NAS
TEDNIK
KULTURNO
POLITIČNO
GLASILO
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt		Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt	P. bab.
LETNIK XXVI / ŠTEVILKA 12	CELOVEC, DNE 21. MARCA 1974	CENA 2.50 ŠILINGA
Zares odprto vprašanje!
Zadeva z dvojezičnimi oznakami krajev na južnem Koroškem, ki so bile še nedolgo tega slovenske in jih sedaj zaradi teh oznak na zemljevidih iz SR Slovenije prikazuje KHD kot jugoslovanske aspiracije po tem delu Koroške, je sama po sebi poceni argument za motenje sožitja med obema narodnostma na Koroškem, kajti jugoslovanska vlada je bila sopodpisala avstrijsko državno pogodbo in s tem priznala južno mejo Republike Avstrije. Obenem pa živijo na južnem Koroškem tudi danes Slovenci, kar avstrijska vlada priznava in česar niti KHD ne taji. In ti Slovenci lahko hodijo tudi danes v Celovec ali v Beljak ali h Gospe Sveti, kot avstrijski državljani slovenskega porekla, kar je čisto naravno.
Toda KHD odpira s svojim izvajanjem povsem resno vprašanje, ki v drugih primerih zadobi svoj polni politični pomen.
Bundesamt fur Eich- und Vermessungs-wesen na Dunaju izdaja zemljevide specialke oz. generalne karte (1:200.000). Na listu Laibach (Ljubljana) opazimo zanimive stvari. Ne samo da nosijo vsi večji kraji na prvem mestu nemške oznake: Laibach (Ljubljana), Krainburg (Kranj), Veldes (Bled), AI3-
ling (Jesenice), Stein (Kamnik), Oberlaibach (Vrhnika) ... in da slovensko oznako komaj odkrijemo, ampak imajo manjši kraji samo nemška imena: v Bohinju kar vsi po vrsti, VVocheiner Feistritz, Althammer, Neum-nig, VVoch. Vellach, pod Ljubljano Iggberg, in v Ljubljani sami Schischka ter VVaitsch itd. Na primorski strani pa so v oklepaju za nemškimi nazivi italijanski npr. Haiden-schaft (Aidussina), VVippach, (Vipacco), Adelsberg (Postumia), llyrisch Feistritz (Vil-la d. Nev.) ali kar samo S. Pietro, Senosšc-chia, Sesana, potem Schneeberg (Mt. Ne-voso) itd.
Ker je v vseh teh krajih nemško govoreče prebivalstvo živelo deloma le v času monarhije, italijanskega nikoli ni bilo in nemški ti kraji tudi niso bili, je res nerazumljivo, na kaj se opira imenoslovje dunajskega Bundesamta fur Eich- und Vermessungsvve-sen, toliko bolj nerazumljivo, kadar gre za nemške nazive z italijanskimi v oklepaju in to na ozemlju današnje SR Slovenije.
Bi omenjeni zvezni urad zmogel za svoje karte ter nemško-italijansko poimenovanje krajev v SR Sloveniji tudi ustrezno pojasnilo?
SPD se vedno brez manjšinskega
koncepta
ZAČELA JE IZKLJUČEVATI SLOVENSKE ČLANE
Medkoroški dialog hoče v bodočnosti pospeševati predsednik koroške SPO W a g -n e r. kajti danes smo že tako daleč, da včasih pripadniki obeh narodnostnih skupnosti ne govorijo več med seboj. Na vprašanje dopisnika NT je VVagner povedal, da si domišlja dialog na ta način, da bi vsi člani SPO zastopali stališča stranke v manjšinskem vprašanju. Nadalje je predsednik stranke na tiskovni konferenci v ponedeljek dejal, da bo pozval kot deželni glavar zastopnike slovenske narodne skupnosti na razgovor o vseh problemih manjšinske zaščite, prav tako bo povabil zastopnike strank 'J1 manjšine na študijsko potovanje po dr-2avah Evrope, kjer živijo narodnostne manjšine. Od takega potovanja si pričakuje no-ve impulze za reševanje manjšinskega problema na Koroškem.
K Pismu, ki sta ga naslovili obe centralni organizaciji koroških Slovencev na predsednika deželnega zbora Tilliana v zadevi upoštevanja dejstva, da živijo na Koroškem °t narod ne samo Nemci, marveč tudi Slo-venci v deželni ustavi, je vedel VVagner na vPrašanje Našega tednika povedati le, da naslov socialistične stranke ni deželna hiša, Marveč Viktringer Ring 28.
Koroška SPO je nadalje izključila iz svo-Vrst prof. Janka Messnerja, že ■ 2. 1974, kakor je vedel poročati tajnik s ranke Tratter. Ni pa do danes smatrala Snfn-a za Potrebno, da bi Messnerja o tej 0 ločitvi tudi obvestila. Z izključitvijo je ho-ge a očividno zabraniti, da bi prof. Messner srn izstopil po kakšnem ponovnem proti-ovenskem koraku stranke.
č Kar. se tiče deželnih volitev, ki jih na-uJejo, kakor je vedel povedati predsed-^agner, zaenkrat za leto 1975, so se-
Galicija: SPD in OVP poznata dvojno merilo!
0 Večinski stranki v gališki občini po-@ znata očividno dvojno merilo, če odlo-9 čata o prošnjah domačih občanov. To © je sklepati iz izjav njunih predstavni-© kov na občinski seji v petek preteklega © tedna.
© Na dnevnem redu je bila obravnava @ dveh prošenj za denarno pomoč s stra-(£’ ni občine. Zaprosila sta Adolf Kanzian © in Tomaž Wutte iz Apač, ki sta oba ® napeljala vodovod za domačo hišo in ® si s tem nakopala obilo stroškov.
© Večinski stranki sta se že v predstoj-# niški seji odločili za „ne“. Ta sklep je ® župan Kraiger na občinski seji ponovil S in ga v imenu (svoje) socialistične frak-© cije potrdil. "OVP se je temu pridružila.
OPOZICIJA SKRBI ZA TRANSPARENCO
Opozicijski frakciji, Volilna skupnost pod vodstvom Jožeta U r a n k a in Heimatliste sta takoj zasumili, da so nekaj na tihem skuhali — se dogovorili. Zahtevali sta po-
vodovod vendarle prejel lepo podporo (8 tisoč šil.) od občine. Tudi on nima bazena za gasilske potrebe, njegov bazen za kopanje pa ostane pozimi prazen.
© Prav na ta primer je meril Jože © U r a n k , ko je vprašal, ali je že kdo © — v isti situaciji — dobil podporo. © Možje Ljudske in Socialistične stranke © so morali priznati.
Kar zadeva finančno stanje občine, je treba pripomniti: Obračun za leto 1973 kaže celo denarni presežek v znesku okoli 53 tisoč šilingov!
Grdo na tej stvari je predvsem to: Vodja frakcije OVP in hkrati drugi podžupan, Jožef VVutte je v osebnih pogovorih obljubil, da se bo s frakcijo vred potegoval za odobritev vloženih prošenj. Na seji (najbrž že malo prej) pa je „svoj nos obrnil". Na socialistični strani ..ljubezen do frakcije" spet čez vse velja, kajti odklonitev zadene prav ženo Tomaža VVutteja (prosilca), kateri je gališki župan celo stric.
tu, ki mora dobiti absolutno število oddanih glasov, kandidatno listo za volitve.
Predsedstvo stranke je na zadnji seji nadalje zasedlo razna prazna mesta v nadzornih in upravnih odborih deželnih družb (ki so seveda zelo dobro plačana!) po odstopu bivšega namestnika deželnega glavarja Suchaneka z novimi člani vlade.
Že po zadnji tiskovni konferenci koroške socialistične stranke smo poročali v NT, da je stranka ustanovila na Koroškem t. i. „Dr. Renner-lnstitut", ki bo skrbel za politično vzgojo kadrov SPO na Koroškem.
Zamislili so si zaenkrat delovni program v treh fazah:
1.	dnevni seminarji predvsem za sodelavke;
2.	jeseni dokončna izdelava volilnega programa in
G. po volitvah se bo obrnil institut na vse člane SPO.
VVagner o institutu: podpirati mora pragmatično delo v politiki!
eoeeeeooooeeeeeooeeeooeeeeeeooeeoeoeeeoeeeoeeeooeoeeoeeeooeeeseoeeoe
ž	*
p SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO V CELOVCU vabi na
I	Literarni večer
ki bo v petek, dne 22. marca 1974, v modri dvorani Doma glasbe v Celovcu, ob 19.30
Predavali bodo:
Ravnatelj dr. Zabiatnik: ..SLOVENSKA BESEDA V KNJIGI"
Anita Hudi bo brala iz potujoče knjižnice M Sika Hartman bo recitirala iz svojih del
Dijaki Koroške dijaške zveze bodo uprizorili dramsko sliko Frana Rosa „NAJVEČ SVETA OTROKOM SLIŠI SLAVE".
Na ta izredni kulturni večer vas vabi
ravnatelj dr. Pavle Zabiatnik, predsednik
jasnitev. Zastopniki SPO in OVP so se sicer močno trudili, da bi se ne izdali. Toda vprašanja s strani opozicije so bila tako tehtna, da so navsezadnje le odkrila dvomljivo taktiranje večinskih strank, ki sta se tu pošteno urezali.
Njih argumentacija za odklonitev prošenj je biia tale: Občina more prosilce podpreti samo v primeru, da le-ti napravijo tudi bazen za gasilske potrebe; finančno stanje občine pa je precej napeto.
Kaj tiči za to stvarnostjo? — Ljudje vejo, da je Anion L a k o u n i g , pd. Stečnik na Apačah (sosed omenjenih prosilcev) za svoj
Večinskim strankam se imajo občani zahvaliti, da v prihodnje — v vodovodnih zadevah — ne morejo pričakovati kake občinske podpore, saj drži občinski „ne“ proti glasovom Volilne skupnosti in zastopnika Heimatliste.	(Dalje na 5. strani)
Poročilo o ustanovnem občnem zboru Prosvetnega društva Velikovec bomo zaradi pomanjkanja prostora objavili prihodnjič.
(Op. ured.)
na vrsti priprave po okrajih, ki bodo
nesne do 4. maja t. I. 18. maja sledi iz-s Gn' strankin zbor, ki bo dokončno določil p°sebnim glasovanjem o vsakem kandida-
Slovensko kulturno društvo v Globasnici vabi na veliko revijo
„PESMI, GLASBE IN PLESOV NARODOV JUGOSLAVIJE"
Spored bodo izvajali: RKUD „Sloboda“ iz Varaždina s folklorno in tamburaško skupino (na sliki) — DPD „Svoboda“ iz Kidričevega z moškim pevskim zborom — DPD „Svoboda“ iz Ptuja z ansamblom „Lajoš“.
Prireditev bo v nedeljo, 24. marca, ob 15. uri pri šoštarju v Globasnici.
Pridite vsi na to edinstveno predstavo, ki bo vsakogar navdušila!
NA SEMINARJU SLOV. UČITELJEV V TRSTU:
Poudarjena vloga narodnih skupnosti
♦ V Kulturnem domu v Trstu se je v so-© boto zaključil vsakoletni seminar (to-© krat že 10.) za slovenske šolnike — tra-© jal je šest dni.
S Seminar se je začel s predavanjem dr. © Franca Strmčnika za učitelje in profe-© sorje s temo „Sodobne smeri didak-© tike“. Odprl pa je seminar šolski skrb-© nik Furlanije-Julijske krajine dr. Pericle © Fidenzi, ki je izrekel priznanje mešane-© mu odboru, ki je dal pred leti pobudo © za prirejanje seminarjev, nato pa je med © drugim dejal:
..Periodično srečanje ljudi raznih skupnosti, in sicer visoko kvalificiranih ljudi na kulturnem področju, razpravljanje o šolskih problemih manjšin (toda zakaj sploh še uporabljamo besedo ..manjšina", ki tako diši po menomaciji, zlasti če ji zraven še postavimo besedo .zaščita’? Morda bo iz prihodnjega Mednarodnega zborovanja v Trstu (mednarodna konferenca o manjšinah bo od 27. do 31. maja 1974) prišel na dan kak drug pravni termin, ki bo manj neprijetno zvenel), ta zbor šolnikov, ki jih povezujejo jezik in stoletna izročila, so razlog skupinske kohezije ob spoštovanju politično u-pravnega tkiva, v katerem živijo. Razne dru-gojezične skupnosti, vključene v pravni red države, ne smejo biti razlog nesporazuma. Nasprotno: one so dejansko naravne poti srečanja dveh narodov, tolmač in prinašalec kulture in običajev, ki jih je treba oču-vati, kajti to je duhovno bogastvo za obe skupnosti. Tudi če včasih kak sum lahko povzroči sence in poveča povsem obrobna dejstva, sodim, da je treba prav takim skupnostim poveriti nalogo, da zgladijo nasprotja, in sicer bolj in bolje, kot to zmorejo o-srednja politična oblastva."
Ela Ulrih-Atena — tajnica sekretariata za kulturo in prosveto SRS
Vlogo narodnostnih skupnosti je v svojem govoru poudarila tudi Ela Ulrih-Atena, ki je dejala:
„Živimo ob eni najbolj odprtih mej v Evropi in imamo živahne gospodarske in kulturne stike. Pri tem imajo pomembno posredovalno vlogo tudi pripadniki narodnosti na obeh straneh meje, zato si moramo še posebej prizadevati za njihovo enakopravno uveljavljanje ob večinskem narodu. Eden izmed temeljnih pogojev za to je urejeno šolstvo in razvito kulturno življenje narodnosti. Izobraževanje in kultura sta še
Spominski park I. slovenske vlade
Občinska skupščina v Ajdovščini je na svoji nedavni seji sprejela sklep o ureditvi spominskega parka prve slovenske narodne vlade. Posvečen bo petemu maju leta 1945, ko je bila v tem središču gornje Vipavske doline ustanovljena prva narodna vlada slovenske republike. Ajdovščina je tako dejansko bila piva prestolnica svobodne Slovenije, kot je izšla iz narodnoosvobodilnega boja.
Po okvirni zasnovi bo park obsegal okoli 10 hektarov zemljišča na Policah, to je na območju zunaj stare Ajdovščine. Celotni kompleks bo s posebno alejo povezan z mestnim jedrom oziroma središčem in se bo vanj organsko vključeval.
Osrednji objekt spominskega parka bo spomenik pivi slovenski vladi in njenemu predsedniku Borisu Kidriču. Zgradila ga bosta, glede na sklep, ki je bil sprejet že pred leti, izvršni svet Slovenije in ajdovska občina. Spomenik bi odkrili 5. maja prihodnjega leta, ko bo minilo trideset let od ustanovitve vlade. V sklop spominskega parka bodo sodili tudi osnovna šola »Borisa Kidriča«, gimnazija, nova telovadnica ter razni objekti za turizem in rekreacijo na tem idiličnem območju pod Čavnom. V častnem odboru za postavitev spomenika bodo preživeli člani prve slovenske narodne vlade ter drugi ugledni predstavniki slovenske republike.
Na seji občinske skupščine so ob sprejetju tega sklepa poudarili, da bosta spomenik prvi slovenski vladi in Borisu Kidriču ter spominski park ponazarjala zgodovinsko pomembnost 5. maja leta 1945, za graditev slovenske državnosti in razvoj Slovenije v bratski skupnosti z ostalimi narodi in narodnostmi Jugoslavije.
posebej pomembna zato, ker ne predstavljata kratkoročnih političnih akcij, ampak trajno vplivata na oblikovanje posameznikov in narodnostne skupnosti v celoti.
Nova ustava, ki smo jo pravkar sprejeli v SR Sloveniji, zagotavlja posebno varstvo pravic italijanske in madžarske narodnosti v Sloveniji ter njihove nacionalne kulture in izobraževanja. Razvoj narodnostnih skupnosti je mogoč le ob živem stiku z matičnim narodom, njegovo kulturo in jezikom, zato naša ustava še posebej poudarja, da SR Slovenija podpira tako povezovanje.11
Omenila je, da se na obeh straneh meje posveča posebna pozornost kulturnim stikom, in ugotovila, kako se je v zadnjih desetih letih vidno izboljšala kvaliteta učno-vzgojnega dela na slovenskih šolah na Tržaškem in na italijanskih šolah v Istri. To je v precejšnji meri rezultat sodelovanja med obema deželama (seminarji, tečaji, pedagoška svetovalca, izmenjava učbenikov in leposlovja itd.),
Dober učitelj ne more biti več samo posredovalec znanja, temveč je predvsem vzgojitelj, organizator in usmerjevalec pedagoškega procesa, saj šola že dolgo ni več edini vir znanja, ampak jo dopolnjuje-
Sovjetska tiskovna agencija Tass je sporočila, da je pristajalni modul avtomatske postaja mars-6 v torek mehko pristal na rdečem planetu. Radijska zveza s postajo pa se je prekinila nekaj trenutkov pred pristankom. Podatki, ki jih je pristajalni modul poslal na Zemljo med pristajanjem, so velikega pomena. Neposredne meritve planetove atmosfere so pokazale, da je odstotek vlage znatno večji kot so doslej mislili znanstveniki, kar je dokaz več, da Mars ni tako mrtev planet, kot je kazalo še do pred nedavnim.
Kljub pomembnim podatkom, ki so jih zbrale postaje, pa je rezultat zadnjega sovjetskega vesoljskega podviga bolj skromen. Od štirih sond, kolikor so jih lani poleti izstrelili proti rdečemu planetu, kroži okrog Marsa ena sama in sicer postaja mars-5. Postaja mars-4 se je zgubila v vesolju za-
jo številna sredstva javnega obveščanja. Zato naj bi današnja šola oblikovala samostojnega, kritičnega človeka, ki bo znal iz te poplave informacij izluščiti tisto, kar resnično potrebuje za vključitev v sodobno družbo. Vse to pa terja od učitelja poglobljeno strokovno in pedagoško znanje, široko kulturno razgledanost in napredno humanistično angažiranost ter neprestano strokovno izpopolnjevanje, ker bi sicer ne mogel slediti novim spoznanjem na vseh področjih človekovega ustvarjanja.
Učitelji, pripadniki narodnosti, ki živi ločena od matičnega naroda, pa imajo še posebno dolžnost, da ostanejo v stiku z jezikom in kulturo svojega naroda, zato je tudi v programu letošnjega seminarja posebna skrb posvečena sodobnemu slovenskemu knjižnemu jeziku.
Želim, da bi vam tudi ta seminar pomagal pri vzgoji in izobraževanju slovenske mladine na Tržaškem v zavedne pripadnike slovenske narodnostne skupnosti in državljane republike Italije. Sodelovanje med narodi in državami in prizadevanje za napredek in človečnost v odnosih med ljudmi je podlaga za mir in ustvarjalno rast vseh — tudi Slovencev v Italiji.
radi napačnega delovanja zaviralnih raket, mars-6 je izstrelila pristajalni modul in nadaljevala pot proti soncu, modul postaje mars-7 pa je zgrešil cilj za 1300 km in se zgubil v vesolju.
Sovjetskim znanstvenikom se je leta 1971 že posrečil mehak pristanek na rdečem planetu, toda radijska zveza se je prekinila nekaj trenutkov po pristanku. Tudi tokrat jim je spodletelo, čeprav kaže, da so rezultati vsekakor pomembnejši. Vzrok neuspeha ni znan, verjetno pa ga gre pripisati nemogočim pogojem na Marsu.
Koroška stvarnost —
v NAŠEM TEDNIKU
Ein paar Gedanken zur Broschure »Karnten - ein Alarmzeitiien"
Als gebiirtiger Karntner lebe ich nun schon geraume Zeit im Ausland, wo mir das in Schule und Elternhaus verpasste und fur Karnten anscheinend obli-gate Brett vor dem Kopf (deutsche Eiche) allmahlich abhanden gekommen ist.
Ein Freund h at mir unlangst die Broschure „ Karnten — ein Alarmzeichen" zukommen lassen, vvelche nicht nur eine g ute Diskussionsbasis darstellt, son-dern daruber hinaus ein abgerundetes Bild uber das den slovvenisch-sprachigen Karntnern zugefugte Unrecht vermittelt. Die sachliche Argumentation und die fundierten, durch Ouellenangaben und Dokumente untermauerten Beitrage bilden einen vvohltuenden Kontrast zur plumpen Holzhammer-Phraseologie des Karntner Heimatdienstes (KHD).
Nostalgie-Nazis und Herrenrassen-ldeologen vverden wohl vvieder das be-kannte VVutgeheul anstimmen, aber Lautstarke ist heutzutage kein uberzeugen-des Argument mehr.
Vor allem der brillante Beitrag von F. Velik „Zur Geschichte des Karntner Heimatdienstes" durfte in der geistigen Gerumpelkammer Kamtens einigen Staub aufvvirbeln und bei zukunftigen Diskussionen neue Akzente setzen. Endlich ein-mal vverden hier Mythen und Legenden abgebaut und einigen Saulenheiligen des KHD der zum Teil selbstgebastelte Heiligenschein heftig zerzaust. So man-cher junge Sandkasten-Abvvehrkampfer, der sich im Geiste schon als ordenbe-hangener Parade-Karntner gesehen hat, durfte nach dem Studium des politi-schen Stammbaumes einigier Herren nun wohl etvvas irritiert sein.
Im ubrigen kann sich ja jeder, der den KHD fur unfehlbar halt, die Muhe neh-men die in der Broschure aufgefuhrten Ouellenangaben und Dokumente zu iiber-priifen und den Gegenbevveis erbringen. Allerdings hat es manchmal den An-schein, dalB gerade jene, die ihre Heilsbotschaft fur alleinseeligmachend halten, selbst nicht den blassesten Schimmer von Sachkenntnis besitzen und gar nicht haben vvollen. VVurden sie sich namlich mit der Thematik ernsthaft beschaftigen, anstatt Vorurteile als „Wahrheiten“ zu verkunden, kamen sie moglichervveise zu unliebsamen Einsichten, die ihre Seibstsicherheit beeintrachtigen konnten. Es ist daher nur naturlich, dal3 sie jeder Alternative ausvveichen und um jede sachliche Diskussion einen groBen Bogen machen. Emotionen anheizen und Behauptun-gen aufstellen ist eben einfacher und bringt Erfolg ohne den Hirnkasten iiber-maGig zu strapazieren und damit die anscheinend gesuchte (Ersatz)-Befriedigung.
Ein EU-Abziehbild am Auto macht halt noch keine Europaer, sondern vvirkt in der kombination mit einem gelb-rot-weiGen Heimatdienst-Hetzplakat eher pein-lich.
Helmut Prasch	Mit freundlichen GruBen
Kohlplatzacher 3, 5033 Buchs / Schvveiz	Helmut Prasch
Skromni rezultati poleta sovjetskih avtomatskih postaj na Mars
OMEJITVE PRI PRENOSU LIR
RIM. — Od 10. marca naprej italijanski državljani, ki potujejo v tujino, in tujci, ki pridejo v Italijo, ne morejo imeti pri prehodu več kot 20.000 lir v bankovcih (to je okoli 500 šil.). Ta odlok velja tudi za vse tujce, ki živijo v Italiji. Z odlokom vlade pa bo še naprej veljala pravica Italijanov, da lahko čez mejo prenesejo vsoto več kot 500.000 lir, vendar bodo morali od tega 480.000 lir menjati v italijanskih bankah v tujo valuto, kar bo v potnem listu zaznamovano.
KRATKE VESTI
SIRSKI PREDSEDNIK: »OSTANE BOJ"
Sirski predsednik Asad je izjavil, da je za arabske države »oboroženi boj poglavitna pot, ki jim ostane", da bi izgnali izraelske enote z zasedenih ozemelj in vrnili pravice palestinskemu ljudstvu.
Sirija naj bi 23. oktobra lani bila sredi priprav za nasprotno ofenzivo na Golanski fronti, vendar je podvig opustila, ker sta se Egipt in Izrael sporazumela za premirje. S tem so izgubili dobro priložnost, da bi potolkli sovražnika, ne pomeni pa, da so takšno priložnost izgubili za vselej, je povedal v govoru obrambni minister.
NI VEDEL ZA KONEC VOJNE
Japonski častnik se je predal, na svoj 52. rojstni dan, potem ko se je skrival 29 let v filipinskih pragozdovih, ker ni vedel, da se je druga svetovna vojna že zdavnaj končala.
Podporočniku je ime Hiro Onodo. Stik z njim sta navezala njegov nekdanji poveljnik v vojni major Jošimi Taniguči in japonski študent Mario Suzuki. Odpravila sta se v Onodino gorsko skrivališče na otoku Lubang, 112 km južno od Manile, in s seboj sta vzela kopijo poslanice japonskega cesarja, ki je japonskim vojakom leta 1945 ukazal, naj se predajo zavezniškim enotam.
Onoda se je predal, zahteval pa je, da sme obdržati svoj meč in drugo vojaško opremo, ki jo je bil skril.
NIKON PRED BREŽNJEVOM?
V trenutku, ko se je raznesla vest, da bo Kairo obiskal Leonid Brežnjev, so iz VVashingtona sporočili, da namerava še poprej Egipt obiskati Richard Nixon, predsednik ZDA. To naj bi se zgodilo v aprilu. Nixon bi obiskal tudi druge prestolnice držav na Bližnjem vzhodu. Pred časom je Henry Kissinger dejal, da bo Nixon prispel v Evropo ob proslavi 25-letnice ustanovitve Atlantske zveze.
AMERIŠKO OPORIŠČE —
PROTISOVJETSKA OST?
Neki kitajski diplomat, ki deluje v Evropi, je dejal, da je ameriška vlada predhodno obvestila kitajsko vlado, da namerava na otoku Diego Garcia, južno od Cejlona, urediti vojaško oporišče. Tu naj bi zgradili tudi dok za popravljanje ladij, pa tudi pristanišče za preskrbo vojnih ladij, med temi tudi letalonosilk. V Moskvi naj bi v tem videli protisovjetsko ost, kakor poroča „Newsweek“.
PALESTINSKI TERORISTI
SVOJA OPORIŠČA V ZRN?
Zahodnonemški tednik „Quick“ piše v svoji zadnji številki, da je palestinsko teroristično gibanje Al Vicab premestilo svoj glavni štab iz Italije v ZRN. Gibanje Al Vicab naj bi bilo med drugim odgovorno tudi za teroristični atentat na letališču v Fiumicinu.
Tednik, ki poudarja, da je dobil informacije od italijanske obveščevalne službe, pravi, da je gibanje že ustanovilo svoja oporišča v raznih zahodnonemških mestih. Al Vicab naj bi imel v načrtu vrsto atentatov ob priliki svetovnega nogometnega prvenstva, ki bo letos v ZRN.
Zahodnonemško notranje ministrstvo ni ne potrdilo ne zavrnilo teh vesti. Poudarilo je le, da bo zelo pozorno proučilo to vprašanje.
SOLŽENICIN OSTANE V ŠVICI
Sloviti ruski pisatelj Aleksander Solženi-cin, ki so ga zaradi resnicoljubnosti izgnali iz Sovjetske zveze, se je končno le odločil za stalno bivališče v Švici. Njegov švicarski odvetnik Fritz Heeb je kupil zanj trinadstropno hišo v predmestju Zuricha. Z urejanjem hiše bo počakal Solženicin toliko časa, da pride njegova družina. Književnik upa, da bo le-ta kmalu dobila dovoljenje za izselitev.
Spomin na pesnika Ivana Trinka
Pred prvo svetovno vojno so beneški in rezijanski Slovenci zaradi odprte meje med Italijo in Avstrijo dnevno prihajali na Primorsko pa tudi v druge dele Slovenije. Prodajali so razno drob-njarijo, popravljali kuhinjsko posodo in dežnike, brusili nože, britve, škarje. Bili so pač dobri mojstri. Povsod so bili dobrodošli in ljudje so jih radi imeli, zato so se pletli prijateljski in kulturni odnosi. Prinašali so dobro voljo in humor z živahnim pripovedovanjem raznih pripovedk. Toda s prvo svetovno vojno je vse odpadlo in le poredkoma se je po vojni pojavil kak stari znanec iz Rezije ali Benečije. Kakor Primorci so se začeli tudi Slovenci Benečije in Rezije izseljevati.
Prosvetna društva in dijaki so na pobudo Zorka Jelinčiča skušali z izleti po Beneški Sloveniji ohraniti trdne stike s Slovenci za Kolovratom. Mnogi, zlasti dijaki, so skrivaj nosili slovenske knjige v vasi, kjer so še bili zavedni slovenski duhovniki.
Ko so po atentatu na Mussolinija v Bologni 31. oktobra 1926 fašisti opustošili Kulturni dom v Ulici sv. Ivana in Trgovski dom v Gorici ter sežigali knjige in inventar, je tajnik Zveze prosvetnih društev Zorko Jelinčič, v naglici reševal, tudi zato, ker so množično razpuščali prosvetna društva, kar se je dalo rešiti. Zlasti knjige je Po zanesljivih trgovcih in voznikih pošiljal na podeželje, kjer so delale tajne knjižnice ali jih delili družinam. Med temi je bil Mirko Mašer Iz Kobarida, ki je po vsej verjetnosti največ knjig spravil na varno. Po trgovskih opravkih je tedensko prihajal v Gorico in Trst. Ob povratku je vselej napolnil s knjigami prazne zaboje za ma-
ROJAKINJA JASNA MIŠJA NAGRAJENA
Theodor Kornerjeva ustanova za znanost in umetnost je podelila pred kratkim eno izmed svojih nagrad za leto 1974 mladi ljudskošolski učiteljici, naši rojakinji Jasni Mišji iz Brnce za njeno pisateljsko delo. Mlada književnica piše zlasti prozo.
Podelitev nagrade bo 23. aprila v slavnostni dvorani dunajske univerze.
Drugi Kornerjevi nagrajenci s Koroškega so še:
Pisatelja Anton Fuchs iz Celovca in Hans Renger iz Feldkirchna. Za znanstveno delo pa so bili odlikovani: botanik dr. Gerfried Leute iz Celovca in zoolog VVilhelm Wrul3, prav tako iz Celovca.
slo in drugo embalažo. Razdeljeval jih je zaupnim osebam v Kobaridu in okoliških vaseh.
Največ teh knjig je šlo preko Avse na Livku v Trčmun. Pesnik Ivan Trinko in posestnik Ivan Mašera v Avsi sta bila dobra prijatelja in si po-gostoma izmenjavala obiske. Zato so knjige spravili k Mašerovim v Avsi. Tvegano nošnjo knjig v Trčmun je Mašera poveril svoji 14-ietni hčerki Ivi, ki je zavestno opravljala nevarni posel v največji tajnosti.
Nevarno ni bilo samo zaradi policijskih in karabinjerskih obhodnic, pač dosti nevarnejši so bili domači ovaduhi in črnosrajčniki. Na precejšnji razdalji med Avso in Trčmunom je Iva poznala vse skrite steze, sleherni kamen in grm. Zato je izbirala, ne glede na steze, najkrajšo pot. S polnim nahrbtnikom knjig se je spretno izogi-
bala zaselkov in tekla čez gmajne skozi grmovje in gozd. Štiri leta (1929—1932) je teden za tednom prepešačila dolgo in nevarno pot ter prinašala pesniku Ivanu Trinku slovenske knjige za njegovo revno ljudstvo. Poleg drugih so bile tudi knjige Goriške matice in druge izdaje iz Gorice. Pesnik jih je razdeljeval zavednim slovenskim duhovnikom po vaseh Beneške Slovenije. Iva se niti ni zavedala, kako pomembno kulturno delo vrši. Toda pesnik ji je bil hvaležen in je nad vse cenil njeno požrtvovalnost za ohranitev slovenskega jezika v tistih težkih časih. Za spomin ji je poklonil lepo vezano knjigo svojih pesmi s posebnim posvetilom.
Iva Mašera, ki je postala soproga Mirka Mašere in že dolgo let gospodinji pri Zgonovih v Kobaridu, skrbno hrani dragocen spomin na slovenskega pesnika in buditelja beneških Slovencev.
T. R.
Knjiga o sv. bratih Cirilu in Metodu
V V '
v nemščini
Pisatelj dr. Metod Turnšek je za 1100-letni jubilej sv. bratov Cirila in Metoda, namreč njunega prihoda (867) med Slovence v Panoniji, izdal 1966 v Celovcu znamenito leposlovno in zgodovinsko knjigo Zvezdi našega neba. Bogato ilustrirana knjiga je bila v slovenski javnosti z velikim priznanjem sprejeta in tudi kmalu prevedena v nemščino. Zgodovinski del, ki nosi naslov Zwei Sterne am hohen Himmel, je prevedel univerzitetni prof. dr. Fr. Weber, leposlovni del, dramski scenarij v 21 nastopih, ki ima naslov Licht und Wort, pa prof. Bernard Strauss. Vsaka knjiga, ki obsega skoraj 200 strani, je tudi v nemški izdaji lepo opremljena z ilustracijami, umetninami slovenskih likovnih umetnikov.
Pri prvem, zgodovinskem (znanstvenem) delu je vrednost knjige še pridobila z dodatkom univ. prof. dr. Fr. Mayerja v Regensburgu o Prosecu zoper sv. Modesta (Causa Methodii) in z objavo nagovora sv. očeta Pavla VI., ki ga je imel 14. febr. 1969, ob 1100-letnici smrti sv. Cirila. Druga, slovstvena knji-
ga, prav tako opremljena z umetniškimi ilustracijami, pa se zaključuje s kratkim avtorjevim zgodovinskim pregledom v prozi in z zanimivim razgovorom pisatelja in pesnika Val. Polanška z avtorjem Turnškom o njegovi življenj-ski poti — te dni je praznoval 65. jubilej — ter o njegovi vsestranski literarni u-stvarjalnosti tako na Primorskem kot zlasti na Koroškem.
Obe knjigi sta natisnjeni v slovenski »zgodovinski pokrajini« — v Panoniji, kjer je sv. Metod bil prvi nadškof Slovencem (in Moravanom) in kjer je bila hiezevina modrega vladarja kneza Koclja. Obema odličnikoma posveča avtor svoji knjigi. Tako bo mednarodna, zlasti nemška kulturna javnost, mogla izčrpno iz Turnškovih del zvedeti za mali slovenski narod, ki je že pred 1000 leti imel svojo slavno zgodovino. Pri izdaji je sodeloval Škofijski ordinariat v Mariboru. Časopisno podjetje Mariborski tisk, se je potrudilo za lep natis in čedno opremo.
P a n o n e c
Nova knjiga za porabske Slovence
Slovenski likovniki v Beljaku
Kot je znano, je zadnja leta Avstrijsko-jugoslovansko društvo za Koroško izredno aktivno. Tako je vprav na njegovo iniciativo Prišlo v Beljaku do razgovorov s tamkajšnjimi odgovornimi kulturnimi krogi, kako bi izvedli razstavo slovenskih likovnikov v Beljaku.
pri pogovorih so sodelovali poleg predstavnikov društva tudi senatni svetnik Lu-kas P i c h I e r ter vodja kulturnega urada °eljaka Adolf S c h e r e r. Od Slovencev bili navzoči kustos kranjskega muzeja dr- Cene Avguštin, kulturno organi-zacijo Kranja je zastopal Jakob Kurat ter akademski slikar Milan Batista.
Kot je vodja kulturnega urada Scherer eial, da je bil od nekdaj cilj mesta že Pospeševati obojestransko razumevanje in utrjevanje dobrososedskih stikov. Tako so sklenili, da bodo v maju priredili v Beljaku razstavo slovenskih umetnikov iz kranjskega območja, hkrati pa bodo oktobra t. I. °rganizirali razstavo Avstrijsko-jugoslovan-ske9a društva v Kranju.
Na likovni razstavi v Beljaku bodo prišli
Poštev umetniki, ki so že razstavljali v ugoslaviji, a so na Koroškem še neznani. 0 drugi plati pa bo društvo predstavilo v ranju beljaškega kiparja in slikarja Fran-Za SchneevveiBa.
naziv profesor hansu dolenzu
. Avstrijski zvezni predsednik Franz Jonas ® te dni podelil znanemu upokojenemu Ustosu arheološkega oddelka muzeja v Be-laku Hansu Dolenzu častni naslov profesor.
Na podlagi odloka madžarskega prosvetnega ministra je v sodelovanju Državne založbe Slovenije in budimpeštanske založbe izšla slovenska jezikovna vadnica za 5. in 6. razred občih šol.
S sto devetdeset strani obsegajoča knjiga avtorjev Bogomila Gerlanca, Andreja Šavlija in Venceslava VVinklerja, urednikov Gyule Szaboja in Venceslava VVinklerja ter z ilustracijami Miklosa Rogana pomeni lep doprinos razvoju narodnostnega šolstva v Porabju, zlasti še, če upoštevamo, da je to že tretji učbenik te vrste. Sestavljen je s posebnim ozirom na jezikovne razmere v Porabju — »saj se osamljeno narečje porabskih Slovencev čedalje bolj oddaljuje od čiste materinščine«, kot ugotav-
Z FILMSKEGA ŽIVLJENJA:
Ija recenzent Irena Pavlič. Učbenik vsebuje tako tudi nekaj krajših pripovedk in pesmi v porabskem narečju, vsa berila slovenskih klasikov v knjižnem jeziku jra so opremljena z madžarskim slovarjem. Izčrpno je obravnavana tudi slovenska slovnica, ki je za porabske otroke pod vplivom madžarščine trd oreh, zlasti razlikovanje spolov, sklanjatev samostalnika in stopnjevanje pridevnika.
Na pobudo županijskih in okrajnih organov bodo naslednje šolsko leto organizirali obvezen pouk materinščine tudi v obči šoli v Doljnem Seniku, kjer živi poleg Madžarov tudi slovenska in nemška manjšina.
.Cvetje v jeseni“ za Cannes
Novi slovenski film »Cvetje v jeseni", ki ga bomo videli danes in jutri v celovškem Volkskinu, je jugoslovanska žirija za izbor filmov za tuje festivale priglasila mednarodnemu festivalu v Cannesu, ki bo od 9. do 23. maja. Za program »tedna kritike" bo prijavila film Rajka Grliča »Naj poči, kadar hoče", za prireditev »Štirinajst avtorskih dni", ki prav tako poteka v okviru canne-skega festivala, pa novi slovenski film režiserja Živojina Pavloviča »Let mrtve ptice".
Te dni bo znan tudi izbor kratkih filmov, ki bodo zastopali Jugoslavijo na mednarodnem festivalu kratkega filma v Oberhausnu od 22. do 27. aprila.
SNEMANJE FILMA »SARAJEVSKI ATENTAT"
Za številnimi domačimi, tujimi ali koprodukcijskimi načrti o ponovnem snemanju filma o sarajevskem atentatu na avstroogr-skega prestolonaslednika Ferdinanda, ki so se napovedovali, spreminjali in izginjali, je
sedaj s svojim načrtom stopil v javnost že znani jugoslovanski režiser Veljko Bulajič. Napovedal je:	snemanje »Sarajevskega
atentata" se bo začelo v okolici Sarajeva ietos, 5. junija. Producenti tega velikega filmskega načrta so zagrebški »Jadran", sarajevska »Kinema" in češkoslovaški studio »Barrandov".
Film bo, kot pojasnjuje režiser, posnet v enakopravnem sodelovanju jugoslovanskih in češkoslovaških filmskih delavcev; pol filmske ekipe bo jugoslovanske, pol češkoslovaške. Vloge sarajevskih atentatorjev namerava zaupati debutantom.
„To ne bo film o nesrečnih ljubimcih Ferdinandu in Zofiji", pravi Veljko Bulajič, »temveč film o revolucionarni organizaciji »Mlada Bosna" in njenih članih. Njihove težnje in motive, ki so pripeljali do atentata, želim osvetliti s povsem novfega zornega kota, še zlasti zato, ker so bili ti mladeniči zgodnji glasniki revolucionarnih dogajanj našega časa."
FOLKLORNI VEČER:
Narodne pesmi in plesi iz Jugoslavije
Pod tem naslovom priredi kulturna in športna skupnost Funder v sodelovanju z Avstrijsko-jugoslovanskim društvom v soboto, 23. marca, ob 19.30 v Funderjevem domu srečanja v Št. Vidu ob Glini folklorni večer.
Nastopi priznana folklorna skupina iz Kranja, ki bo prikazala reprezentativni prerez folklornega življenja Jugoslavije: plese in pesmi iz Hrvaške, Makedonije, Srbije in Slovenije.
Za glasbeno spremljavo tega folklornega večera bosta poskrbela kranjski oktet in tamburaši iz Reteč.
Prireditev bo vodil priznani napovedovalec celovškega radia Hubert R e p n i g.
Vstopnice za prireditev dobite od 19. ure dalje v Funderjevem domu srečanja ali v predprodaji pri funkcionarjih kulturne in športne skupnosti Funder oziroma pri Av-strijsko-jugoslovanskem društvu, okrajno vodstvo v Št. Vidu ob Glini.
Kongres o Verdiju
Mario Medici, direktor inštituta za proučevanje življenja in dela skladatelja Giu-seppa Verdija v Parmi, je sporočil, da bo četrti mednarodni kongres, posvečen velikemu umetniku, od 18. do 25. septembra v Chicagu. Kongresa se bodo udeležili znani znanstveniki, glasbeni kritiki, gledališki producenti in režiserji iz več držav.
Zagonetni Konrad
■	V 46. številki (15. novembra 1973) na-
■	šega lista smo prinesli kratek članek
■	pod naslovom »Zagonetni Konrad". V
■	tem članku trdi pisec, da Konrad ni BI nemško, temveč slovensko ime. Sedaj H smo prejeli od visoke šole za izobraz-H bene znanosti v Celovcu odgovor na H ta članek, ki dokazuje, da je ime Kon-
■	rad germanskega izvora:
»Der Name Konrad ist — trotz einer ge-vvissen aufierlichen Ahnlichkeit mit den sla-vvischen VVortern konj „Pferd“ und rad »froh, lieb“ — eindeutig germanischen Ur-sprungs. Er geht zuriick auf kon- zu ait-hochdeutsch kuoni „kuhn“ als erstes Glied, und -rad als zvveites Glied ist identisch mit dem VVorte Rat »consilium". Dieser in den germanischen und deutschen Personenna-men haufige Typ, dem Konrad angehort, ist ein sogenanntes Possessiv-Kompositum, Konrad bedeutet somit »einen kiihnen Rat habend" = »ein kiihner Ratgeber".
KNJIGA LEVA DETELE IZŠLA V NEMČIJI
Pod konec lanskega leta je pri založbi J. G. Blaschke v Darmstadtu v Nemčiji izšel nemški prevod kratkih zgodb Leva Detele »Izkušnje z nevihtami", v dobesednem prevodu »Erfahrungen mit Ge-vvittern". Knjigo je lepo prevedla Hilda Bergner.
V izvirniku je ta Detelova knjiga izšla leta 1967 pri založbi »Sodobna knjiga" v Londonu. Gre za večje število krajših in nekaj daljših novel fantastične in surrealistične vsebine. V teh novelah, ki delujejo na bravca kot nekakšne grozotne sanje ali prividi, a tudi halucinacije, je pisatelj izpovedal svojo grozo nad sodobnim »razčlovečenim, stehniziranim, zmehaniziranim svetom enodimenzio-nalnosti, diktatur in najrazličnejših poneumljenj". Iz knjige veje nekaka skeptična pisateljeva drža do sodobnega sveta, katerega vodi prav nepremišljeni agresivni, pridobitniški in diktatorični razvoj v katastrofe in grozljive prevrate.
Knjiga se lahko naroči na naslov J. G. Blaschke Verlag (tudi v knjigarnah), D-61 Darmstadt, Sandstr. 38, Postfach 225, Zah. Nemčija, in stane okoli 75 šil.
Oglalu£t&
a našem listu !
V-is*na tcatcev:
„Die heilige Kuh Karntens"
Bekanntlich hat der KHD 2 und nun noch extra sein Mitverein, der Abvvehr-kampfer- bzw. Traditionstragerbund, ge-gen die Broschure »Karnten — ein Alarmzeichen" Protest eingelegt, was in der ublichen Form erfolgte, namlich in der kiinstlichen Ausweitung von den an-gesprochenen, kritisierten Kreisen (nur sie vvurden in der Broschure entblattert und ins rechte Licht geriickt) auf d as ganze Land und seine Bevolkerung. So heilBt es dann naturlich:
„Diffamierung Karntens — Diskreditie-rung der Karntner Bevolkerung — Scha-digung des Ansehens und der Ehre Karn-tens“ — oder „ ... gegen die Interessen Gsterreichs (?). Man tut so, als vverde in der bekampften Schrift nicht jene be-kannten Kreise und ihre Vereine „ver-letzt" (weil Wahrheit meistens verletzt) sondern das Land und seine Menschen. Jene haben es immer vortrefflich ver-standen, vvobei die Hilfe der deutschen Presse nicht fehlt, so zu reden, als seien ihre Interessen, ihre Meinung, auch die des Landes und unserer Bevolkerung. Das kommt auch darin zum Ausdruck, daB z. B. der KHD 2 und Anhangsel in provozierender Oberheblichkeit immer vvieder behauptet, er sei der Schutzver-band, die Vertretung der deutschsprachi-gen Bevvohner des Landes, ohne naturlich ein Mandat zu besitzen. Oder wenn behauptet wird: »Karnten hat gesprochen. — 15.000 Karntner bei Kundgebung auf dem Alten Platz“. (15.000 Karntner sind namlich schon Karaten, muB man wis-sen). Habe ich recht, wenn man sovvas Manipulation nennt, oder irre ich mich?
VVeder Karnten, noch seine Menschen vvurden diffamiert! Gekitzelt wurde ledig-lich die „heilige Kuh“ des Landes und sie allein macht schlieBlich schon Karaten aus? In gekrankter Eitelkeit stoBt nun diese „heilige Kuh“ mit ihren Hor-nern nach allen Seiten. Aufgescheucht und storrisch, vveil eine Broschure vom Topfe der VVahrheit den Deckel geluftet hat, das Sprichvvort nicht vertragend: „Wahrheit ist bittere Medizin, — Medi-zin aber notvvendig um zu genesen!" Unsere heilige Kuh scheint aber gegen eine solche Medizin allergisch zu sein, was die Reaktion verstandlich macht. So verdonnert man Herrn Hindels, vveil er es vvagte zu dieser „Hetzschrift“ das Vor-wort zu schreiben und meint dann auch noch, daB die Gesamtredaktion der Karntner Slovvene Bister inne hatte, wo-mit vvahrscheinlich schon alles gesagt sein soli. AuBerdem verlangen jene Kreise um die „heilige Kuh“, daB sich Bund und Land Karnten (also der Karntner Landtag), schutzend vor das Ansehen und die Ehre »Karntens" (?) stellen soli, und man ervvartet, daB diese Schrift „ge-buhrend zuruckgevviesen vverde." Bund und Land haben dem zornigen Muhen der heiligen Kuh bis jetzt die verlangte Unterstutzung noch nicht angedeihen lassen.
Wie unfolgsam! Eigentlich ist es sonst nur in RuBland und den Landern des Warschauer Paktes ublich, Menschen und ihr Schriftvverk anzuprangern und zu verdammen, aber vielleicht vvill man das nun auch in Karnten einfuhren. Weiters behaupten diese Kreise, daB das, was diese Broschure aussagt, unvvahr sei, haben es jedoch bis heute verabsaumt, die Schrift Punkt fiir Punkt zu vviderle-gen. Warum? Weil dieses „Karnten — ein Alarmzeichen" nach Dokumentatio-nen (also Tatsachenbercihten) herge-stellt vvurde und vveil „echte“ und „hei-mattreue" Karntner der heiligen Kuh auch ohne viele und langvvierige VVider-legungen glauben, also der Bevveis fur die Unvvahrheit der Schrift erst gar nicht erbracht vverden muB! Und die Moral der Geschicht:	„ Kitzle heilige Kuhe
nicht!" Und diese hat man wohl nicht nur in Indien notig.
Herbert Guttenbrunner Kottmannsdorf
Občni zbor Slovenskega prosvetnega društva „Kočna“ v Svečah
V nedeljo, dne 17. marca 1974, je bil v Svečah občni zbor Slovenskega prosvetnega društva „Kočna“. Za uvod je zapel moški zbor pod vodstvom prof. Antona F e i n i g a najprej pesem v pozdrav. Nato so se spomnili udeleženci prosvetnih delavcev, ki so preminili v dobi po zadnjem občnem zboru. To so: Lipan Partl, pd. Kosem na Mačah, Janko Oitzl s Polane in Marjana Potočnik z Bistrice v Rožu. Udeleženci so se spomnili tudi dogodkov med drugo svetovno vojno, ko so padli kot žrtve nacizma doma-
čini: Aleš Einspieler, Florij Križnar, Valentin Schvvarz in brata Aleksander in Ivan Cerov.
Med udeleženci občnega zbora je pozdravil predsednik Slovenskega prosvetnega društva dr. Valentin I n z k o še posebej župnika Martina Škorjanca in kiparja prof. Franceta G o r š e t a , ki se je naselil v pretekli vigredi v Svečah. Nato je sledilo delovno poročilo: Težišče društvenega delovanja je bilo na pevskem področju.
Ko sta priredili obe prosvetni organizaciji koroških Slovencev v Bilčovsu šolanje zborovodij, se je udeležilo poleg pevovodje tudi več članov sveškega zbora tega šolanja. Prav tako je bilo društvo zastopano na tečaju knjižničarjev v Ravnah. Društvo je tudi med tistimi, ki jim je bila od osrednje prosvetne organizacije, ki jo je na občnem zboru zastopal prof. dr. Janko Zer-zer, stavljena na razpolago slovenska potujoča knjižnica. 9. maja 1971 je priredil sveški moški zbor pri Adamu v Svečah ob priliki materinske proslave pevski koncert, ki so ga ponovili pevci 19. maja 1971 nato še v Begunjah v Sloveniji. Za konec prosvetne dejavnosti pred poletnimi meseci je napravil pevski zbor leta 1971 izlet v Dovje, kjer so se oddolžili pevci slovenskemu skladatelju Mihi Aljažu s spominčico na njegovem grobu za skladbo, ki jo je posvetil po Finžgarjevem besedilu pevskemu društvu „Kočna“. Izlet je vodil pevce tudi v Gregorčičev rojstni dom.
6. in 7. novembra 1971 je gostoval na povabilo obeh prosvetnih organizacij na Koroškem ..Komorni moški zbor iz Celja". Prireditev v bistriški dvorani so pomagali pripraviti organizatorno tudi domači prosve-tarji. 26. decembra 1971 pa je gostoval v Svečah, na povabilo prosvetnega društva „Kočna", z velikim uspehom komorni zbor »Anton Tomaž Linhart" iz Radovljice. Pevci prosvetnega društva „Kočna" so sodelovali nato pri Prešernovi proslavi v Radovljici.
Tudi leta 1972 je posnel celovški radio nekaj narodnih pesmi, ki jih je zapel sveški pevski zbor, prav tako je bil na sporedu ljubljanskega radia tudi koncert koroških narodnih, ki jih je izvajalo sveško pevsko društvo.
14. maja 1972 je priredilo Slovensko prosvetno društvo „Kočna" pri Adamu spet materinsko proslavo. Pevski zbor je sodeloval tudi pri spominski proslavi ob 30-let-nici izselitve koroških slovenskih družin. Proslava je bila v koncertni dvorani Doma glasbe v Celovcu. Društveni pevski zbor je nastopil ojačen z drugimi zbori iz Roža kot
Dne 8. marca je bil občni zbor SKD v Mohorjevi hiši v Celovcu, ki bi moral biti že mnogo prej, vendar zaradi dolgotrajne bolezni predsednika g. ravnatelja dr. Pavla Z a b I a t n i k a ni prišlo do občnega zbora ob predvidenem času, tako da smo prekoračili po pravilniku predvideni termin. Vsekakor pa z dovoljenjem policije, zakar ji najlepša hvala.,
Dnevni red:
1.	Branje zapisnika zadnjega občnega zbora z dne 19. 3. 1969.
2.	Predsednikova beseda
3.	Blagajnikovo poročilo (blagajničarka ga. Marica T i s c h I e r).
4.	Razrešnica staremu odboru.
5.	Volitev novega odbora, preglednikov in razsodišča.
6.	Predlogi in sklepi.
Novi odbor je z majhno izjemo isti ® Predsednik: g. ravnatelj dr. Pavle Žabi a t n i k.
S Podpredsednik: g. prof. Jože W a k o u -n i g.
® Tajnica: gdč. Marica F I 6 d I.
® Blagajničarka: ga. Marica T i s c h I e r. % Šef dramskega oddelka: g. Karel R o j -š e k.
zbor »Božanskih fantov" pod vodstvom dr. Antona F e i n i g a in Šimeja T r i e s n i -g a. Poleg tega je vodil pri tej prireditvi združene pevske zbore Krščanske kulturne zveze in Slovenske prosvetne zveze tudi dr. Feinig.
Za 26. december 1972 je pripravila učiteljica Marija I n z k o božične prizore z glasbenimi vložki ljudskošolske mladine. Ostali del programa je izvajal moški zbor. Izlet so leta 1973 napravili pevci na Južno Štajersko. Dne 22. julija 1973 pa je nastopil moški zbor ,,Kočna" v okviru prireditev, ki jih prireja »Krščanska kulturna zveza" v poletnih mesecih za tujce. Tako so se uveljavili taki nastopi tudi v Ločah ob Baškem jezeru. Pevski koncert (sveškega zbora) je obsegal obširen spored z nastopi solistov, narodne plese pa je izvajala skupina iz Sel.
26. julija 1973 je posnel celovški radio ponovno nekaj pesmi zbora za slovenski radijski spored. 26. decembra 1973 pa je bila na praznik Sv. Štefana pri Adamu v Svečah božična prireditev, ki sta jo pomagali pripraviti študentka Pedagoške akademije Matilda Oitzl in študentka visoke šole v Celovcu Nežika P i n t e r.
V diskusiji so udeleženci občnega zbora iznesli marsikatere predloge, ki jih bo skušal novi odbor uresničiti, da razširi svoje delo tudi na druga področja kulturne dejavnosti.
H Pri volitvah so bili nato izvoljeni v
■	novi odbor: dr. Valentin I n z k o za H predsednika, Pep Oitzl za podpred-|F| sednika, Matilda Oitzl za tajnico, Pe-
■	ter S o 11 o w i a za namestnika, Pepi U Begu sc h za blagajnika, Fridi Križ-H nar za njegovega namestnika. Poleg H tega je v odboru prof. dr. Feinig kot H pevovodja, Marica Oitzl in Marki H Hafner pa sta bila izvoljena kot pre-H glednika računov.
® Ker bo letos 65 let, odkar obstaja Slo-® vensko prosvetno društvo „Kočna“, so ® udeleženci občnega zbora predlagali ® proslavo v širšem okviru.
Predsednik g. dr. Pavle Zablatnik se je v prisrčnih besedah zahvalil vsem, ki so podpirali prosvetna prizadevanja društva, za ves idealizem Krščanski kulturni zvezi, katere predsednik č. g. Lovro Kašelj je bil tudi navzoč, za vso pomoč in podporo. Nadalje se je prisrčno zahvalil g. Nužeju T o I -m a j e r j u za skrbno organizacijsko delo, ki ga poleg KKZ upravlja tudi v SKD.
Društvo se hoče nav sak način po daljšem
Slovensko prosvetno društvo „Rož“ v št. Jakobu vabi na
LITERARNI VEČER ki bo v nedeljo, dne 24. marca, ob 20. uri v farni dvorani v Št. Jakobu v Rožu.
Predavali bodo:
Ravnatelj dr. Zablatnik: »SLOVENSKA BESEDA V KNJIGI" — Anita Hudi bo brala iz potujoče knjižnice — Milka Hartman bo recitirala iz svojih del.
Dijaki Koroške dijaške zveze bodo uprizorili dramsko sliko Frana Rosa »NAJVEČ SVETA OTROKOM SLIŠI SLAVE".
K številni udeležbi vabi	odbor.
Prosvetno društvo Velikovec vabi na
LITERARNI VEČER ki bo v nedeljo, dne 24. marca, ob 14.30, v gospodinjski šoli v Št. Rupertu.
Predavali bodo:
Ravnatelj dr. Zablatnik: »SLOVENSKA BESEDA V KNJIGI" — Anita Hudi bo brala iz potujoče knjižnice — Milka Hartman bo recitirala iz svojih del.
Dijaki Koroške dijaške zveze bodo uprizorili dramsko sliko Frana Rosa »NAJVEČ SVETA OTROKOM SLIŠI SLAVE".
K številni udeležbi vabi	odbor.
}
Hočeš z nami doživeti
Veliko noč v Rimu
Pokrajinski team kat. mladine vabi na poto-vanje-romanje v Benetke — Ravenna — As-sisi — Rim — Monte Cassino — Neapelj — Firence — Padova
od 8. do 15. aprila 1974 (velikonočni ponedeljek) Strokovno vodstvo: dr. Andrej Kajžnik
Vozi: podjetje Štefan Sienčnik Cena: 1900.— šilingov
Prijave: ker je število omejeno, prosimo, da se čimprej javite, najkasneje pa do 24. marca 1974, pri Kat. mladini, 9020 Kla-genfurt, Viktriger Ring 26.
Prijava je veljavna, ko ste vplačali 500.— šil.! Prosimo, da se prijavite s točnim naslovom, da vam pošljemo vse nadaljnje informacije.
Pravočasno si priskrbite veljaven potni list!
času nekakšne krize zopet postaviti na močnejše noge, če mu bo uspelo pridobiti dovolj izbire za kulturno delovanje, ki ga predvideva pravilnik: gojitev slovenske kulture s prosvetnimi predavanji, igrami, petjem, tečaji in s poslovanjem društvene knjižnice. Naj bi vsak v svojem okolju skušal pridobiti člane za društvo.
Predsednik je nato apeliral na odbor, naj bi se po možnosti zopet ustanovila igralska družina, ki bi gojila še naprej odrsko umetnost z zahtevnim sporedom brez pustne zabave.
Mladina na plan!
ŽELEZNA KAPLA
V Železni Kapli so pred kratkim dali v obrat napravo za zgorevanje lubja, ki prikazuje zelo velike dimenzije (naprava je 8 metrov visoka in 6 metrov široka). V tej napravi zgori 9,4 ton mokrega lubja že v osmih urah. Zelo važna pa je predvsem ugodnost te naprave napram okolju, kajti tehnična koncepcija dovoli popolno sežiganje skorij z le malimi ostanki in le z majhno količino belega pepela.
Slovensko kulturno društvo v Globasnici vabi staro in mlado na premiero sati-rično-zabavnega kabareta
v
Sel je popotnik skozi koroški vek
ali NA KOROŠKEM JE FLETNO, SE VELIKO ZGODI... TRALALA
Nastopata igralska skupina „oder 73“ iz Pliberka in zabavni ansambel Stanka Sadjaka „Bellamie’s“ iz Šmihela.
Predstava bo v soboto, 30. marca 1974, ob 20. uri pri Šoštarju v Globasnici. Med drugim boste lahko videli živo topografsko tablo.
Vstop je prost! Izkupiček bo šel za gradnjo Kulturnega doma v Celovcu!
Občni zbor Slovenskega kulturnega društva
„G0ST“- velesejem vedno važnejši
• Poudarek na povečanju kvalitete tujsko prometnih obratov in postrežbe # Razstavljale! so iz 25 držav (za 7,6 odst. več kot I ani) ® „Le složno delo rodi skupni uspeh!"
Preteklo soboto je deželni glavar H. Sima odprl 6. strokovni velesejem za gastronomijo in tujski promet v Celovcu ob navzočnosti vidnih predstavnikov turizma, gospodarstva, Cerkve, politike, tujih diplomatskih zastopnikov itd.
Najprej je pozdravil navzoče predsednik Avstrijskega lesnega velesejma dvor. svetnik Aus-serwinkler, ki je v svojih izvajanjih prikazal važnost te tujskoprometne razstave, ki iz leta v leto (letos šestič zapovrstjo) pridobiva na svojem pomenu in važnosti, kajti iz dosedanjih izkušenj je znano, da je že marsikateri lastnik tujsko-prometnega obrata iskal strokovnih nasvetov in pobud na „GOST-u“. Prej so hodili na podobne razstave na Dunaj ali v Innsbruck, sedaj pa jim zaželeno nudi v isti ali še večji meri „GOST“ v Celovcu.
Prvi podpredsednik velesejma in hkrati predsednik Trgovske in obrtne zbornice za Koroško ing. Baurecht je poudaril, kako važen je celovški „GOST“ za Avstrijo sploh, še posebno pa za Koroško in njen turizem. Razveseljivo je dejstvo, da so prav te razstave že marsikaterega lastnika tujskoprometnega obrata „zadele v živo", ko je videl, kako zaostalo je njegovo gostinsko podjetje. Nadalje se je govornik zelo pohvalno izrazil o hvalevredni akciji celovškega mestnega senata v zvezi z odobritvijo denarnih kreditov tistim turističnim obratom, ki nameravajo z novodobno preureditvijo izboljšati kvaliteto svojega obrata; opozoril je, naj bi to akcijo Posnemala tudi druga koroška mesta in občine.
V imenu celovškega mesta oziroma občine je
častne goste pozdravil dvor. svetnik župan L. Guggenberger, ki je omenil nekaj najvažnejših ukrepov mestne občine za izboljšanje in dvig turizma — zlasti glede vzdrževanja čistoče, obrambe človekovega okolja in odvajanja umazane vode.
Deželni glavar H. Sima je v svojem govoru nanizal nekaj zelo zanimivih številk iz koroškega tujskega prometa. Leta 1956 je bilo le okrog
3,9	milijonov nočnin, leta 1973 pa že nad 16,5 milijonov, kar pomeni prirastek za 423 odstotkov. Ako tozadevno primerjamo druge avstrijske dežele, sta pred Koroško le Tirolska in Salzburška. Lani je znašal denarni promet iz turizma v celi Avstriji 12,3 milijard, od tega odpade na Koroško pomemben del — IV2 milijarde šil. Zanimivo je tudi dejstvo, da vkljub neugodnemu zimskemu vremenu in snežnim razmeram to zimo na Koroškem število nočnin ni padlo, temveč je celo malenkostno poraslo, primerjaje z lansko. Ob koncu svojega govora pa je še poudaril,
naj bo vsem pred očmi, da le „složno delo rodi skupni uspeh".
Po uradni otvoritvi so si častni udeleženci o-gledali nadvse zanimivo razstavo, ki je letos precej povečana, da je moglo dobiti prostora nekaj več razstavljalcev v hali 12. Obiskovalce naj opozorimo na nekatere posebne razstave oziroma prireditve, tako npr. združenja plinskih in vodovodnih inštalaterjev, pečarjev in polagalcev keramičnih ploščic, vrtnarjev in svetličarjev. Zanimiv je „GOST-BIFE“ kot tudi državno tekmovanje natakarskih in kuharskih vajencev, ki prikazujejo, kaj so se v svoji stroki do sedaj naučili. Seveda ne smemo prezreti tudi raznih razstavnih tvrdk vina in drugih alkoholnih pijač kot tudi brezalkoholnih, ter raznih jedilnih specialitet. Zainteresirani obiskovalec bo našel tudi vso potrebno opremo in stroje za svoj tujskoprometni obrat. Skratka: Nobenemu ne bo žal, če si bo ogledal „GOST 74", ki je odprt do vključno nedelje, 24. marca.
Koroški Slovenci navdušili gradiščanske Hrvate
Krščanska kulturna zveza si je vzela v svoj letni program kulturno izmenjavo med koroškimi Slovenci in gradiščanskimi Hrvati. V tej zvezi je minuli teden nastopil mešani zbor SRD „Danica“, trio „Korotan" iz Št. Vida v Podjuni ter narodno-zabavni ansambel ..Obmejni fantje" iz Železne Kaple. Gostitelj gradiščanskih Hrvatov nam je bila že dobro znana folklorna skupina „Kolo-Slavuj" iz Borištofa.
Mladje 15
bo v nekaj dneh izšlo in bo prineslo zanimivo literarno in družbeno kritično gradivo s Koroškega. Objavljena bo nagrajena proza FLORJANA LIPUŠA ter poezija GUSTAVA JANUŠA in VALENTINA POLANSKA.
S pesmimi sodelujejo še STANE VVAKOUNIG, s prozo pa JANKO MESSNER in LEV DETELA. Dunajčan PETER ROSEI priobča v slovenskem prevodu Leva Detele geografsko prozo o koroški deželi ter njenih slovenskih in nemških ljudeh. O avtorju te proze piše Lev Detela, ki ocenjuje tudi Trstenjakovo antropološko teološko knjigo (izdal Dom prosvete v Tinjah, 1973). Prav tako bo natisnjena agitka Ekstremist Matija Gubec, ki so jo slovenski študenti lani igrali po koroških odrih.
PAVEL ZDOVC predstavlja novo, prav tako nagrajeno KATARINE STANISLAVE STURM-SCHNABL dialektološko študijo iz Gutsmanovega domačega kraja. VLADIMIR VREMEC razpravlja o izhodiščih in nalogah kulturnega delovanja pri zamejskih Slovencih. MILENA MERLAK se srečuje s sezonskimi delavci in njihovimi problemi.
Protestno pismo slovenskemu PEN-u zaradi češčenja avstrijskega predstavnika v slovenski prestolnici v času podrtih slovenskih tabel na Koroškem in odprto pismo v zvezi s koroškim pisateljskim društvom dokumentirata vprašljivo zadržanje nekaterih Slovencev.
Napovedi, bio- in bibliografski podatki sodelujočih, oteski in opiljki ter razpis mladinskih literarnih nagrad zaokrožijo skoraj 150 strani obsegajočo vigredno številko MLADJA.
Ce ste že naročnik, vam bo številka dostavljena po pošti. Če še niste, pošljite spodnjo naročilnico na naš naslov: uredništvo in uprava MLADJA, A-9010 Ceio-vec/Klagenfurt, pp/Postfach 307.
NAROČILNICA ime in priimek:
naslov:
se naročam na MLADJE, revija za literaturo in kritiko, ki izhaja dvakrat letno, cena posamezne številke 30.— šil., za študente in dijake 20.— šil. Prosim, da mi jo pošiljate po pošti!
dne
podpis
V,NO JE ŽE OD NEKDAJ LJUDSKA PIJAČA
Ni čudno, da je bilo vino prebivalcem ^redozemlja že od nekdaj ljudska pijača,
•ranilo, poživilo in zdravilo. Po kemični se-tav* * vino ni le zmes alkohola in vode, tem-raztopina vseh potrebnih snovi in to v akem razmerju, ki najbolj ustreza človeš-kernu organizmu. Z vinom dobi telo askor-'nsko kislino, aneurin, vitamin P in PP, edvate vinske in jantarne kisline, ki imajo v živi celici vlogo prenašalcev vodikovih Jonov. Vino je raztopina z majhno kislostjo, ' Pospešuje prebavo beljakovin, alkohol v ^'nu pa pospešuje prebavo maščob. Vino eMe tudi antiseptično in baktericidno na
škodljive bakterije, pri griži, infekcijah, s katerimi koli bakterijami in še bi lahko naštevali. Zato ni čudno, da je slavni Pasteur štel vino za najbolj higiensko in zdravo pijačo. To je zdravilno delovanje vina pri zmernem uživanju.
Ob nezmernem uživanju vina pa alkohol deluje škodljivo, vendar ima vino razmeroma majhno količino alkohola v primerjavi z drugimi alkoholnimi pijačami, na primer z žganjem. Zato tudi v Sovjetski zvezi, kjer hočejo omejiti porabo vodke, načrtno zasa-jajo velike površine z vinsko trto; Sovjetska zveza bo kmalu prva vinogradniška dežela na svetu.
Prvi nastop je bil v soboto v Velikem Bo-rištofu, v nedeljo pa v Frakanavi. V obeh krajih je občinstvo z navdušenjem sprejelo izvajanja nastopajočih. Glavni del programa je imel mešani zbor Danica. Na sporedu so imeli poleg slovenskih narodnih in umetnih pesmi tudi še dve nemški narodni in s tem dokazali, da cenimo koroški Slovenci, poleg slovenske pesmi, tudi še pesem sosednega naroda. Občinstvo je bilo navdušeno nad kvaliteto zbora, kot tudi tria Korotana. Obe skupini, mešani zbor in trio spretno vodi Hanzi K e ž a r, ki posveča ves svoj prosti čas naši slovenski pesmi in je v zadnjem času prevzel poleg obeh zborov še moški zbor v Škocijanu.
Med posameznimi točkami pa je občinstvo razveseljevalo s poskočnimi vižami narodno-zabavni ansambel »Obmejni fantje", ki jih vodi Otmar Artač, ki je brez dvoma eden najboljših pri nas.
Kot zastopnik Krščanske kulturne zveze je spregovoril v slovenskem, hrvaškem in nemškem jeziku dr. Erik P r u n č. V svojem nagovoru je zlasti naglasil, da bi gradiščanski Hrvatje in koroški Slovenci bolj poživeli kulturno izmenjavo, kajti obe manjšini se morata boriti za iste pravice, ki so zajamčene v državni pogodbi. Nadalje je dejal, da je tudi naše kulturno delo v prid naše domovine Avstrije.
Predsednik hrvatskega folklornega ansambla „Kolo-Slavuj“ Mirko Berlakovič, je v svojem pozdravu zaželel več takih srečanj med koroškimi Slovenci in gradiščanskimi Hrvati.
Krščanska kulturna zveza se po tej poti zahvaljuje vsem nastopajočim, društvu „Ko-lo-Slavuj“ ter predsedniku Mirku Berlako-viču za povabilo, za vso gostoljubnost in organizacijo.
Za tiskovni sklad	
so darovali:	
Peter Mohar, Dobrla vas šil.	300.—
Ludvik Portsch,	
Šteben v Podjuni	100.—
Luka Hudi, Globasnica	100.—
G. Zergoi, Kazaze	70.—
Neimenovani,	
St. Francisco, USA	58.—
Johana Scharvvitzl, Podravlje	50.—
Neimenovana, Rinkole	50.—
Ignac Domej, Rinkole	50.—
Valentin Karicelj, Polena	50.—
Blaž Kordež, Podjuna	50.—
Neimenovana, Podjuna	50.—
Friderik Hudi, Globasnica	50.—
G. Franc Brumnik, Dobrla vas	50.—
Neimenovana,	
Št. Peter/Št. Jakob	40.—
Marica Hutter, Globasnica	40.—
Mirko Srienc, Žirovnica	30.—
Neža Writz, Šteben v Podjuni	”30.—
Neimenovana, Metlova	25.—
Janez Petjak, Šteben v Podjuni 25.—	
Natalija Dumpelnik,	
Šteben v Podjuni	25.—
Mirko Čebul, Globasnica	25.—
Aleš Lutnik, Blato	20.—
Neimenovana, Blato	20.—
Rozalija Hren, Ponikve	20.—
Berta Smolnik, Stara vas	20.—
Johan Kuster, Boja vas	20.—
Uršula Avguštin, Boja vas	20.—
Ana Potočnik, Šteben v Podjuni	20.—
Rihard Dumpelnik,	
Šteben v Podjuni	20.—
Štefan Kordež, Mala vas	20.—
Ana Zanki, Mala vas	20.—
Štefan Zanki, Mala vas	20.—
Johan Zanki, Mala vas	20.—
Marija Dlopst, Podgora	20.—
Marija Smrečnik, Globasnica	20.—
Katarina W6lbl, Globasnica	20.—
Peter Rarej, Globasnica	20.—
Rajmund Grainer, Globasnica	20.—
Peter VVutte, Čepiče	20.—
Martin Micki, Radiše	20.—
Fritz Mathias, Šmiklavž	20.—
Robert Eržen, Šteben v Podjuni	10.—
Neža Colbauer, Globasnica	10.—
Franc Ferra, Večna vas	10.—
Franc Onič, Večna vas	10.—
Peter Hutter, Večna vas	10.—
Jožefina Jenschatz, Globasnica	10.—
VSEM DAROVALCEM	
ISKRENA HVALA!	
5oeeeeeeeeeeeeeeeeee>aeeosoeoeeeec
® Kadar prihaja na mizo vino, odhajajo skrivnosti. (Armenski pregovor)
® Boljša je ena steklenica vina v življenju, kakor tri steklenice vina po smrti.
(Korejski pregovor)
® Četudi boš pil v vinotoču vodo, bodo ljudje prepričani, da si pil vino. (Indijski pregovor)
® Kdor se želi napiti, ta ne šteje steklenic.
(Arabski oreoovoA
Galicija: SPD in DVP poznata...
(Nadaljevanje s 1. strani)
SLOVENSKA FRAKCIJA IMA DOBER PREDLOG
Na gališkem cerkvenem pokopališču je vedno bolj tesno, potreba po razširitvi je nujna. Pobudo je dal župnik v Galiciji. Občinsko predstojništvo se je pozanimalo za primerno zemljišče in se v tej zadevi obrnilo na inž. Karla T h i e r a. Z njim pa občina najbrž ne bo mogla napraviti kupčijo, on svojih nad 10.000 kvadratnih metrov noče prodati, ker ni Avstrijec, ima po novem zakonu večje težave pri nakupu drugega zemljišča. Glede zamenjave pa še ni razčiščeno. ® Na tej mrtvi točki diskusije o primer-$ nem zemljišču je zastopnik Volilne skup-® nosti predlagal povečanje pokopališča ® na Luschnigovo (pd. Rožarjevo) ® zemljišče. O Luschnigu je vedel poro-® čati, da je !e-ta pripravljen oddati zem-S Ijišče (okrog 2 ha) proti zamenjavi.
V bistvu so vse frakcije priznale Uran kov predlog za dobrega. To dokazuje soglasni sklep občinskega sveta, po katerem naj bi občina začela pogajanja z g. Luschnigom, hkrati pa bo treba zvedeti za mnenje iz-
vedencev o primernosti zemljišča za pokopališče.
Po pozitivni rešitvi tega vprašanja namerava občina zgraditi tudi mrtvašnico, tako bi se uresničil 2-milijonski projekt.
OBRAČUN — POSEBNA ŠOLA — ARBO-POSTAJA — CESTA
Že omenjeni obračun za leto 1973 v višini okoli 4,5 milijona šil. so odobrili vsi odborniki, enako tudi poročilo o pregledu blagajne. Trenutno je gališka občina zadolžena s 580.000 šil.
Soglasno so sprejeli ureditev, po kateri naj bi Mohliče — glede posebne šole (Son-derschule) — spadale k velikovškemu okolišu, gališki kraj naj se priključi k okolišu Železne Kaple.
Za postavitev servisne postaje v Sinči vasi bo ARBO prejel 5000 šil. kot podporo s strani gališke občine.
Končno so sklenili izgradnjo ceste od Dolinč na Drabunaže, pod pogojem, da dajo posestniki zemljišča zastonj na razpolago za razširitev ceste.
oeeeoeooooeeeeeooeeeeeooeoeeeeoeoeeeoeeeeeeeoeeeeoeeeooeeeeeeeoeee®
2. mesto za SAK pri turnirju v Velenju
#	S turnirjem v Velenju je Slovenski
#	atletski klub končal pripravljalno dobo.
#	Na turnirju so sodelovala tale moštva:
#	NK Rudar Velenje, Partizan Šoštanj, eki-
#	pa učencev tehnične šole iz Velenja in % Slovenski atletski klub.
Prvo tekmo je SAK igral proti že nam znanemu moštvu Partizanu iz Šoštanja. V tej tekmi se je dobro videlo, da ostri trening v pripravljalni dobi ni bil zastonj. Moštvo je pokazalo izvrsten nogomet, lepe kombinacije niso bile redke in tudi v realiziranju šans so se naši napadalci močno zboljšala napram zadnjim tekmam. Videlo se je pa tudi, da je obramba še daleč oddaljena od svoje forme. To se je izkazalo predvsem proti Partizanu. Dve težki napaki obrambe — in že je vodilo moštvo Partizana z 2:0. Tik pred koncem je Ferra prvič zatresel nasprotnikovo mrežo.
V dragem polčasu, pa je SAK prikazal, kako se igra nogomet. Napad za napadom je sledil na nasprotnikov gol. Po golih Fol-tija VValdhauserja, ki je igral eno najboljših
V četrtek, dne 14. marca, smo se srečali dijaki 7. in 8. razreda Slovenske gimnazije v Celovcu z dijaško mladino iz Beljaka. Prišla je v spremstvu protestantskega pastorja. To srečanje je organiziral ravnatelj Slovenske gimnazije, dr. Pavle Z a b I a t -n i k.
Po kratkem medsebojnem pozdravu z gospodom pastorjem in ravnateljem Slovenske gimnazije, sta nas potem pustila same, da bi tako lažje našli medsebojni kontakt. S tem smo mladi med mladimi takoj našli povezujoč kontakt, čeprav nas je v gledanju ločila narodnost, vera in še politični nazori. Zmenili smo se, da se bomo razgovar-jali po skupinah. Pogovor se je največ sukal okrog problemov slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Nismo pa ostali samo pri tem. Živahna debata je bila tudi o načinu študija, športu, o delovanju njihovega kluba, o kulturnih prireditvah itd. Pokazali so veliko razumevanje za naš popoldanski pouk, prav posebno še, ko moramo celo v sobotah popoldne sedeti do 6. ure zvečer v šolskih klopeh.
tekem za SAK, ter Ferre, se je glasil končni rezultat 4:2 za Slovensko atletsko moštvo.
Igrali so: Stanko Hočevar; Hribar, Župane, Lampichler, VVošic (Pandel II); VVrolich, Hanzi VVieser (Blajs), Pandel I; Lipusch (Ho-bel), Ferra, Folti VValdhauser.
V nedeljo smo igrali v finalu z NK Rudarjem iz Velenja. Ker moštvo dobro poznamo, smo si obetali na vsak način zmago. Toda kljub velikemu trudu, nismo bili zmožni, igrati v isti formi kot proti Partizanu. Kar v začetku pa je uspel Ferri prvi gol. Nato pa je napadal Rudar z vso močjo. Posledica tega pa je bila, da je izenačil in šel z 3:1 v vodstvo. To pa je bil tudi končni rezultat.
Igrali so: Hočevar; VVošic, Hribar, Lampichler, VVošic; VVrolich, Nežmah, Pandel; VVieser (Lipusch), Ferra, Folti VValdhauser.
•	V nedeljo, 24. marca, se začne zopet
#	prvenstvo drugega razreda D. Tekma 9 proti Zvveikirchnu bo ob 15. uri na Ko-£ schatovem igrišču. Igralci SAK računa-® jo na močno podporo pristašev.
To je bilo prvo srečanje med nami, s katerim smo bili mi, kakor tudi oni zelo zadovoljni. Že ta večer smo kovali načrte za prihodnja srečanja. Upajmo, da ne bo to ostalo samo pri dobrih sklepih in lepih besedah.	KDZ
Odpustili lepotno kraljico
Angleži pravijo, da ima vsaka stvar v življenju svoj prvič. Tako se je prvič v življenju, kar pomeni četrt stoletja nazaj, znašel svet brez svoje lepotne kraljice. Med tokratnim vikendom so zdajšnjo prvo lepotico sveta naravnost odslovili oziroma drugače povedano, odvzeli so ji naziv.
Odhod prve lepotice sveta, ki so jo bili izbrali v Londonu novembra lani, so pospremili z diplomatskim pojasnilom, „da ne more izpolnjevati osnovnih obveznosti, ki jih ima nosilka naziva lepotne kraljice."
Za to zapleteno formulacijo pa se skriva dokaj neprijetna resnica — najnovejša miss sveta Marjorie VVallace, prva Američanka, ki je po voj-
^.—Zanimivosti—
NISMO STARI, AMPAK ZNAČAJNI
Annie Girardot, 40 let, pravi: »Saj nisem stara, še najmanj deset let se ne bom niti za gubico postarala. V teh letih, vidite, človek ne more biti niti star niti grd, kajti to je čas, ko se na njegovem obrazu začne zrcaliti značaj. Sicer pa posvečam veliko več skrbi svojemu telesu kot pa obrazu«.
Njen zadnji film Uršula in Grelu, je prvi neuspeli film v njenem življenju. Propadel je pri kritiki, pri gledalcih in tudi finančno.
Zaradi slednjega si ne beli glave, čeprav je bila koproducent filma.
ZEMLJA SE VRTI HITREJE
Globalno atmosferski pojavi vplivajo na hitrost vrtenja Zemlje okoli njene osi.
To je ugotovil Sigetaka ldžima, profesor tokijske astronomije, ki je nekaj let primerjal hitrost vrtenja Zemlje s premikanjem zračnih mas nad Tihim oceanom.
Japonski znanstvenik je z zelo preciznimi merjenji ugotovil, da se Zemlja zdaj hitreje vrti kot prej.
Hkrati je japonski profesor spomnil, da je bil podoben pojav zabeležen leta 1963, ko so na Tihem oceanu opazili pomembne premike zračnih mas od e-kvatorja k Arktiki.
ARHEOLOGI ODKRILI MESTO KAVARDAN
Okrog 25 km daleč od Taškenta so sovjetski arheologi odkrili v globini 8 metrov izredno dobro ohranjene ostanke mesta Kavardana, starega več kot 2000 let.
Arheologe je najbolj presenetil masiven obrambni zid mesta iz tretjega stoletja pred Kristusom. Zidovi potekajo okrog področja velikega 80 ha. V mesto je bilo mogoče priti samo čez dolg viseči most, iz številnih stražarnic pa je bi-
< ..............................—
ni osvojila ta naziv, je imela več kot burno življenje. Družba, ki organizira izbor lepotice, zahteva med drugim od zmagovalke, da ohrani določeno dostojanstvo. Prvič, odkar volijo lepotice, pa se to ni zgodilo. 20-letna Američanka se je vedla tako, da je presegla vse meje.
Organizator lepotnega tekmovanja: ko je zmagovalka izbrana, ima pred seboj dvoje poti: ali da se vrne domov v sorazmerno pozabo ali
lo mogoče hitro opaziti vsakogar, ki se je približeval zidu, za katerim pa sta stala še dva »prstana« obrambnih rovov, napolnjenih z vodo.
V	mestu so arheologi izkopali številna stanovanjska poslopja, obrtniške delavnice in vodni mlin.
Spričo tako bogatih odkritij lahko znanstveniki zvedo za številne nove podatke o življenju prastarih prebivalcev tega področja. Prebivalci Kavardana so uporabljali železne pluge za obdelovanje svojih polj, kjer so sejali žitarice, redili pa so tudi velike črede ovac, ki so jih strigli z železnimi škarjami.
OBČUTLJIV ROBOT
V	središču za stomatološka raziskovanja v Louisvilleu, v državi Kentucky v ZDA imajo nenavadnega robota. To je pravzaprav glava s plastičnimi zobmi, na katerih se študenti učijo stomatološke tehnike. Če na primer študent da nepravilno injekcijo, robot — glava zakriči oziroma dvigne obrvi. Kadar storijo kakšno napako pri delu s svedrom, robot miga z glavo in z jezikom poskuša odstraniti sveder. Dogaja se celo, da mu prično krvaveti dlesni ter da se mu usta napolnijo s slino. Po vajah na tem robotu so bodoči zobozdravniki mnogo bolje pripravljeni za zdravljenje ljudi.
POMOČ MAČKE
Ko so prebivalci Loke s prostovoljnim delom gradili čakalnice na avtobusnem postajališču ob cesti Maribor—Ptuj, jim je pri delu pomagala tudi mačka. Uporabili so jo namreč za to, da jim je skozi ozek prepust pod cesto potegnila kabel za električno razsvetljavo.
Lep zgled za marsikoga, ki bi v času slepega zaupanja v sodobno tehniko u-porabil kakšno elektronsko vodeno napravo, ali pa, kar je še hujše, izdatno razkopal cesto.
pa sprejme pogoje, ki so ji ponujeni za leto dni njene vladavine in da se ravna po teh pogojih, seveda za precejšnjo vsoto denarja. Če se odloči za to drugo, mora obdržati dostojanstvo, sprejeti vse zanjo pripravljene pogodbe, vnaprej pa jo opozorimo, da utegne njeno zasebno življenje močno škoditi njeni podobi v javnosti, če s tem zasebnim življenjem vzbuja mnogo pozornosti.
Postani član SAK-a!
Mladi gradijo mostove
ceeeeeeeeoooeeeoeoeeaeeeeeeeeoeeeoeoeoeeeeeeeeeeeeeeeeoeeeeeeeeeeeoeoeeeoeeeoeeeeoeeeoeeeoeeeeeoeeeoeeoeeeeoeeeeeeooeeeeeooeeeeeeeeeeeeoo
trobi nji
Tedaj pa se je tudi Danilo spet približal.
„Delfin se vrača," je rekla in zvrnila glavo vznak, da bi ji voda uravnala lase.
„De!fin je žlahtna žival!"
Tako sredi kapelj je njegov zagoreli obraz bolj domač, bolj blizek.
„Od kdaj spada hitrost k žlahtnim lastnostim?"
Stala sta v visoki vodi in premikala noge, da sta ostajala na površju.
„Poleg hitrosti ga hvalijo tudi zavoljo prisrčnosti in hvaležnosti."
..Hvaležnosti?"
„Tako vsaj trdijo stari grški pisci."
„0 delfinih?"
„ln ne samo to. Delfin je zanje simbol ljubezni do priletnih ljudi ter hkrati simbol ljubezni do mladih."
„Ni nekoliko pretirano?"
„Samo na videz." In je nadaljeval, kakor da predava: „Grki so bili dobri mornarji in so bili torej poučeni o stvareh, ki so jih trdili. Kot vitka in hitra žival je naravno, da je delfin simbol mladosti. Ker pa so gotovo poznali tudi njegove navade v razmerju do ljudi, tako da so ga imeli za hvaležnega, so iz te lastnosti sklepali, naj bo tudi simbol ljubezni do starih ljudi, kateri najbolj vejo, kaj je hvaležnost."
„Nikoli si ne bi mislila, da se da toliko povedati o delfinu!"
„A predavanje se še ne konča tukaj. Lahko bi se tudi nadaljevalo."
Kakor po dogovoru sta plavala počasi proti kopališču, od katerega so prihajali motni glasovi. Dva sandolina sta se prehitevala, lopate so se neurejeno vzdigovale in padale, da so ustvarjale podobo čudaških, na pol potopljenih lesenih mlinov na veter.
„Zaradi prej omenjenih vrlin so ga postavili za zgled plemenitih lastnosti; zaradi lepo oblikovanega in temperamentnega telesa pa za simbol čutnih nagnjenj."
„Stari Grki niso bili preveč varčni."
„Modri so bili, ker niso postavljali mej svoji domišljiji."
Njegova dlan se je dotaknila njenega lakta in tako se je ustavila.
„Celo Aristotel, prosim, govori o njem, Plinij pa pripoveduje o prokonzulu, ki se je tako zagledal v nekega delfina, da ga je mazal z dragimi dišavami."
A ta čas se je njegova roka približala njenim ramenom; med njo in njim je bila samo ped svetle vode, ki se je mehka in voljna ovijala njunih udov. Hotela je reči, da tako ne more plavati in da se bo zato oprijela njegove roke, a medtem se je je že oprijela, ker je čutila, kako jo njegov laket pridržuje na površju. „ln to, h katerim delfinovim dolžnostim je treba to prišteti?" je rekla. On pa jo je mirno opazoval, kakor da stojijo njegova stopala na trdnih tleh. „K obojim," je rekel. In ob dotiku njegovega boka ji je najprej zares prišla podoba vitke ribe, šele naslednji trenutek se je zavedela potemnele in gladke polti in sinje tekočine, ki jo je združevala z vijugo njenega telesa. Tako da je zaradi tesne in nič vsiljive bližine njegovih bokov in vodnih plasti tudi sama postala voljna; in kakor v srebrni omami se je njena roka oklenila njegovega vratu, ko se je njegov obraz sklonil k nji. Potem je vedela, da breztežna visi med nebom in morskim dnom in da se bo polagoma začela raztapljati v svetlobi.
Sonce dosti močneje pritiska na pesek, ampak nji se zdi, da je njeno telo izvzeto iz gorečega miru. Zavest, da
se bo nekdo, ki je odšel, kmalu vrnil k nji zaradi nje, jo navdaja z občutkom nepoznane polnosti in bogastva. Kakor da bi naenkrat postala presenetljivo razumna sredi stvari, dobra z njimi in naklonjeno sprejemljiva, obenem pa rahla, skoraj vzdignjena od tal, združena s toplotnimi plastmi. In ob tem je še bolj videti kakor pravi čudež, da sta se našla tisti večer na pomolu. Ne, zakaj rabiti takšne izraze, prav ni kak čudež ni, če se dva slovenska človeka v Trstu srečata, narobe, čudno bi bilo, če se ne bi, saj slovenski ljudje pritekajo v mesto, ki jih sproti požira, kakor priteka nenehno vanj s Krasa voda, ki ga napaja. Bolj nenavadno je to, da Danila niso razorožili njeni odsekani, zbadljivi odgovori; bilo je, kakor da mu ni mar zanje, ampak mirno in hkrati vztrajno sledi svoji misli. In tudi drugače je zmeraj videti, kakor da se mu nikamor ne mudi, prepričan, da bo vse po načrtu dozorelo. Njegov podolgovati obraz se ne razburja in njegove poteze nič ne ukazujejo, vendar prihaja od njih nespremenljiva gotovost, da se bo vse do pičice tako uresničilo, kakor napoveduje njihova lepo izrezana in porjavela resnost. Mora biti podoben tistemu, h kateremu je zdaj šel. Kajti nedvomno je šel k njemu, čeprav so tudi drugim določili Gradež za prisilno bivališče. Nič ji ni rekel, samo oprostil se je, ko je odšel, in nič ne bo rekel, ve, ko se bo vrnil; a bi ji lahko, ker ona bi molčala kot grob. Tudi če bi jo mučili? Tudi. Seve, ne iz junaštva. Iz trme. Lahko bi jo razrezali na drobne koščke; tako bi se zakrknila, da ne bi prišel iz njenih ust niti vzdihljaj. A ji je bolj prav, da je takšen. Ne more si predstavljati moškega, ki bi se doma spovedoval o svojih načrtih. Da, prav gotovo mu je podoben. Tako vsaj ji ga je opisala Vera, ki se je že zdravila pri njem. Mišičast planinec in plezalec, ki mu je ozko lice zmeraj trezno, glava zravnana, telo prožno in obenem zadržano, ujeto v gibe, ki jih sproti določa budna volja. Mož, kateremu je boj za svoj rod askeza. In Vera se spominja, kako je sedel z njo v čakalnici pred njegovo ambulanto nekdo, ki je dobro vedela, da ne potrebuje zdravniških nasvetov. Njegova ordinacija je bila kovačnica upora, zato je tudi
BORIS PAHOR:
19
Parnik
JACK RITCHIE:
Molk je zlato
Terence Daniels je ponudil pijačo sestri Nori ter sorodnikoma Ralphu Martinu in profesorju Henryju VValkerju.
„Hvala, Terence!" je dejal profesor VValker. »Policijski poročnik je omenil, da je bil stric Emery ubit s kroglo kalibra 38, ali ne?"
Ralph Martin je pokimal in zamišljeno pogledal v kamin:
„Zdi se mi, da bi starček Emery verjetno umrl naravne smrti, ko bi bil morilec, ne glede na to, kdo od nas je bil, počakal še leto ali dve."
Počasi so pili in poslušali udarce palice za kriket, ki so vdirali skozi francoska okna.
Morda bi bil res moral počakati, naj striček Emery umre naravne smrti, toda bil je iz družine, katere člani so zelo dolgo živeli. A kljub bolehnosti bi bil lahko živel še 20 let. Nočem čakati tako dolgo.
Motiv je bil seveda denar, četrtina od približno milijona dolarjev. Tudi vsi drugi bodo dobili po četrt milijona.
V sobi je bilo soparno. Začela me je boleti glava.
Terence Daniels je bil visok in črnolas. Lokavo se je nasmehnil:
»Menim, da moramo sprejeti neprijetno možnost, da je eden izmed nas umoril strička Eme-ryja.“
Ralph Martin se je strinjal. »Ali je policijski zdravnik ugotovil, kdaj je nastopila smrt?" je vprašal.
»Misli, da se je to zgodilo okrog treh zjutraj," mu je odgovoril profesor VValker. »Morilec je takrat prišel v njegovo sobo in streljal nanj, ko je spal."
»Nihče od nas ni slišal strela, ali je tako?" se je vmešal Ralph Martin.
»Povsem mogoče je, da ga nihče ni slišal," je pripomnila Nora. »Hiša je velika, stric Emery pa je spal sam v oddaljeni spalnici v tretjem nadstropju,"
Terence je stopil k bifeju in ga odprl:
»Pomeni torej, da smo ob treh zjutraj, tako vsaj trdimo, vsi spali. To je težko dokazati, prav tako težko pa tudi pobiti. Ne zavidam policiji."
Premaknil je nekaj steklenic na gornji polici. »Ne bi me presenetilo, če bi morilec ostal neodkrit."
»Kaj pa iščeš?" je vprašal profesor VValker.
Terence je prijel za majhno kovinsko škatlico:
»Aspirin. Vedel sem, da je tu nekje. Imam močan glavobol."
Ne trdim, da sem posebno inteligenten. Po najnujnejših pripravah je bil zločin storjen tiste dni, ko smo bili vsi štirje v hiši, in to v času, ko naj bi spali. Tako je sum enakomerno porazdeljen na vsakega izmed nas.
Največja nevarnost je po mojem v tem, da je zločin preprost. Nič odvečnega, nobenih podrobnih načrtov. In tako je stric Emery dobil kroglo v srce, ko je spal, revolver, s katerim je bil umorjen, pa je ostal v sobi.
V meni se je pojavila zavist, ko sem gledal Terencea, kako požira aspirine. Na žalost navadna sredstva proti glavobolu meni le slabo pomagajo.
Profesor VValker je bil suh in siv.
»Slišal sem, da na revolverju ni prstnih odtisov," je pripomnil.
»Tako je," je potrdila Nora Daniels. »Ali so kaj ugotovili s parafinskimi preiskavami?"
Terence je odkimal.
»Nobeden izmed nas ni imel sledi smodnika na rokah. Policija je prepričana, da je imel morilec rokavice."
Nasprotno tistemu, kar je normalno med sorodniki, smo si mi štirje zelo blizu. Drug z drugim ravnamo nežno in s spoštovanjem. Med nami ni prepirov in, kadar je treba, vedno skupaj nastopamo proti drugim.
Zanima me, kaj bo vsak izmed nas storil s svojim delom dediščine. Zdi se mi, da bo Terence takoj začel razsipavati denar, Ralph pa ga bo naložil v kaj varnega.
Terence je popil.
»Najprej se dogovorimo! Če med sabo odkrijemo morilca, ali ga bo kdo zatožil policiji?”
Vsi so obljubili, da tega ne bodo storili.
Terence se je nasmehnil.
»Kdo je potem ubil strica Emeryja? Zločinec lahko to prizna brez skrbi. V družinskem krogu bo varen.”
čičigoj:
To se je zgodilo v tistih časih, ko je Bog delil vsem bitjem dolgost življenja. K njemu je prvi prišel osel in ga vprašal, kako dolgo bo živel.
»Trideset let,« je rekel Bog. »A vse življenje boš moral trdo delati, za plačilo pa bodo po tvojem hrbtu padale batine.«
»Oj, potlej mi bo pa deset let življenja kar zadosti!« je vzkliknil osel.
»Naj bo po tvojem!« si je Bog med smehom pogladil brado in odslovil osla.
Ko pa je človek zvedel, da je osel zavrnil
Ali Terence res misli tako, kot govori? Z njegovega obraza in z obrazov drugih je bilo videti, da ne bodo izdali morilca. Zato sem se odločil spregovoriti.
Ralph je položil prazno čašo na mizo:
»Seveda ne bomo šli na policijo. Toda še nekaj je. Možno je, da bo policija sama odkrila, kdo je morilec." Z očmi je preletel vse tri. „AII ni verjetno, da bo zvedela tudi, da smo vedeli, kdo je morilec in da smo ga skrivali?”
Profesor VValker se je pogladil po bradi: »Kar se mene tiče, sem pripravljen tvegati."
Ralph je odkimal: »Ne gre za to. Kaj ne razumeš, da nihče ne bi dobil niti centa dediščine, če bi zvedeli, kdo je morilec in če bi se to kasneje razvedelo? Niti morilec niti njegovi sokrivci ne bi imel nobene koristi.”
Nekaj trenutkov so vsi zamišljeno molčali. Najprej je spregovorila Nora:
»Razumem. Če policija odkrije, da smo krivci, ne bo nihče ničesar dobil."
»Tako je," se je strinjal Ralph. »Če policija odkrije morilca, verjetno ne bo želel, da bi tudi mi ostali brez dediščine. Zato mislim, da je njegova dolžnost, skriti se pred nami, če nas ima tako rad, kot imamo mi njega."
Terence je vzdihnil:
»Zdi se mi, da imaš prav. Toda radovednost me bo morila vse življenje."
Nekoliko sem bila razočarana, ker jim ne bom mogla povedati, da sem to storila jaz, toda jasno mi je bilo, da ima Ralph prav.
V žepu sem poiskala rdečilo.
Nora se je nasmehnila.
»Kaj menite, ali bo nekega dne, ko bomo že vsi dobili svoj delež dediščine, morilec lahko priznal? Policija nam potem ne bi vzela denarja, kajne?"
Profesor VValker se je nasmehnil:
»Bojim se, da se bo to zgodilo mimogrede, Nora. Našel sem to rdečilo na mizi v pokojnikovi sobi. Ali ni tvoje...?”
dvajset let življenja, je pohitel k Bogu in zaprosil:
»Meni si oni dan, ko si me zgnetel iz ila, obljubil samo trideset let življenja. Daj mi še tistih dvajset let, ki jih osel ne mara!«
»Pa jih imej!« je privolil Bog.
Nato je k Bogu priskakljal pes. Vprašal ga je, kako dolgo bo živel in Bog mu je dejal:
»Tudi tebi dam trideset let. A tvoje življenje ne bo kaj prida. Priklenjen boš na verigo, obiral boš kosti; a če ne boš ob
Od kod človeku 80 let?
(PO BELOKRANJSKEM MOTIVU)
VERA M. VOLK:
Vas na hribu
Na visokem griču mala vas sloni, hišica za hišo ljubko se vrsti.
Travniki, gozdiči so zeleni pas; ljubko jo oklepajo — mojo rodno vas.
Tiho zadovoljstvo srce poživi in vesela pesem mi iz ust kipi.
Tja se bom vrnila — v moj nekdanji dom, mesto zapustila, tam živela bom.
pravem času lajal, te bo gospodar nagnal. Tvoje življenje bo zares pasje življenje.«
»Oj, potlej mi bo trideset let življenja preveč!« je žalostno zacvilil pes. »Dvajset mi jih kar vzemi!«
»Kar želiš, to dobiš!« je pristal Bog in odslovil psa.
Ko pa je človek zvedel, da je pes zavrnil dvajset let življenja, je pohitel k Bogu in zaprosil:
»Daj mi še tistih dvajset let, ki jih pes ne mara!«
»Pa jih imej!« je rekel Bog.
Končno je prišel k Bogu še jazbec in ga vprašal, kako dolgo bo živel. Bog pa mu
(Dalje na 8. strani)
JŽVz dobvo tmbjo
»Kako si upadel, Tone. Kaj tl pa je?"
»Težka služba."
„Kdaj si jo pa nastopil?"
»Jutri jo bom.”
•
Škot potoži Škotu, da se mu je odlomil zob pri glavniku in da bo moral zato kupiti novega.
»Nov glavnik zaradi enega zoba?" se je zgrozil drugi Škot.
»Ja, ker je bil ta zob predzadnji.”
*
»Če kadim, se žena tako razjezi, da ves teden ne govori z menoj."
„Pa kdaj kadiš?"
»Ja, v ponedeljek."
moral v internacijo na otok Ventotene, a ko je smel domov, se je vrnil k pretrganemu delu, kakor se je njegov korak spet zvesto vrnil v planine, v katerih je našel potrdilo za vztrajnost in moč. Prepričana je, da je pri njem. Predstavlja si, kako ga bo zdravnik vesel, ko pa je tako ločen od domačega mesta, ki je hkrati blizu in daleč; pri tem pa je tudi razočarana, da ob takšnem snidenju ne more biti pričujoča. Prikrajšana je za njune besede v tesni uličici, za podobo Trsta, ki se bo ob njunem srečanju zarisala v gradeškem ozračju; ko si bosta stisnila roki, se do v zdravnikovih očeh utrnil odsev tiste svetlobe, ki je doma samo nad sati rasti m morjem pod stopničastimi vi-n°gradi. A kdo ve, kakšna policijska pravila veljajo za Prisilne prebivalce. Mogoče se bosta morala skrivati. In de zdravnik ne ve nič o Danilovem obisku, ga bo ta mo-ral iskati in ga morebiti niti ne bo našel. Ne, vse bo v redu. Vse bo v redu. In Danilu se ne bo nič zgodilo, nihče
ne bo opazil.
Obrnila se je in legla na hrbet. Zraven je skupina '9rala karte pod rumenim sončnikom, ki je imel glavo uPognjeno proti soncu kakor sončnica. Ob strani je strgal 9ramofon zvoke starega foxtrota, potem so ga glasovi kvartačev preglasili, da je bilo, kakor da je val zalil psička, ki so ga otročaji potisnili v luknjo v pesku. Potem je igro Zaiel spet molk in škrtanje inštrumenta je zdaj bevskanje ^užka, ki je ušel iz luknje v pesku in se otresa in kiha in smrka.
..Paolo, zamaši usta stari škatli!" je rekel eden od tist'h, ki so ji obračali hrbet.
In spet je bil nad vsem moten šumot v svetlobi in *°Ploti, da je z užitkom povesila veke. Skoraj da bi bilo Prijetno vdati se dremavici, ki jo ponuja razgreti zrak, a je Preveč budna, zato so bele lise pred zaprtimi vekami zadetek planjave, na kateri ni videti nobenega predmeta, ker s° se vsi stopili v megleni belini. V nji je, podoben blestečemu vodnemu utripu, gib njegovega telesa, ki ji plava naProti. Tako nepričakovano je prišlo po tistem pogo-voru o delfinu, da se prvi trenutek ni zavedela drugega
kakor mehke morske gmote, ki se je napela ob njenih kolkih. Potem se je njegov život ujemal z njenim, voda pa se je odsrkala, tako da ju je morje objelo z vseh strani in ju pridržalo. Kakor da je zdaj, čuti njegovo dlan, ki ji zaslanja brado. In njegovo dlan na temenu. Da, obe hkrati, da sta imeli njeno glavo med sabo kakor čašo. Voda ji je medtem plivkala v ušesih. Njegove ustnice pa so bile najpoprej dotik slanega morja, potem pa prihod njegovega zavzetja, njegovega potapljanja vanjo, da je bilo vse obenem, odkritje in isti trenutek že tudi odločilno spoznanje. Zelo preprosto odkritje, kakor da je prišla na svet zaradi tega stika z moškim obrazom, a istočasno tudi presenetljivo spoznanje, da se je to zgodilo šele zdaj in da bi se prav lahko vse tako izteklo, da se ne bi dovršilo niti zdaj. Da, presenetljivo, da ni kljub nepripravljenosti nič omahovala in da je, potem ko je spet zagledala morje okoli sebe, imela roko okoli njegovega vratu. Vse prozorno in popolno kakor morska planjava in sonce nad njo. Tako sama po sebi najbrž lahko dozori tudi dokončna preobrazba njenega telesa, preprosto kakor na primer zdaj prihod sončnih žarkov med njene sprejemljive ude. Ne, ne, to mora biti že drugačen vdor do njenega jedra. A kakor ta trenutek zavedno izpostavlja telo soncu in njegovi moči, tako si zavedno želi, da bi se tudi tisto kmalu zgodilo, ta trenutek, če bi bilo mogoče. In zdi se ji, da jo žarek prešinja, a se mu ne umakne, ampak pusti, da osvaja njene globine in do kraja izpolni njeno bistvo. Da, morala bi povedati Danilu, preden bo odšel, mu razložiti, da želi. Da hoče. Seve, tudi zato, ker ne mara, da bi njeno telo bilo izpostavljeno samovolji tujega rablja; in to toliko bolj za primer, če bo res izbruhnila vojska, ker takrat vlada brezvladje in ni nihče nikomur odgovoren. Rekla bi mu: »Nisem te iskala, a ker sva se našla — in srečna sem, da sva se — potem prosim, Danilo, da ne greš kar tako od mene." Mora najti način, da mu to čisto preprosto reče. Mora najti način.
Ko pa se je vrnil, ni bila več prepričana, da do mogla
kdaj spregovoriti o tem. Njegov obraz ni bil vznemirjen, a opaziti je bilo vendar sledove, ki jih je zapustilo srečanje; bilo je, kakor da se je njegovi resnosti pridružila zamišljenost, ki pa ostaja v ozadju in od tam zaslanja prisrčno vedenje.
»To se pravi, da je vse v redu," je rekla.
„Da.“
A še isti trenutek je vprašal: „V Brbanu nisi še bila, kajne?"
• „V Brbanu?" Zdelo se ji je za malo, da se tako boji njene radovednosti, da brez prehoda menja pogovor; moral bi jo že toliko poznati, da bi vedel za njen ponos. Obenem pa ima v mislih pogovor o tipkanju in o Veri na krovu, ko sta se peljala sem, in mu oprosti.
Tudi Danilo se je zavedel svoje napake, opazila je to v njegovem pogledu in v načinu, kako ji je pomolil roko, da bi ji pomagal vstati. Zato se je nasmehnila.
„Ne,“ je rekla. »Nikdar še nisem bila v Brbanu."
»Mislil sem, da bi si še malo ogledala gradeško laguno," je rekel, medtem ko ji je vzdignil s peska torbo. Bil je oblečen in imela je vtis, da se mu ne da ostati na mestu, da potrebuje gibanja; a tega ni bilo zaslediti na obrazu, ki je bil zbran in zamišljen, ampak v načinu, kako se je sukalo njegovo telo. In bilo ji je všeč, ko jo je spremljal proti kabinam, da ga tako razbira; občutek ima, da ji je ta trenutek bolj blizek, ker lahko primerja svoje odzive z njegovimi. Med deskami kabine pa se je spomnila kabine veslaškega kluba in klavrnega vtisa prenarejanja, ki ga je imela ob slačenju v tisti gosposki stavbi, pred katero so nihali lakirani jambori kuterjev. A zdaj je bilo to kakor pomaknjeno v zelo oddaljeno preteklost.
Potem so kabine ostale na pesku kakor dolga vrsta belih celic in bilo je slišati iz majhnega pristanišča ponujajoče se klice čolnarjev: „V Brban, gospoda, v Brban!"
(Dalje prihodnjič)
O
Celovec
NEDELJA, 24. 3.: 7.05 Duhovni nagovor — Po vaši želji. — PONEDELJEK, 25. 3.: 13.45 Informacije — Ljudske pesmi — Dr. A. Feinig: Krajevna, hišna in ledinska imena v Rožu —6.
—	TOREK, 26. 3.: 9.30 Za vsakega nekaj. —
13.45	Informacije — Športni mozaik — Otroci, poslušajte! — SREDA, 27. 3.: 13.45 Informacije
—	Poper in sol. — ČETRTEK, 28. 3.: 13.45 Informacije — Pri koroških zborih — Za našo knjižno polico. — PETEK, 29. 3.: 13.45 Informacije — Solistična glasba. — SOBOTA, 30. 3.: 9.00 Radijski oglasi — Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
18.00	Orientacija — 18.25 Slonove zgodbe, lahko noč za najmlajše — 18.30 Zaljubljen v čarovnico: „Tabathasove čarodejne besede" — 18.55 Oddaja predsedniške konference kmetijskih zbornic — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Onedinova linija: „Smer Pernambuco" — 21.10 Odkrito povedano. Diskusija ORF — 22.10 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.15 Erotika leta 1943: Nebeški grešnik.
SOBOTA, 30. marca: 15.50 Koncertna ura —
16.50	Za otroke od 5. leta naprej: Listamo po slikanici: „Mrzla vas" — 17.10 Pošiljka z mišjo
—	17.35 Za družino: Ples okoli oblakov — 18.00 Družina Partidge — 18.25 Slonove zgodbe, lahko noč za najmlajše — 18.30 Kultura — posebno
—	18.55 Heinz Conrads v soboto zvečer — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport
—	20.15 Tip z Guntherjem Zieslom — 21.50 Šport — 22.20 Čas v sliki — nočna izdaja —
22.25	Vražja igra.
kultura — 20.00 ORF danes — 20.06 Šport —
20.09	Okolica — 20.15 Ženske delajo filme: Ag-nes Varda — 1969. Lions Love — 22.00 Ponovitve.
SOBOTA, 30. marca: 13.30 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu skupine B v Ljubljani: Avstrija proti Norveški — 16.50 Igraj se z menoj: cirkuški film — 18.30 Slučaj poleg — Šola za starše — 18.55 Glasbena poročila, nato veselje ob glasbi — Rudolf Buchbinder — 19.30 Čas v sliki — 20.00 ORF danes — 20.06 Šport — 20.09 Okolica — 20.15 Konzul Strotthoff; film o hamburškem brodarju, ki je v Salzburgu spoznal mlado pevko — 21.50 Čas v sliki.
Ljubljana
Avstrija
1. PROGRAM
NEDELJA, 24. marca: 16.00 Živordeči avtobus: „Kmečko dvorišče" — 16.30 Za otroke od 6. leta naprej: VVickie in močni možje — 16.55 Hčerka vetra — 17.05 Za otroke od 11. leta dalje: Kenguru Skippy »Nevarna vožnja na splavu" —
17.30	Za družino: Svet znamke — 17.55 Trije dobri prijatelji, lahko noč za najmlajše — 18.00 Družina Schongruber: »Potovanje na Dunaj"
—	18.25 Zgodbe o Gustavu — 18.30 Prizma —
19.30	Čas v sliki — 19.45 Šport — 20.10 Kristjan v času — 20.15 Cavalleria rusticana, opera v enem dejanju, glasba Pietra Mascagnija
—	21.30 Teater mora biti — 22.00 Čas v sliki
—	nočna izdaja.
PONEDELJEK, 25. marca: 18.00 Preskus na daljavo (62) — 18.25 Trije dobri prijatelji, lahko noč za najmlajše — 18.30 Rožnordeči panter —
19.00	Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 »Dvojica": »Dediščina prinaša smrt" — 21.05 Sola za starše (6): Priljubljen biti — 21.15 Šport
—	22.15 Čas v sliki — nočna izdaja.
TOREK, 26. marca: 18.00 VValter in Connie:
Tečaj angleškega jezika — 18.25 Slonove zgodbe, lahko noč za najmlajše — 18.30 Raji živali: »Kriliti ponoči" — 19.00 Avstrija v sliki z Južno tirolsko — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Kaj sem? Veselo ugibanje z Robertom Lembkejem —
21.00	Nenadoma v zadnjem poletju — 22.50 Čas v sliki — nočna izdaja.
SREDA, 27. marca: 10.00 Televizija v šoli: Elektronika v najmanjšem prostoru — 10.30 Gost pri Clemensu Holzmeistru — 11.00 Program za delavce: Nenadoma v zadnjem poletju — 12.50 Šport — 16.30 Za otroke od 6. leta naprej: Stari mlin — 17.10 Za otroke od 11. leta naprej: Poskušajte z nami: »Velikonočna dela" — 17.35 Lassie — 18.00 Tečaj francoskega jezika —
18.25	Slonove zgodbe, lahko noč za najmlajše
—	18.30 Kuhinja v televiziji — 18.55 Oddaja OVP
—	19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Okoli Schneeberga; glasba in običaji — 21.15 Ljubezen v torek —
22.10	Čas v sliki — nočna izdaja — 22.15 Mednarodna prijateljska nogometna tekma med Zvezno republiko Nemčijo in Škotsko, prenos iz Frankfurta.
ČETRTEK, 28. marca: 10.00 Televizija v šoli: Kaj lahko postanem? Za kulisami letenja —
10.30	Barok — 11.00 Vizija Združene države Amerike — 11.30 Prva pomoč. Nevarni znaki: Zvišani utrip žil in prstena bledost — 12.00 Križ (vesoljna verska oddaja) — 18.00 Tečaj italijanskega jezika — 18.25 Slonove zgodbe, lahko noč za najmlajše — 18.30 Šport — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Adele Spitzeder; zgodovinska sleparska komedija po spominih Adele Spitzederjeve — 21.50 Ostani zdrav! — 22.20 Čas v sliki — nočna izdaja.
PETEK, 29. marca: 10.00 Televizija v šoli: Deset zapovedi III. Kličem te s tvojim imenom. —
10.30	Živordeči avtobus: »Kmečko dvorišče" —
11.00	Program za delavce: Adele Spitzeder —
Naš tednik
izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: »Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelka 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil., letno 100.— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24,— DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25.— šfr., za Anglijo 3.— f. sterl., za Jugoslavijo 100.— N. din, za USA in ostale države 7.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce št. 2, 9065 Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
2. PROGRAM
SOBOTA, 23. marca: 16.10 Onedinova linija: »Parnik" — 17.00 do 19.00/15 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu skupine B v Ljubljani: Avstrija—Romunija — 19.00/19.15 Ta dežela Je glasba. Celovški madrigalisti — 19.30 Čas v sliki
—	20.00 ORF danes — 20.06 Šport — 20.09 Izobrazba — aktualno — 20.15 Slučaj za Gerona. Film Robertu o VVolfgangu Schnellu — 21.40 Galerija — 22.10 Čas v sliki.
NEDELJA, 24. marca: 16.30 Tedenski magazin — 17.00 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu B skupine v Ljubljani: Avstrija proti Zvezni republiki Nemčiji — 19.00 Največji boksarski dvoboji stoletja — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Kultura posebno — 20.10 Okolica — 20.15 V posebni zadevi — 21.45 Vprašanja kristjana —
21.50	Čas v sliki.
PONEDELJEK, 25. marca: 18.30 Iz šolske televizije: Živordeči avtobus: »Kmečko dvorišče
—	19.00 Prva pomoč: Koža v nevarnosti — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 ORF danes — 20.06 Šport — 20.09 Okolica — 20.15 Če oče s sinom: „Puppi“ — 21.15 Impulzi — 21.45 Ponovitve.
TOREK, 26. marca: 18.30 Iz šolske televizije: Križ — 19.00 Morska biologija II: Čer ponoči —
19.30	Čas v sliki in kultura — 20.00 ORF danes
—	20.06 Šport — 20.09 Okolica — 20.15 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu v Ljubljani — skupina B: Japonska proti Avstriji — 21.45 Ponovitve.
SREDA, 27. marca: 17.00 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu skupine B v Ljubljani: Združene države Amerike proti Avstriji — 19.00 Materna-
Darujte za tiskovni sklad!
tični kabinet: »Za bistre glave" — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 ORF danes — 20.06 Šport — 20.09 Okolica — 20.15 Rocco in njegovi bratje; filma Luchina Viscontija — 22.55 Ponovitve.
ČETRTEK, 28. marca: 18.30 Iz šolske televizije: Deset zapovedi: Živo srečanje z Bogom —
19.00	Stik — 19.30 Čas v sliki in kultura —
20.00	ORF danes — 20.06 Šport — 20.09 Okolica — 20.15 Prezentacija: Claus Gatterer — 21.15 Umetniško zabavna prireditev Dicka Cavetta: Marlon Brando — 22.05 Ponovitve.
PETEK, 29. marca: 17.00 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu skupine B v Ljubljani: Nizozemska proti Avstriji — 19.00 The Bellcrest Sto-ry; angleščina za poslovne poklice — 19.15 Učne tehnike za odrasle — 19.30 Čas v sliki in
Rutar-Center
® V treh tednih bo Velika noč!
® Za obnovitev in olepšanje doma @ nudi Rutar-center tapete, barve, ® čopiče, čistilna sredstva, zavese, @ stenske okrase (tudi križe), talne @ obloge, preproge.
Rutar-Center
A 9141 DOBRLA VAS — EBERNDORF Telefon 0 42 36 - 381
NEDELJA, 24. 3.: 9.30 L. N. Tolstoj: Vojna In mir — 10.15 Kmetijska oddaja — 11.00 Mozaik
—	11.05 Otroška matineja — 11.45 Balkanski kros — 13.00 Poročila — Nedeljsko popoldne —
16.25	Košarka Bosna : Radnički — 18.00 Moda za vas — 18.10 Poročila — 18.15 Nesmrtne melodije — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak —
20.00	TV dnevnik — 20.25 Tedenski zunanje politični komentar — 20.30 3-2-1 — 20.40 A. Kovačič: V registraturi — 21.35 Mongolija — 22.05 Športni pregled — 22.40 TV dnevnik — 22.55 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu — Jugoslavija — Romunija.
PONEDELJEK, 25. 3.: 8.10 TV v šoli — 9.00 Angleščina — 9.15 Nemščina — 9.30 TV v šoli —
14.10	TV v šoli — ponovitev — 15.00 Angleščina
—	ponovitev — 15.15 Nemščina — ponovitev —
15.30	TV v šoli — ponovitev — 16.45 Madžarski TVD — 17.35 Čudna pošiljka — 18.10 Obzornik
—	18.25 Enciklopedija živali — 18.55 Mozaik —
19.00	Mladi za mlade — 19.30 Kaj hočemo —
19.45	Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.25 Sodobna oprema prostorov —
20.35	Friedell-Polgar: Goethe — 21.08 Nokturno
—	21.15 Svetovno prvenstvo v hokeju — Jugoslavija : Norveška — 22.45 TV dnevnik.
TOREK, 26. 3.: 8.10, 9.35 in 10.05 TV v šoli — 14.10, 15.35 in 16.05 TV v šoli — ponovitev —
16.45	Madžarski TVD — 17.50 K. Čapek: Poštarska pravljica — 18.00 Risanka — 18.10 Obzornik — 18.25 To je bila pesem svetlega In vročega jedra — 18.55 Mozaik — 19.00 Prehrana dojenčkov — 19.20 Tišina, na vrsti je nemi film
—	19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.25 3-2-1 — 20.35 Pogovor o delegatskih odnosih — 21.25 H. Fallada: Sam med volkovi — 19. del — 22.10 Poročilo s kongresa ZK BIH — 22.25 TVD.
SREDA, 27. 3.: 8.10 in 10.50 TV v šoli — 13.45 TV v šoli — ponovitev — 14.55 Madžarski TVD
—	16.10 Risanke — 16.25 Košarka Jugoplastika : Crvena zvezda — 18.00 Risanka — 18.10 Obzornik — 18.25 Dinamitarji — 18.55 Mozaik —-
19.00	Zabavno glasbena oddaja — 19.20 Ne prezrite — Cortesova vrnitev — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.25 3-2-1 — 20.35 Film tedna: Goha — 21.55 Poročilo s kongresa ZK BIH — 22.10 TV dnevnik — 22.25 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu — Jugoslavija : Japonska.
ČETRTEK, 28. 3.: 8.10 TV v šoli — 9.05 Angleščina — 9.20 Nemščina — 9.35 Francoščina —
14.35	Madžarski TVD — 15.25 Nogomet Dinamo : Vojvodina — 17.35 A. Ingolič: Mladost na stopnicah — 13.10 Obzornik — 18.25 L. Bernstein vam predstavlja — 19.10 Mozaik — 19.15 Po sledeh napredka — 19.45 Barvna risanka —
19.50	Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.25 Kam in kako na oddih — 20.40 V. Zupan: Vest in plopevina — 21.20 Četrtkovi razgledi: Za večjo storilnost — 21.50 Poročilo s kongresa ZK BiH
—	22.05 TV dnevnik.
PETEK, 29. 3.: 8.10 TV v šoli — 10.50 Angleščina — 14.10 TV v šoli — ponovitev — 15.45 Angleščina — ponovitev — 16.45 Madžarski TVD
—	17.35 Veseli tobogan — Celje I. del — 18.05 Obzornik — 18.20 Ansambel Borisa Terglava —
18.50	Mozaik — 18.55 Cesta in ml: Moj prometni vsakdan — 19.05 Nalezljive bolezni: Kolera
—	19.25 TV kažipot — 19.45 Barvna risanka —
19.50	Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.20 Tedenski gospodarski komentar — 20.25 3-2-1 —
20.30	Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu: Jugoslavija : ZRN — pribl. 22.45 Poročilo s kongresa ZK AP Kosovo — 23.00 TV dnevnik.
SOBOTA, 30. 3.: 9.30, 10.35 in 12.00 TV v šoli — 15.25 Nogomet Beograd : Radnički — 17.15 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu: Jugoslavija : Nizozemska — 19.15 Gledališče v hiši —
19.45	Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.20 Tedenski notranje politični komentar — 20.25 3-2-1 — 20.30 Pred festivalom pesem evrovizije 74 — II. del — 21.00 Barvna propagandna oddaja — 21.05 Pravnuki — 21.30 Poročilo s kongresa ZK AP Kosovo — 21.45 TV dnevnik — 22.00 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu: ZDA : ZRN.
40-LETNICA SKAKALNICE V PLANICI
18. skakalna prireditev v Planici se je začela in končala v znamenju prvega svetovnega prvaka v smučarskih poletih Švicarja VValterja Steinerja. Ta sijajni skakalec je že za uvod planiškega praznika v petek s 169 m izenačil svetovni rekord. V soboto je sicer najdlje pristal Finec Rautionaho s 161 m, vendar odličnega Švicarja, ki je bil tudi v nedeljo s 166 m nepremagljiv, ni mogel prekositi.
Zima, ki je letos prikrajšala smučarje, se je naposled prav za planiški 40-letni jubilej oddolžila. V vremenu, ki je bilo kot naročeno, se je v soboto zbralo 40, v nedeljo pa nad 50 tisoč navdušenih prijateljev smučanja, da bi prisostvovali nepozabnemu prazniku slovite skakalnice v Planici.
Molk je zlato
(Nadaljevanje s 7. strani)
je prisodil dvajset let življenja v temni jazbini. »V tem času boš osivel, postal boš star in takšen počasne, da ti ne bo para v loži,« je rekel Bog.
»Oh, oh, potlej pa bi mi bilo deset let življenja kar zadosti/« je zastokal jazbec.
In Bog je ugodil njegovi želji.
Komaj pa je človek zvedel, da je tudi jazbec odvrgel deset let življenja, je v eni sapi prihitel k Bogu in ga preprosil, da mu je dal še jazbečevih deset let.
*
Od takrat učaka človek lahko tudi osemdeset let. Od tridesetega do petdesetega leta je njegovo življenje podobno oslovskemu, saj mora trdo delati, z batinami pa mu življenje tudi ne prizanaša. Od petdesetega do sedemdesetega leta živi pasje življenje. Če pa se mu to podaljša še za deset let, je v resnici bolj podoben jazbecu ko človeku, saj postane siv, počasen, bolehen. In zapuščen od vsega sveta ždi nekje v samoti ter čaka, da ga bo odrešila smrt.
DRUŠTVA, GOSTILNIČARJI, ŽENINI!
Če rabite muzikante za ples, ki igrajo in pojejo po želji v slovenskem in nemškem jeziku in po ugodni ceni, za kakršnokoli prireditev, se oglasite pri upravi našega lista (Lado), tel. 0 42 22 - 8 43 58.
PREPLULA BOSTA ATLANTIK
Bolgarska zakonca Donču in Julija Papazov nameravata prepluti Atlantski ocean z majhno ladjico. Med potjo se bosta hranila izključno s planktonom (zmes živalskih in vegetalnih mikroorganizmov, s katerimi se hranijo ribe). Bolgarska tiskovna agencija »BTA« poudarja, da bosta zakonca odplula 26. aprila z Gibraltarja namenjena na Kubo.
Namen podviga je preizkusiti, kakšno hranilno moč ima plankton. Donču Papazov, 35-letni znanstvenik, je že plul dva tedna po Črnem morju in se hranil samo s planktonom.
POLITIK
General William Westmoreland, bivši poveljnik ameriške vojske v Vietnamu in bivši poveljnik glavnega štaba ameriške pehote, je sklenil začeti kariero poklicnega politika. V ta namen bo kandidiral za guvernerja Južne Caroli-ne na listi republikanske stranke.