standard ISO-3307, ki dopolnjuje prejšnjega in s katerim želi utrditi enoten način označevanja časa, zasnovanega na sistemu srednjega (24-urnega) sončnega časa. Tudi ta način pisanja ima padajoč vrstni -red in sledi takoj za datumom. Na osnovi standarda ISO-3307 je tudi Jugoslovanski zavod za standardizacijo pripravil predlog št. 11360 — JUS A.DO.109 — Izmenjava informacij. Predstavljanje časa. Standard predvideva način predstavljanja lokalnega in univerzalnega (Greenwich) časa v numerični obliki za izmenjavo informacij med sistemi za obdelavo podatkov.
Točneje rečeno, ta standard ima tale smoter:
— da skrajša čas., potreben za registriranje in informira-
nje o elementih — izrazih lokalnega časa in zmanjša čas za njihovo prenašanje;
, f§S8 da izboljša jasnost in točnost podatkov v njihovi izmenjavi;
—	da zmanjša število človekovih intervencij, potrebnih za komunikacijo izraza lokalnega časa ;
—	da zmanjša stroške.
Če je torej potrebno označiti datum in čas samo s številkami, potem je po mednarodnem sporazumu 14. ura 12 minut in 36 sekund 1. junija 1975. leta označevana na taie način:
1975 - 06 - 01 -14 : 12 : 36
Zaradi vidnega razumevanja je dovoljena uporaba ve-
zajev in dvopičij za ločevanje dneva, ure, minute itd., vendar teh znakov ni potrebno uporabljati, če so izmenjavam podatki med sistemi za avtomatsko obdelavo podatkov. V tem primem bi bila točna označba: 197506011141236.
VINKO JANČIČ, ing. str.
(Iz Livarja)
začetniki proizvodnje
Razvoj tržišča
Iz sprememb zalog in proizvodnje dobimo nivo tržišča za neko obdobje.
Gibanja na tržišču so približno enaka kot pri količinski proizvodnji. Tržišče je usmerjeno v glavnem na uporabo te kovine.
Svetovna poraba aluminija
v	1000 tonali
1938	505
1940	825
1945	995
1950	1.565
1955	3.100
1960	4.160
1970	9.905
1973	13.580
V letu 1938 je znašala svetovna	poraba aluminija le nekaj čez pol müijona	ton.	Zaradi
oboroževalne industrije je bilo največ aluminija porabljenega v Evropi, okrog 300.000 ton, in v Ameriki samo 90.000 ton.
Evropa je porabila 3,3-krat toliko aluminija kot Amerika. To sicer ni normalno in če primerjamo porabo v letu 1929, ko še evropska oboroževalna industrija ni bila takšen potrošnik, vidimo, da je bilo v Evropi porabljenega
125.000	ton nasproti 137.000 ton v Ameriki.
Če se povrnemo nazaj na leto 1938 in pogledamo, kakšna je bila struktura uporabe v eni od karakterističnih dežel, kot je Francija, vidimo naslednje:
Transport	60 %
Elektroindustrija	17 %
Gospodinjstvo	10,2 %
Embalaža	2,8 %
Gradbeništvo	1,8 %
Razno	7,8 %
Pri transportu ima glavni delež letalstvo s 36,3 %.
Pustimo sedaj za seboj 35 let naglega razvoja in sprememb v strukturi potrošnje in poglejmo naslednjo tabelo, ki nam prikazuje strukturo porabe za leto 1973.
	Nemčija %	Francija %	ZDA %»
Transport	24,3	34,0	21,9
Elektrotehnika	12,5	15,8	12,6
Strojegradnja	8,5	6,8	6,5
Gradbeništvo	20,1	10,9	26,2
Kemija	2,4	2,3	0,8
Embalaža	11,1	9,5	15,1
Gospodinjstvo	2,8	6,1	7,6
Prah	1,0	0,5	1,9
Železarstvo	4,8	5,9	2,3
Razno	12,5	8,2	5,1
V Evropi je	transport še	nadalje	največji
potrošnik aluminija in je pričakovati, da bo to tudi še nadalje ostal. V gradbeništvu je razlika med Ameriko in Evropo, vendar je Nemčija že zapustila klasično evropsko strukturo porabe in se približala ameriški. Embalaža kaže povsod močne tendence porasta, posebno še v Ameriki.
Od 1/2 do 14 milijonov ton
Pri tako velikem porastu porabe v tem časovnem obdobju je zanimivo ugotoviti, kje je narejen največji korak. To nam nazorno prikazuje naslednja tabela:
Poraba primameg	a aluminija v		1000 tonah
Država	1938	1973	mnogo-
			kratnik
Nemčija	172,5	942,3	5,46
Benelux	2,0	214,5	107,2
Danska	U	33	3,0
Francija	31,3	450,0	14,4
Anglija	45,0	487,8	10,8
Italija	25,6	336,0	13,1
Nizozemska	0,4	94,3	235,8
Norveška	1,0	108,0	108,0
Švedska	6,5	99,6	15,3
Švica	11,5	111,5	9,7
Evropa	300	3.195	10,7
ZDA	82	5.007	61,9
Kanada	6	304	50,7
Ostali v Ameriki	2	324	162,0
Amerika	90	5.705	63,4
Japonska	49,5	1.574	31,8
Ostali v Aziji	0,2	361	1.805,0
Azija	49,7	1.935	38,9
Avstralija	0,3	180	600
Afrika	0,2	108	540
ZSSR	57	1.550	27,2
Ostali	8	910	113,7
Na prvi pogled so rezultati nekoliko presenetljivi, vendar pri pozornem pregledu ugotovimo, da jih lahko razdelimo v dve skupini.
V eni so prav gotovo Evropejci, ki so že zelo zgodaj začeli s proizvodnjo aluminija in pri katerih je mnogokratnik povečanja znatno nižji kot pri ameriških proizvajalcih, ki so uvedli proizvodnjo aluminija mnogo kasneje in pri katerih doba okrog leta 1938 pomeni šele začetek.
Zanesljivo pa se da iz teh številk razbrati rast proizvodnje in potrošnje v aluminijski industriji po geografskih legah.
Zadnje mesece je na našem parkirnem prostoru pred upravnim poslopjem mogoče opaziti dokaj zapletene situacije. Temu lahko mimo rečemo — NERED, ki nas v očeh naših gostov postavlja med nedisciplirane uporabnike tega prostora.
Pred leti, ko je postal osrednji del parkirnega prostora premajhen, smo dobili na južni strani še enako velik dodatni prostor. Z rastjo osebnega standarda se veča tudi število osebnih avtomobilov; pa ne samo pri nas v Kidričevem, ampak po vsej domovini je parkirni prostor že poseben problem. Prej ali slej bomo morali razmisliti o ponovni razširitvi. Do takrat pa bomo morali uporabniki sami skrbeti, da bo že obstoječi prostor čimbolj racionalno izkoriščen, še posebej služba, ki je odgovorna za ta del tovarniškega zemljišča.
Danes si oglejmo tiste možnosti, katere bi se dalo uspešno izkoristiti pri sedanjem stanju — velikosti parkirnega prostora. Prva
službo peš in bi avto pustili doma. Ob normalnih pogojih ni nobene potrebe, da bi se vozili v službo iz Kidričevega in bližnje okolice samo zato, da smo se pač v službo pripeljali, ne glede na to, da tako kratka vožnja ne koristi ne avtu in ne šoferju!
Kritikom, ki bi mogoče zavpili »vsi smo enaki in vsi imamo enake pravice tudi do parkirnega prostora«, lahko povemo kar takoj, da je to teoretično res, v praksi pa je bistveno drugače. Član kolektiva, ki stanuje na robu naše občine in ima do najbližnje postaje javnega prometa več kilometrov in se zaradi tega vozi z lastnim vozilom v službo, bi po vseh nenapisanih pravilih moral imeti zagotovljen parkirni prostor in zanes-
Parkimi prostor — s ptičje perspektive
Zgode in nezgode na parkirnem prostoru
in tudi dovolj pomembna možnost je ta, da bi lahko s primernejšo označbo »boksov« pridobili 30 do 35 mest za parkiranje. Kar poglejmo, kako se nekateri avtomobili bohotijo na treh ali več metrov širokem prostoru, ker je pač taka oznaka na tleh. Po drugi strani pa precej avtomobilov nima minimalnega prostora. Nekateri vozniki zapirajo prehode in izhode na glavno cesto. V nobenem od teh primerov ne moremo obsojati lastnikov tako parkiranih vozil, saj se v prvem primeru ravnajo po oznakah, v drugem pa jih nuja prisili, da avtomobile vendarle spravijo z glavne ceste. Služba, ki ima v svojem delokrogu tudi parkirni prostor, bo morala urediti nove označbe, ki bodo čimbolj racionalno izkoristile trenutno dane možnosti.
Navedeno stanje je dobro razvidno iz objavljene skice in fotografij.
Druga možnost je na naši strani. Tu je mišljena predvsem smotrna uporaba prostora po tistih, katerim je to nujna potreba. Kar lepo število nas je, ki bi lahko prišli v
ljivost, da je njegov avto v času dela varno spravljen. Kdo si upa trditi, da to ni zadosten argument, ki mu daje prednost na parkirnem prostoru?!
Omeniti bi še morali »prikoličarje«, ki zavzemajo vsaj dva boksa. Res da jih ni mnogo in še ti so v glavnem parkirani v opravičljivih primerih. Ni pa nobenega opravičila za tiste šoferje, ki svoj avtomobil iz malomarnosti ali ošabnosti postavijo tam, kjer se jim pač zljubi. Tudi povprek čez dva ali celo tri bokse, ne meneč se za osnove bontona, ko se kregajo s člani iz stražarske službe, ki jih morajo po službeni dolžnosti opozoriti na nepravilnost. Tudi tako parkirana vozila lahko dokumentiramo s fotografijami in mogoče bomo res kakšno kdaj objavili, če se stanje ne bo bistveno izboljšalo.
Z racionalnejšo označbo parkirnih boksov in vsaj z delnim upoštevanjem druge možnosti bomo namreč na parkirnem prostoru pridobili okrog 60 mest.
-čk-
Z nepravilno parkiranimi avtomobili zaprt prehod iz enega v drugi del prostora
GIP Gradis Ljubljana, TOZD Gradnje Ptuj je z investitorjem, samoupravno stanovanjsko skupnostjo Ptuj, sklenil pogodbo o izvedbi gradbeno-ob rt niških del in instalacijskih del na 30-stanovanjskem stol-
stelpič - aprila 1976
Stanovanjski
Svet za samoupravljanje, življenjska vprašanja delavcev in obveščanje pri DS TGA je na seji 7. oktobra 1975 v razpravi o izgradnji stanovanjskega bloka v Kidričevem ugotovil, da gradbena dela izredno počasi napredujejo. To je v zapisniku in v svojem sklepu tudi zapisal.
Na podlagi tega sklepa je naš dopisnik v Radiu Ptuj objavil prispevek, v katerem je obvestil vso vzhodno Slovenijo o takem stanju pri izgradnji bloka.
Resnica pa je drugačna.
piču v Kidričevem, 10. julija
1975.	Pogodbene obveznosti, katere mora izpolniti investitor, da je mogoč pričetek gradnje, je ta izpolnil do 13. avgusta 1975. Tako je uradni pričetek del 14. oktobra 1975.
Pogodbeni rok za dokončanje dogovorjenih del je 197 delovnih ali 222 koledarskih dni. Torej bi objekt moral biti dokončan do 10. marca
1976.	Zaradi ugotovitve geologa, da objekt stoji na opuščeni gramoznici, je izvajalec moral del temeljev poglobiti za 4 m, da je temelje lahko oprl na raščeni teren. Poleg tega je bilo treba spremeniti lokacijo objekta, ker se je bilo potrebno umakniti energetskemu kablu, ki napaja
naselje Kidričevo. Slabo obveščenemu laiku, kateremu manjka še strokovno znanje, so ta dela morda res lahko dala videz, da gradnja ne napreduje zadovoljivo. Vendar moram poudariti, da je tako mnenje lahko bilo samo laično. Dela potekajo v skladu z mrežnim planom napredovanja del, saj je plošča nad III. stanovanjsko etažo že dokončana. Krovna plošča bo gotova predvidoma do 10. decembra 1975, če ne bo dela motilo vreme. Dosedaj je izvajalec porabil 55 delovnih dni.
Vedeti je namreč treba, da novejša tehnologija gradnje objektov zahteva daljša pripravljalna dela, da pa potem tempo napredovanja del ni
Raztovarjanje mazuta
mogoče več primerjati s klasičnimi merili. Saj tisti, ki si je v lastni režiji zgradil stanovanjsko hišico, ne bi smel biti toliko naiven, da bi se imel za strokovno kompletnega gradbenika. Pri gradnji s tunelskimi opaži in litimi
konstrukcijskimi elementi se že od vsega začetka vsa dela medsebojno prepletajo. Klasičnega zaporedja ni več. Za primer navajam, da sproti vgrajujemo vratne okvirje, da so v stene sproti betonirane vse grobe instalacije. Okna bodo dobavljena že vgrajena v fasadne elemente, katere že izdelujejo v Ljubljani in jih bodo po planu pričeli pošiljati po 30. novembru. Ometov ni več, ampak samo zagladitev betonskih površin in lepljenje tapet. Fasada je obdelana z izolacijskimi ploščami in plastičnim obrizgom. Balkonski elementi in stopnice so
montanže in tako dalje. Vsa dela bodo nadaljevali tudi v zimskih mesecih, saj je predvideno, da bo priključek na kotlovnico v samskem domu izvršen najkasneje do 20. decembra 1975 in bodo celoten objekt lahko ogrevali.
Torej smo izvajalcu del storili krivico, kar ni tako hudo, storili pa smo mu tudi poslovno škodo, kar je težje. l'n zakaj to? Ker je nekdo toliko pogumen, da brez strokovnih informacij daje izjave na osnovi lastnega, seveda nestrokovnega mnenja na nekem forumu, ki ima takšno veljavo, da sprejeti sklepi in mnenja prodrejo tudi v širšo slovensko javnost.
Menim, da je treba podobne primere obravnavati z večjo odgovornostjo in zavestjo o tem, kaj lahko povzročijo storjene napake. Rad bi opo> zoril na članek v našem glasilu. Aluminij št. 8 — avgust 1975 pod naslovom »Ne moremo biti vedno vsi pametni«. Lahko pa ta članek vsi preberemo.
Znano je, da novi stolpič v Kidričevem gradimo s sredstvi TGA in solidarnostnega sklada SO Ptuj. Iz analize potreb naselja Kidričevo po stanovanjih iz solidarnostnega sklada je bilo razvidno, da so potrebe samo po manjših stanovanjih, saj so vloge za dodelitev solidarnostnih stanovanj vložile v glavnem mlade družine in pa družine z manjšim številom družinskih članov. Zahtev za večja stanovanja ni bilo. Predpisi za dodelitev solidarnostnih stanovanj pa dovoljujejo za eno o-sebo do 28 m2, za dve osebi do 42 m2 in za tri osebe do 57 m2 stanovanjske površine.
Iz teh razlogov je SSS Ptuj bila praktično prisiljena iz-
brati samo manjša stanovanja v tem bloku, saj večjih ne sme dodeliti. Glede na višino vloženih sredstev je SSS Ptuj izbrala 10 garsonjer po 28,75 m2, 6 stanovanj po 55,76 m2 in dve stanovanji po 70,88 m2 stanovanjske površine.
Našemu podjetju bodo torej ostala naslednja stanovanja: 8 stanovanj po 80,36 m2, 4 stanovanja po 55,76 m2 in 4 samske sobe s čajno kuhinjo in sanitarijami s skupno 50,73 m2 stanovanjske površine.
Pogodbena vrednost 1 in2 stanovanjske površine znaša 5.400 din. Končna cena, ki vključuje ureditev okolice, priključke CK, vodovoda in kanalizacije ter elektrike pa znaša 5.953 din/m2 koristne stanovanjske površine.
Medsebojno pogodbo sklepa naše podjetje po Splošnem sektorju; torej ta razdelitev še ni pravno veljavna, čeprav je vsaj za SSS Ptuj edino sprejemljiva.
Po realni oceni bo stanovanjski stolpič vseljiv v prvi polovici aprila 1976, saj moramo računati na čas, ki ga zahtevajo pregledi objekta in odprava morebitno ugotovljenih pomanjkljivosti.
V. P.
illEIIIEIIIEIIIEME
STORILNOST
Če v pisarni dela ni, v z___a se lahko sedi.
Če tam prostora ni, se mesto kje drugje dobi!
0«0*0*0«0*0iir0#0
HUM
DELOVNA RAZMERJA
Pogovarjata se delodajalec in kandidat za delo.
Kandidat: »Kakšen bo zaslužek?«
Delodajalec: »Najprej kakšnih dve sto tisoč, kasneje pa dve sto petdeset tisoč.«
Kandidat: »No, bom pa prišel kasneje!«
IJIEIIlÉillEIMEIIIE
Beleženje klimatskih pogojev
Gradijo novi stanovanjski blok (Foto: Zorec)
Nogometaši - občinski sindikalni prvaki za leto 75 — Nogometaši - občinski sindikalni prvaki za leto 75
Naše čestitke
Strelci golov za našo ekipo so bili:
Krnjie	45	golov
Vidovič	13	golov
Korenjak	10	golov
Teodorovič	10	golov
Panikvar	5 golov
Stumberger	2 gola
Ačimovič	1 gol
ekipe Ivan Krnjič, ki si za prizadevanje zasluži še posebno priznanje.
Menim, da smo lahko ostali člani kolektiva TGA ponosni na naše nogometaše, da jim lahko čestitamo in za bodoče zaželimo še dosti uspehov!
16	13	1	2	86:22	27
16	12	1	3	67:25	25
16	12	1	2	64:26	25
16	8	1	7	49:36	17
16	8	1	7	30:41	17
16	7	1	8	29:54	15
16	4	0	12	18:44	8
16	4	0	12	36:85	8
KURJA nista odigrali dve tekmi, sta bili izključeni.
Mimo lahko trdimo, da do danes še nobena ekipa nogometašev sindikata TGA na tovrstnih srečanjih ni pokazala v malem nogometu toliko borbenosti, resnosti in prizadevnosti, kot ravno ekipa, katera nas je zastopala letos.
Lokomotiva
Komisija za delavske športne igre občinskega sindikalnega sveta Ptuj je, kot vsako leto, tudi letos organizirala tekmovanje v malem nogometu, na katerem je sodelovalo 28 ekip osnovnih sindikalnih organizacij iz občine Ptuj.
Zaradi velikega Števila, nastopajočih ekip je bilo tekmovanje izvedeno po skupinah; najprej v predtekmovanju, iz katerega so se najboljše ekipe uvrstile v finalni del tekmovanja — v spomladanskem in jesenskem delu. V vseh teh srečanjih so bili nogometaši TGA vedno prvi in tako so tudi postali prvaki za 1975 leto. Tako bodo v tem letu k zbirki tekmovalnih trofej dodali še nov pokal, posamezniki pa bodo dobili medalje.
Republiška sodnika			vseh sre-	
čanj, katera so		bila	na	igrišču
JLA V	Ptuju,	sta	bila	Simon
Muanda	in Stanko Zemljič			iz Ptu-
ja. Vse vodila.	tekme	sta	zelo	dobro
Naši fantje so odigrali 16 tekem, od katerih so samo dve izgubili, eno pa so igrali neodločeno. V celotnem tekmovanju je po številu golov najbolj izstopala tekma z DES; njo so naši nogometaši pregazali kar z 18:0! Našo ekipo so zastopali:
Ivan Krnjič, Cedo Teodorovič, Drago Kneže vič, Voj o Velikovič, Silvo Vidovič, Alojz Korenjak, Jože Stumberger, Drago Ačimovič, Vinko Milošič in Mirko Murko.
Za ta uspeh je zaslužen vsak posameznik, predvsem pa vodja
Končna lestvica:
1.	TGA
2.	KK
3.	TAP
4.	Šolski center
5.	JLA
6.	SIGMA
7.	EKO
8.	MERKATOR
9.	DES
10.	MERKUR
OPOMBA: Ker po propozicijah tekmovanja ekipi DES in MER-
Velja ludi za nas!
»Te nujne akte, dragi kolega, vani bom dostavil takoj, ko bo prišel kurir!«
Naši nogometaši
ZAHVALA
Ob težki, nenadni in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža in očeta
ŠTAJNERJA
iz Kungote
se po vašem tovarniškem glasilu najtopleje zahvaljujem vsem njegovim sodelavcem iz TOZD Promet; ti so mi prvi priskočili na pomoč in mi pomagali v najbolj težkih trenutkih. Lepa hvala tudi sindikalni organizaciji TGA za pomoč, predvsem pa hvala vsem, ki ste mojega dragega moža in našega očeta spremljali na njegovi zadnji poti in njegov prerani grob zasuli s cvetjem. Srčna hvala vsem govornikom, ki so se poslovili od njega pri odprtem grobu, godbi, pevcem, skratka vsem, ki ste mi stali ob strani ob težkih trenutkih, pa meni in otrokom lajšali bolečine! Prav tako hvala vsem, ki boste tudi v bodoče obiskovali njegov grob in mu prižgali kako svečko ali pa položili na njegov grob kakšen cvet!
Iskrena hvala — prav vsem!
Globoko žalujoča žena Marija z otroki
KINO SPORED
za december 1975
2. Predstava Hamleta 5. Rdeči udar 9. Preljub
12. Zdaj ga vidiš, zdaj ga ne vidiš
16. Don Huan je bil ženska 19. Kapetan Sloter 23. Rektor v postelji 26. Avantura je avantura 30. Romanca kradljivca konjev
domači, barvni — drama domači, barvni —■ voj. drama ital., barvni — melodrama
amer., barvni — komedija franc, barvni — komedija amer. barvni — pustolovski danski, barvni — komedija franc, barvni — pustolovski am.-jug., barvni —• pustolovski
IZDAJA DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA BORIS KIDRIČ KIDRIČEVO
Uredniški odbor:
Ivan Tušek — predsednik, člani: Konrad Rižner, Stojan Kerbler, dipl. ing., Doroteja Puž, dipl. our., Janez Sukič In odgovorni urednik tovarniškega časopisa — Franc Vrlič. Tisk: ZGP Pomurski tisk — TOZD tiskarna, Murska Sobota Člani kolektiva in upokojenci dobivajo list brezplačno Rokopisov in slik ne vračamo.
Hlebčki