Leto LXXUL, št. 99 Cena Din i.— vsak dan popoldne rzvzemel nedelje in praznike. — Tnsf—Si do 80 petit a Din 2, do 100 vrst a Din 2J30, od 100 do 300 vrst a Din 2, večji te—Beti petit Din 4.—. Popust po dogovora, inaeratnl davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din IX—, aa IimsmiiisIki Dfn 28.—. Rokopisi ss n CBEDNM1US IN LJUBLJANA, T — NOTO MESTO, Ljubljanska cesta. iva onca 1, telefon st 65; — jmskNICE: Ob kolodvoru lOl. v Ljubljani at. 10.351. Novi boji severno od Steinkjera Angleži izkrcavajo južno od Trondhjetna nove čete — Norvežani zaustavljajo nemško prodiranje v Oesterdaln — Zavezniki obvladujejo položaj na progi od Dombasa do Storena London, 30. apr. s. (Reuter) Najnovejše uradno noročilo o boj;h na Norveškem pravi, da so severno od Steinkjera v teku novi boji. Sovražnik je imel nekaj izgub. Sovražno letalstvo je izvedlo več napadov na zavezniške postojanke. Med vojaki je bilo le malo žrtev in morala v zavezniški vojskj je dobra. Časopisna poročila pravijo, da ie nemško prodiranje po Gudbrandsdaiu dokončno ustavljeno. Angleži izkrcavajo na eni ali dveh novih točkah južno od Trondhjema nove čete in vse te takoj odhajalo na odsek pri Dombasu. da ojačijo zavezniške postojanke. V Oesterdalu je nemško prodiranje prav tako ustavljeno. Tu zastavljajo napredovanje nemški vojski rorveške čete. ki so se močno utrdile na svojih položajih. London. 30. aprila, s. (Reuter) Letalsko ministrstvo ie davi objavilo, da so angleški bombniki Dreteklo noč napadli nemško letališče Fornebu pri Oslu in povzročili z bombam: doka i škode. To ie bil tretji na-t>ad anslešk:h letal na Fornebu. London, 30 aprila. A A. (Hava^ Norveške čete ovirajo napredovanje sovražnih čet v sorski ožini južno od Trondhiema. Zavezniške črte obvladajo položaj na železniški progi od Dombasa do Storena. Tudi to drugo mesto predstavila pomemben železniški vozel ter se smatra, da nameravajo nemške čete. ki prihajajo iz Tvnseta in A3odala prodirati proti omenjeni sorski dolini. Ancle-k. radio poroda, da so nemški bombniki le;eii v nedeljo z^Io nizko, ter napadli cerkev v Alesundu dasi ima cerkev zelo viden križ. Angleške letalske operacije London, 30. aprila. AA Vodia obalskih patrolnih eskadril. ki jih sestavlja i o velika vodna letala, ki so se udeležila operacii v skandinavskih vodah od začetka Ločevanja zavezniških čet na Norveškem, je deial. da ie seda i mosroče eovoriti samo o plovbi angleških :n irancoskih ladii v norveških vodah. Tudi nemške podmornice jo zelo redko vidijo ter doslej niso napadle nobenega konvoja, ki so »a ščitila letala. Doslej je bilo izvršeno okoli 12 poletov nad Sta van ger jem in Bergenom. pri čemer so angleška letala streljala s strojnicami in metala zažiga Ine bombe. Na kraju ie dejal, da so letala vrste Sunderland izkrcala ob obalah £otovih norveških fiordov male skupine strokovnjakov, ki bodo on-pra\~Ii pomorska in letalska ooor:šča. Potopljene nemške podmornice London, 30. aprila. AA (Havas) Uradni krogi potrjujejo vest. da ie angleško pomorsko letalo vrste Sunderland. potonilo v nekem fjordu neko nemško podmornico. Bombardiranje mest Helsinki, 3Q. aprila, AA. (Havas) Norveška časoo-isna agencija ie izdala pregled poročil norveškega vrhovnega poveljni-štva. Nemška letala so letela nad Moldom in bombardirala središče mesta. Materialna škoda je velika. Ne ve se ali so bile tudi človeške žrtve. Eno nemško letalo ie strmoglavilo v plamenu. Dva člana posadke sta bila ubita, ostali pa ujeti. Pri Alesundu ie moralo več nemških letal orLsilno pristati. Dve angleški letali sta isto tako začeli goreti ter sta strmoglavili. Na morju se je vodila borba med norveškimi iadiami ter nerriškimi ladjami in letali. Na eni od norveških ladii se je pojavil požar. dejstvo, da ie bilo zavezniško letalstvo na Norveškem mani številno nego nemško. Nemci so namreč tako i spočetka zasedli vsa boljša letališča na Norveškem, ooles tega oa so iim bila na razpolago tudi letališča na Danskem in še so bliže svojim svojim oporiščem v Nemci i i nego zavezniki onim v Angliji. Nalogo, da prepreci nemški vojski zvezo z Nemčijo, ie vršila doslej v glavnem voina mornarica Po uradnih podatkih ie bilo od 8. aprila dalie potopljenih okoli 40 nemških ladij, ki so vozile vojaštvo in vojni material na Norveško. Italijanski glas o zavezniških operacijah Rim, 30. aprila. AA. (Štefani). Diplomatski urednik agencije Štefani pravi, da so demokracije, ko je Nemčija s svojo bliskovito akcijo na Norveškem prehitela Francoze in Angleže, začela širiti po vsem svetu trditev, da so nemške vodilne osebnosti napravile veliko strateško napako. Angleški tisk prizna sedaj pred novo stvarnostjo, da je treba ponovno proučiti vso vojno strategijo zaveznikov na Norveškem in to posebno v zvezi z nepričakovanimi in hitrimi pokreti čet, ki korakajo od Osla proti Trondhjemu. Francoski listi pišejo, da je treba upoštevati dejstvo, da so Nemci s svojim bliskovitim udarcem, ki je bil dobro pripravljen, zasedli vse važnejše luke in vse kraje, ki bi lahko služili za oporišče letalstvu, medtem ko morajo zavezniki izkrcevati čete in material v lukah, ki nimajo potrebnih priprav. V zvezi s temi dogodki, je bil tudi nenadoma sklican vrhovni zavezniški vojni svet. Diplomatski urednik se sprašuje, kaj .ie svet na svoji seji sklenil. Brez dvoma je angleško francoski ekspedicijski zbor, ki je v stalni nevarnosti zaradi zračnih napadov, pred velikimi težavami. Ali se bodo izpraznili južni odseki, ali pa bodo poskušali braniti vsa zasedena mesta. Prestiž Anglije je v celoti na kocki, pravi diplomatski urednik agencije Štefani in dodaja, da politični krogi v Londonu z velikim zanimanjem pričakujejo vladine izjave. Položaj v Osi« Stockholm. 30. aurila s (Reuter* Po poročilih iz Osla so sporočile nemške upravne oblasti na Norveškem, da ie v Oslu položaj glede prehrane prebivalstva zelo resen. Po uradni nemški izjavi bo treba poklati eno četrtino živine na Norveškem, da se pri štedi krma. Iz Goteborga tudi javljajo, da so morali v Oslu vsi civilni bolniki zapustiti bolnice, da napravijo prostor za nemške ranjence. Vsako noč prihajajo v Oslo dolge kolone avtomobilov Rdečega križa z nemškimi ranjenci z bojišč. Na Norveškem ni indijskih čet London. 30. aprila, s. (Reuter) Uradno demantira jo kot popolnoma netočne vesti nemškega radia, češ da so v angleški ekspedicijski vojski na Norveškem tudi indijski vojaki. V resnici indijski vojaki doslej še niso bili poslani na Norveško, niti ne obstoji namera, da bi bili poslani. Hanova izjava VVa&hingrton. 30. aprila. AA. (Havas) Zunanji minister Cordell Hull ie iziavil predstavnikom tiska, da ie imel minuli teden vtis, da bo mehiški odgovor na ameriško noto. v kateri se predlaga arbitraža glede vprašanja petroleja, v kratkem prispel. Upa. da se bo to njegovo pričakovanje uresničilo ter da bo prispel ta odgovor še v prvi polovici tega tedna. Na vprašanje, ki je bilo Hullu zastavljeno v zvezi z izjavo predsednika norveškega parlamenta Hambra v norveškem parlamentu, da je neka nemška prevozna ladja plula pod ameriško zastavo, je Hull dejal, da mu ta Hambrova izjava še ni znana in da ne more o tem vprašanju ničesar povedati, dokler ne dobi poročila ameriških diplomatskih predstavnikov na Norveškem. VVashington. 30. aprila AA. (Havas) Predsednik kanadske vlade Mackenzie King ie imel poluren sestanek z ameriškim zunanjim ministrom Cordellom Hullom in njegovim pomočnikom Sumneriem Welle-som. Po sestanku ie odklonil Mackenzie King vsako izjavo o vsebini razgovora. Letalski napad na bolniške Ižlflifi Norveški zdravnik pripoveduje o napadu *****J petah bombnikov London. 30. aprila, s. (Reuter) Norveška telegrafska agencija javlja, da so nemška letala napadla dve norveški bolniški ladii in eno od niih potopila. Zdravnik Craiberg pripoveduje, da je napadlo severno od Bergena 5 nemških bombnikov eno izmed teh bolniških ladij, na kateri je bilo 30 oseb. med njimi večinoma ranjenci. Letala so svoi naoad trikrat ponovila. Tretjič ie neka bomba direktno zadela ladjo, tako da je morala iz-premeniti smer in zapeljati na peščino. Pet oseb na ladji je bilo pri napadu ubitih, med njimi en zdravnik. Vse ostale osebe so bile ranjene. Po napadu so preživeli potniki zbežali na kopno, kjer pa so jih letala še eno uro skušala obstreljevati s strojnicami. Ladja ie bila jasno označena z Rdečim križem kot bolniška ladja. Neki ranjeni nemški častnik, ki je bil na ladii. ej poskusil letala brezžično na to opoziriti, a zaman. Pri napadu na drugo bolniško ladjo ni bilo žrtev. V bližini norveške obale ie prišlo tudi do maniših bojev med nemškimi in norveškimi vojnimi ladjami Nemcem se ie posrečilo potopiti neko norveško ribiško ladjo. Sovjetski odgovor Angliji Sovjeti so le deloma sprejeli angleške predloge za obnovitev trgovinskih pogajanj London. 30. apr. s. CExchange Telegraph) Sovjetski veleposlanik Majski ie posetil včerai zunanjega ministra Hali faksa in mu izročil odgovor sovjetske vlade na vprašanja, ki jih ie stavila angleška vlada v zve-| zi s sovjetskim predlogom za obnovitev angleško sovjetskih trgovinskih oogaiani Čeprav uradno poročilo o vsebini odgovora še ni izdano, izjavljajo na odločilnih angleških mestih, da je sovjetska vlada angleške pobude deloma odklonila, deloma pa sprejela. Angleška vlada ie v svoiem sporočilu sovjetski vladi predlagala, da se poveča medsebojni trgovinski promet med Anglijo in sovjetsko Rusijo, da pa mora obenem sovjetska Rusiia omejiti svoi izvoz v Nemčijo ter tudi prevoz vojnega materiala skozi sovjetsko Rusijo v Nemčijo. Sovjetska vlada v svoiem odgovoru pristaja na povečanje trgovinskega prometa z Anglijo v skladu s prometnimi možnosimi odklanja Pa predlog za omejitev izvoza v Nemčijo ter tudi predlos za omejitev tranzitnega prometa. listi o položaju London. 30. apr. s. (Reuter) V svojem poročilu o položaju na Norveškem pravi danes *Daily Telegraph . da niti iz nemških najnovejših poročil ni mogoče razbrati nobene take akcije na Norveškem, ki bi io lahko Nemci označili kot napredovanje. Zavezniške in nemške čete se pred Trond-hjemom pripravljajo za večjo bitko, ki pa najbrže ne bo hitro odločena. Nemški načrti za hitro osvojitev Norveške so se izjalovili. 2e doslej je izgubila nemška vojska več tisoč mož. zelo mnogo municije in vojnega materiala. To ie tem važnejše, ker gredo vse te izgube za kampanjo na Norveškem, ki nikakor ne bo predstavi i ala od-lorilnega momenta v splošni vojni. »Times« naglasa jo. da se bo vojna na Norveškem vsekakor zavlekla ter da bo močno prizadela tudi zavezniške ve-ine zaloge. List daje naslednjo analizo položaja na Norveškem: Nemčija ie takoi spočetka zasedla večino najvažnejših pristanišč in oporišč na Norveškem. Sedaj pa skuša med term izoliranimi rx)stojankarnd vzpostaviti zvezo po kopnem preden jih morejo zavezniki posamezno napasti. Za angleško in francosko vojsko ie problem v tem. da po možnosti to zvezo med nernškirni postojankami preprečita ali vsa i zadržita za nekaj časa. Zato so zavezniške čete hitro prodrle na Norveškem, kjer koli ie bila prilika, samo da preprečijo nemškim postojankam zvezo med seboi in po možnosti tudi zvezo z oporišči v Nernfip. V začetni na Norveškem je imelo vlogo Moskva za ohranitev švedske nevtralnosti Stockholm, 30. aprila z List >Aftenbla-ded« poroča, da je bil te dni v Moskvi pod predsedstvom Stalina važen posvet, na katerem so razpravljali o razvoju dogodkov v Skandinaviji. Pri tej priliki je bilo ugotovljeno, da je sovjetska Rusija izredno zainteresirana na ohranitvi nevtralnosti švedske. Zaradi tega je sovjetski poslanik v Berlinu po izrecnem nalogu Stalina opozoril nemško viado, da sovjetska Rusija ne b". mogla dopustiti, da bi se kakorkoli kršila nevtralnost Švedske. O tem stališču sovjetske Rusije sta bih obveščeni tudi francoska in angleška vlada. Menzies o vlogi Italije Sidnev, 30. aprila, s. (Reuter) Avstralske radijske postaje so včerai otvorile oddajo svojih rednih poročil v italijanščini. Ob tej priliki je imel v italijanski oddaji govor avstralski ministrski predsednik Men-pes- Dejal je, da obstoja med angleškim in italijanskim narodom dobro prijateljstvo, ki temelji na medsebojnem spoštovanju. Toda danes je čas vojne in skoro vsak narod gleda na svoje sosede z nezaupanjem. Noben narod pa ni v bolj ugodnem položaju nego italijanski, ki lahko razume, položaj Norveške in Danske, kakor tudi položaj vseh drugih držav, ki so v strahu pred napadom. Avstralski narod je z Angleži skupno v vojni ter je odločen, da nastopi proti vsakemu napadu. Menzies je izrazil prepričanje, da tako važno borbo spremlja rtahjaneki narod *-tvojimi simpatijami. »Peta kolona« na Danskem London. 30. aor. s. (Reuter) Iz Danske prihajajo sedaj poročila, kako ie tudi pri zasedb: Danske pomasala nemški vojski peta kolona« na Danskem. Nemški voj ki. so po vkorakanju dajali navocLla in jo vodili na strateško važna mesta uradniki nemške potovalne agencijo v Kodanru. Takoj po vkorakanju nemške voj:ke so bile vse važnejše telefonske zveze na Drnskem prekinjene. Oddelek, k: je zasedel ang eško poslaništvo v Kodanju. ie vodil ravnatelj nemške potovalne agencije, po rodi: Dansc Nemška policija se ie takoi podala tudi v hotelsko sobo. odkoder le le nekai ur ore-ie odšel angleški voia:ki ataše Pri zasedbi Kodania oo nemški vciski so pcrnagaU tudi nemški trgovci v Kodanju. Tako je doso^a nemška vojska v mesto na avtomobilih dveh nemških trgovcev s premogom. Mikadov rojstni dan Tokio. 30. aprila s. (Reuter* K včerajšnjemu rojstnemu dnevu japonskega cesarja je poslal cesarju pozdravno brzojavko tudi angleški kralj Jurij VL Poveljnik japonskih čet na Kitajskem general Itagaki je ob priliki cesarjevega rojstnega dne izdal proglas na japonske vojake, v katerem pravi med drugim, da stremi Japonska v svoji politiki na Kitajskem samo za zedinjenem kitajskega naroda ter da nasprotuje japonskim moralnim čuvstvom, da bi hotela Japonska Kitajsko spremeniti v svojo kolonijo. Kitajska je bila v svoji dosedanji politiki preveč odvisna od Evrope in Amerike. Odslej morata kitajski in japonski narod voditi svojo 1—tiiu politiko, ki naj zasi-gura trajen mir na Daljnem vzhoda. Na smrt obsojena vohuna Pariz. 30. aprila. A A (Štefani): Vojno sodišče v Parizu je obsodilo včerai na smrt zaradi vohunstva novinarko Carmen Mori. ki je švicarska državljanka, in Fritza Er-lerja. nemškega državljana. Rovarjenje komunistov v Mehiki Mexicot 30. aprila, j. (Havas) Notranji minister mehikanske vlade ie izjavil zastopnikom tiska, da je vlada dobro poučena o tajnem rova r jen ju tujih komunističnih voditeljev, katerih namen je izpremem-ba sedanjega stanja v Mehiki. Zlasti je znano delo podpredsednika komunistične stranke Zedinjenih držav Forda. Minister je dejal, da navzlic vsem prizadevanjem policije doslej ni bilo mogoče zapleniti dovolj gradiva, ki bi razkrinkalo rovarjenje tujih agentov, ter omogočilo vladi, da bi izgnala nezaželene tuje elemente, ki uživajo mehiško gostoljubje, izkoriščujoč širokogrudne mehiške zakone o emigrantih in turistih. Prej ko slej pa bo vendar treba energično nastopiti proti tujim komunističnim agitatorjem, ter jim onemogočiti nadaljne pogubonosno delo. Kanadski vojni minister v Parizu Pariz, 30. apr. s. (Reuter). Kanadski vojni minister Roggers je dospel semkaj. Konieriral bo z zastopniki francoske vlade. Oboroževanje Nizozemske Indije 30. apr. s. (Reuter). Parlament Nizozemske Indije je sklenil, da bo Nizozemska Indija na lastne stroške zgradila tri nove oklopnice po 27.000 ton, ter več pomožnih vojnih ladij. Pristanišče Soera-baja bo spremenjeno v vojno luko. Sofija 30. aprila. AA. (Bolgarska telegrafska agencija) Včeraj dopoldne je predsednik vlade Filov otvoril velesejem v Plovdivu. O priliki sejma je prišlo v Plov-div okrog 100.000 1j udri iz vseh krajev Bolgarije in več delegacij iz inozemstva. Pozdravna govora sta imela predsednik vlade Filov in trgovinski miniater Zagorov, ki sta poudarila napore Bolgarije, da bi zboijšala gospodarsko stanje vseh 1 jodnkih slojev. Posebne paviljone imajo Nemčija, Grčija, Japonska. Rumunija. vjetska Rusija in Jugoslavija. Zaradi 1. maja in praznika 2. maja bo prihodnji »Slovenski Narod« izšel šele v petek 3. maja iJNočetna vojne, toda oho bi se Udo Hotel polastiti naše zemlje, se bomo branili kot Uvi." E>r. J, Krnjević (v Dubrovniku) Is notranje politike _______ j Državna vprašanja važnejša od krajevnih Danes imamo vsi nujnejse delo — pise zagrebški »Obzor« — nego je razpravljanje o tem, čigava je kaka vas ali srez. Poljaki in Cehi so tekmovali in se trgali okoli Tješina, danes pa je T j«mu nemški. Priznavamo, da ho državna vprašanja važnejša od krajevnih. Gotovo bi lulo bolje, da je vsa država urejena federalistično, da vlada popolno zaupanje in popolna sloga med Srbi, Hrvati in Slovenci in da je vprašanje teritorija in kompetene r« srno, ker pa to ni izvedeno — česar Hrvati niso krivi — potem se moramo zadovoljiti tudi s tem neprimernim položajem, da ima banovina Hrvatska poseben položaj in da ostalih sedem banovin nima niti one samouprave, kakršno jim je obljubljal Srškič. Za tajne volitve »Narodno kolo« priobčil je članek dr. H. Krizmana, v katerem je med ostalim rečeno: Volilni red za občinske volitve v banovini Hrvatski je le malo spremenjen. Ostalo je javno glasovanje in volitve po listah. V mestnih občinah bo ostalo kakor doslej, imenovani župani in sveti. To ni dober začetek. Javno glasovanje ne bo prineslo nič dobrega naših občinam. Samo tajno glasovanje in neposredne volitve občinskih odbornikov morejo zadovoljiti narod. Imenovanja — kakršnakoli so že — so samo nadaljevanje stare prakse, ki je toliko škodovala samoupravnemu življenju mest in podeželskih občin. Neumno je govoriti, da je vseeno, Če so volitve tajne ali javne, še neumnejše pa je misliti, da so javne volitve v interesu kakega strankarskega uspeha. Narodni vladavini so potrebne volitve, toda svobodnih in poštenih volitev ne more biti brez tajnega glasovanja. Ne smemo obdržati imenovanj in javnega glasovanja, proti čemur smo se v opoziciji borili. Z omejitvijo osnovnega narodnega političnega prava ne smemo začeti našega novega političnega življenja. Za razvoj, ureditev in uspeh novega političnega življenja je najvažnejše, kako se bo usmerilo delovanje samoupravnih edinic. ker tvorijo te narodno politično Solo ter »o najvažnejše celice socialne organizacije. Ta pot je samo v resnični demokraciji. Napačno je gledati samo na sedanje j>o-litične prilike in odnose. V politiki se vedno dela za bodočnost. Imenovanja in javno glasovanje ne bodo dobra ne za sedanjost niti za bodočnost, kakor niso bila dobra niti doslej. S tem nove uprave naših občin in mest kljub najboljši banski oblasti ne bodo zadovoljile naroda, niti ne bodo izvršile svoje naloge. Interese samouprave zahteva drug, boljši začetek. Frankovstvo med hrvatskim meščanstvom Marksistične »Radničke novine« pripovedujejo — piše zagrebški »Obzor« —, da je moč frankovce v po mestih, kjer so zasedli vsa važnejša mesta in da jih ni mogoče odstraniti zato, ker med hrvatsko inteligenco ni dovolj pristašev »političnega kurza«. To so samo pripovedke. Ne vemo, kaj mislijo »Radničke novine« pod frankovci, toda vemo, da obstoja »Stranka prava« pod vodstvom dr. Budaka, ki je izdajala »Hrvatski Narod«. Popolnoma gotovo je, da ti »frankovci« niti v Zagrebu niti po dragih mestih niso zasedli vseh mest, kajti če bi jih bili zasedli, bi jih bili morali imenovati diktatorski režimi in bi morali imeti večino meščanstva na svoji strani. Dopuščamo, da je nezadovoljstvo med meščani, toda gotovo ne zato, ker kljub svoji požrtvovalnosti in sodelovanju meščanstvo ni deležno niti priznanja, niti zaščite svojih materialnih interesov v tolikšni meri, kakor je to opravičeno pričakovalo. Toda to ni in ne more biti razlog, da se zato zapušča narodni pokret In stopa med »frankovce«. Med »Stranko prava« in »Hrvatsko seljačko stranko« je tako velika načelna razlika glede osnovnih vprašanj notranje in zunanje politike, da je docela izključeno, da bi kateri meščan zaradi nezadovoljstva s to ali ono odredbo zapustil svoje programatično stališče. Volitve v mestne občine bi mogle spraviti na površje tudi »Stranko prava«, ki se bo morda pojavili tudi pri podeželskih volitvah. Vsekakor je bolje, da pride do čiste situacije, kakor pa da se lansira jo fantastične vesti, češ da je vse hrvatsko meščanstvo in hrvatsko gospodarstvo v rokah frankovcev. Zato mislimo, da bi bilo dobro, če bi se po podeželskih volitvah razpisale čimprej volitve v mestne občine ne samo v banovini Hrvatski, temveč tudi v drugih banovinah. Ako so že mogoče volitve v parlament m hrvatski sabor, potem naj bi se vsaj konstitniral senat, ker je ie zaradi položaja potreben reprezen- Bolgarija in vojna Vedno večje ra vaaje se ekupneet vsega Sofija, konec aprila Kdor je vse do poslednjega časa govoril s povprečnim Bolgarom ali s onim na odgovornem mestu, je Imel vtis, da je Bolgarija ena Izmed tistih redkih držav v Evropi, ki se čutijo najbolj v zatilju, izven nevarnosti. Listi so tu in tam opozarjali z vznemirjenjem samo na skrivnostne namenec zavezniške armade na Bližnjem vzhodu, pri čemer so se spuščali v najrazličnejše kombinacije razmotriva-joč obenem reakcije, ki bi jih nastop te armade sprožil. Zdelo se je kakor da vidijo Bolgari edino nevarnost samo od te strani. Tudi bolgarsko fivljenje se na zunaj ni v tolikšni meri spremenilo da bi mogel človek, ki prebiva tu misliti na kako vojno v Evropi. To seveda ne pomeni, da Bolgari novega položaja v Evropi ne upoštevajo. Nasprotno! Toda njihovi poudarki odločne volje da ohranijo nevtralnost in mir v tem delu Evrope, so se mešali z opozorili na zasledovanje posebnih interesov, tako da je njihovo zadržanje imelo značaj ^čakanja za nastop, ko bi to zahtevali narodni Interesi«. Novejši razvoj, zlasti dogodki na evropskem severu in odmev teh dogodkov pri vseh evropskih nevtralcih brez razlike, niso seveda ostali brez vpliva tudi na bolgarsko razpoloženje. Zabeležili smo že nekaj značilnih časopisnih komentarjev, ki so izzveneli kot opozorila, naj se tudi bolgarski narod temeljito pripravi Ea vse preizkušnje. ki bi ga mogle doleteti. Osnovna misel teh svaril se je vedno bolj približevala splošnim občutkom nevtralnih držav, ki se no strašijo pogledati resnici v ohraz, da se ob času pripravijo na vse nevarnosti. Občutek varnosti v zatišju, v drugi, tretji liniji za neposrednimi nevarnostmi*, kakor so pisali listi doslej, se je umaknil neposredni zaskrbljenosti. Obenem je vedno bolj silila v ospredje, najprej samo v zasebnih razgovorih, potem pa tudi v listih, zavest povezanosti interesov in usode z vsemi ostalimi državami na Balkanu. Xaj za primer navedem nekaj misli, ki jih je v s Dnesuc napisal Pejev-Plačkov. razmišljajoč o posebnem položaju Turčije. Bolgarsko-tui ški odnošaji niso slabi, toda Bolgare je v zadnjem času večkrat motila okolnost, da so se Turki zelo močno angažirali z zapadnima velesilama. V tej zvezi so bili zaskrbljeni tudi zaradi "\Veygan izredno važen in izjemen položaj Turčijo . Tako piše med drugim, da ne more biti nobenega dvoma, da »hočejo Turki ostati izven vojne In da mislijo izključno le na svojo neodvisnost«. Toda zemljepisni položaj Turčije je tak, da bi mogla biti izpostavljena resnim nevarnostim, ako bi se vojna prenesla na jugovzhodno področje. Turška čustva hvaležnosti do Rusije se po piščevom mnenju niso spremenila, saj je znan pridržek, ki so si ga glede Rusije Turki izgovorili v trojnem sporazumu z Anglijo in Francijo. Prav zato p* je avtor mnenja, da »armada, ki ao jO zapadni zavezniki postavili na nogo v neposredni bližini Turčije, ne predstavlja nobene grožnje sa mir na Bližnjem vzhodu«. Ona je, pravi Pejev-Plačkov, samo potrebna straža. \Voygandove besede, po '.;aterih se on smatra samo za »gasilca«, so resnične, pa zato »ne moremo verjeti, da bi ta armada imela na vidiku kak aktiven smoter«, temveč je tu »samo zato, da varuje zaveznike pred morebitnimi presenečenji, kajti ona Je v neposredni bližini poti, k! vodijo k njihovim posestim«. To so doslej prve pomirjevalne bolgarske besede o zavezniški armadi na Bližnjem vzhodu. O Turkih misli avtor, da ne morejo imeti nikake želje po razširjenju svojih meja. Zato je izključeno, da bi se vfgl! na slepo v kako avanturo. Njihov kočljivi položaj izhaja od tod, da morajo braniti Dardanele, ki tvorijo ključ do Bližnjega vzhoda. Naloga zavezniške vojske pa ne more biti druga, kakor da brani skupne interese na tem področju. To seveda Je mogoče tudi brez vdora skozi Dardanele, »kajti ni nobene nevarnosti, da bi Rusija nastopila v njihovi bližini in na Škodo zavezniških interesov«. Turčija je zares v središču celokupnega obrambnega sistema na tem področju. Njen pomen je še tem večji, ker je obenem balkanska država in »ji zato ne more biti vseeno, kakšna je usoda balkan-sKih držav«. Te so, kakor znano, iskreno miroljubne in žele ohraniti svojo nevtralnost, tako da ni nevarnosti, da bi bila Turčija zapletena v vojno. Vendar je jasno, da bi vstop Turčije v vojno ne mogel pustiti ostale balkanske države indiferentne. Ogromni večini Bolgarov se zdi danes malo verjetno, da bi moglo priti do konflikta na tem področju zaradi nasprotij med Rusijo in zavezniki. Zato iščejo morebitne nevarnosti za balkanski mir drugod. Tudi v pogledu gospodarske konkurence med obema vojnima taboroma, v kolikor prihaja do izraza zlasti na balkanskem področju, je bilo mogoče v zadnjem čafcu čitati zelo stvarne komentarje v čolgarskem tisku. Pozornost je vzbudila zlasti temeljita strokovna analiza angleške gospodarske akcije na Falkanu, kt jo je objavila gospodarska revija »Blgar-sko s+epanstvo«. člankar navaja nekaj temelja-*h zahtev, ki bi jih morala Anglija upoštevati, ako hoče razviti trgovino z Balkaj cm, toda v načelu pozdravlja angleško poluuo »kot ugodno priliko za balkanske taroda da razvijejo svoja gospodarstva in si odpro nova tržišča, obener. pa zadosre svojim potrebam po surovinah «, tktsl seveda zs sedaj Se ni mogoče presoditi, do kolikšre mere bi se moglo to gospodavsko sedele vanje Balkana z zapadom razv'ti ^spr.čc lojalnega izvajan «a poprejšnjih Tceiprcčiiih obveznosti na te99 področju z diug-rru drŽavami«. R. P. B. Norveški zunanji minister Koht o Ribbentropovih izjavah Nikoli ne bo mogel nihče trditi, da bi bila Norveška kršila svojo nevtralnost Norveška meja. 30 aprila, j. (Norsk. T. E.) NorveSki zunanji minister Koht je podal zastopnikom tujega tiska izjavo, v kateri ostro zavrača trditve, ki jih je 27. t. m. iznesel nemški zunanji minister von Ribbentrop, češ da je norveška vlada v naprej vedela o nameri Anglije, da bo položila mine v norveških teritorialnih vodah in da se je to izvršilo s pristankom norveške vlade. Položitev min. je izjavil Koht, je prišla za Norveško popolnoma nepričakovano, čim je vlada za to zvedela, je takoj protestirala in Nemčija krivično jemlje položitev min kot pretvezo za svojo akcijo proti Norveški. Tud! angleški parlament je bil nemudoma obveščen, da je norveška vlada protestirala zaradi položitve angleških min v svojih vodah. Norveška vlada je tedaj tudi naročila ^rveški mornarici, n^j ona sama pobere mine iz angleških minskih polj. ako ne bi tega Anglija sama storila na norveški protest. Nemške trditve glede sporazumnosti norveško vlado z akcijo zaveznikov so očitno šele naknadno sestavili agenti, ki naj bi opravičili nemški pohod proti Norveški. Danes je povsem jasno, da je Nemčija vkrcala svoje čete za pt>hod na Norveško mnogo prej, predno je Anglija položila minska polja. Proti trditvam, da je Norveška prva kršila svojo lastno nevtralnost, je Koht zlasti naglasil, da se je Norveška ra^no zaradi tega, da ne bi kakorkoli postala dvomljiva njena absolutna nevtralnost, svoječasno odločila, da ne dovoli prehoda angleškim in francoskim četam, ki naj bi bile poslane na pomoč Finski. To stališče, ki ga je tedanja norveška vlada zavzela, pač najbolje dokazuje, s kakšno doslednostjo je norveška vlada upoštevala svoje pravice in dolžnosti kot nevtralna država. Nikoli nihče ne bo mogel trditi, da bi bila Norveška kdajkoli prestopila meje svojih dolžnosti kot nevtralna sila. Nasprotno je res, da je Norveška svoje dolžnosti tako strogo izpolnjevala, da je bilo to slednjič celo v škodo eni njenih sosed. Dejstvo je, da nihče ne more mirne vesti trditi, da bi bila Norveška kdaj izvršila kako dejanje, ki bi ga mogla kaka tuja sila Izkoristiti kot upravičen povod za svojo intervencijo. Finančna pooblastila predsedniku USA vVashington, 30. aprila. AA. (Havas) Senat je izglasoval in poslal predstavniškemu domu predlog zakona, ki pooblašča pi^sednika Zedinjenih držav, da uredi ali prepove v primeru potrebe, in to posebno v vojnih časih, gotove transakcije na denarnih tržiščih. Ta zakon ie senat sorelel z ozirom na potrebo, ki se ie pokazala v zvezi s sklepom predsednika Roosevelta o priliki zasedbe Danske in Norveške, ko je Roosevelt prepovedal razpolaganje z imovino vlad in državljanov teh držav v Zedi-njenih državah. Finančni minister Morgenthau 1e izjavil predstavnikom tiska, da ie senat odobril zakonski predlog, ki daje predsedniku Zedinjenih držav omenjena pooblastila. Podpis razmejitvene pogodbe s Finsko Moskva, 30. apr. s. (Ass. Press.) Zunanji minister Molotov in finski poslanik dr. Paasikivi sta podpisala včeraj protokol o razmejitvi med sovjetsko Rusijo in Finsko v smislu finsko sovjetske mirovne pogodbe. Nove italijanske proge za Ameriko Trst, 30. aprila. AA. (Štefani). Včeraj sta v razdobju dveh ur krenila dva čez- oceanska parnika iz tržaške luke ter sta s tem odprte novi progi v smeri proti severni, južni in srednji Ameriki. Ob 11. je odplula motorna ladja Vulcania v Južno Ameriko, popoldne pa je odplula Roma v New York. Slovaška krManaka stranka na MadZarskem Budimpešta, 30. aprila. AA. Izve se, da je bila v Budimpešti ustanovljena nova stranka pod imenom SlovaSka ljudska krščanska stranka z namenom, da ščiti interese slovaških državljanov, živečih na Madžarskem. Letalski promet Novi Zeland — Avstralija Sidney, 30. apr. s. (Reuter). Danes je bil vzpostavljen redni potniški letalski promet med Novim Zelandom In Avstralijo. Prvo letalo je zapustilo Oakland z 9 potniki. Letalo vozi tudi 16.000 pisem za Anglijo. Razpad reksisticne stranke v Belgiji Bruselj, 30. aprila, br. V belgijski rasistični stranki je nastal velik spor, ki je do-vedel do razkola. Od 13 reksističnih poslancev jih je včeraj 10 izstopilo iz stranke. Bruselj, 30 aprila, s. (Reuter) Belgijska policija ie izvršila včeraj preiskavo pri 5 Nemcih v Eupenu ob nemški meji. Zaplenjenega je bilo nekaj propagandnega materiala. Brezmesni dan v Belgiji Bruselj, 30. aprila. AA. (Havas) Včeraj je bil prvi brezmesni dan v Belgiji. Ponedeljek bo edini dan, ko se v Beigrji ne bo smelo jesti meso. Dublin, 30. apr. s. (Reuter). V tukajšnji ladjedelnici je nastal snoči velik požar. Škoda je precejšnja. Borzna poročila Carin, 30. aprila. Beograd 10.—, Pariz 8.915, London 1574, New Tork 44«.—, Bruselj 75.80, Milan 22.45, Amsterdam 236.85, Berlin 178.62, Stockholm 106.—. I Sofija 5.50, Bukarešta 2.31. i /fog(etnica ~ KOLEDAR it Torek, 30. aprila: Katarina J utrl t Sreda, 1. maja: Filip in Jakob Pojutrišnjem: Četrtek, 3. maja: Vnebo- hod DANAŠNJE rillEDITVl Kine Matica: Severna brigada Kino Sloga: Anton Poslednji Kine Union: Robespierrov padec PRIREDITVE 1. MAJA Kino Matica: Satanov raj Kino Sloga: Samo enkrat si mlad Kino Union: Upornik Brnest šentjakobsko gledaUŠee »Pekovska« ob 20.15 Mestni dom PRIREDITVE NA VNEBOHOD Kinematografi isti spored Tombola Rdečega krita ob 16. na Kongresnem trgu i ■ šentjakobsko gledališče »Pekovska* ob 20.15 Mestni dom DE*URNE LEKARNE Torek: Dr. Kmet, Tvrševa cesta 41. Trn-koczy, ded., Mestni trg 4 in Ustar, šelen-bugova ulica 7 Sreda: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmaver. Sv. Petra cesta 78 četrtek: Mr. Sušnik, Marijin trg 5. Ku-ralt, Gosposvetska cesta 4, Bohinec -ded., Rimska cesta 31 Mestno dežurno zdrav, službo bo opravljal od srede od 8. zvečer do petka do 8. zjutraj mestni zdravnik dr. Gvldo Debe-1 a k, Tvrševa cesta 62, telefon št. 27-29. Nase Gledališče DRAMA Začetek ob 20. url Torek. 30. aprila: zaprto Sreda, 1. maja: Hamlet. Red B. Gostovanje Zvonimira Rogoza. Četrtek, 2. maja: Hamlet. Red četrtek. Gostovanje Zvonimirja Rogoza Petek. 3. maja: Danes bomo tiči. Premiera. Premierski abonma. Gostovanje Zvonimirja Rogoza Sobota, 4. maja: Hamlet. Izven. Gostovanje Zvonimirja Rogoza Zdravstveno stanje gosta Zvonimirja Rogoza, člana Narodnega dlvadla v Pragi se je že toliko izboljšalo, da bo lahko jutri v sredo 1. maja zopet nastopil. Abonente reda četrtek prosimo, naj upoštevajo kratko odmerjeni čas, ki je dan g. Zvonimirju Rogozu za gostovanja v Ljubljani in zaradi katerega se mora vršiti predstava za njihov abonma na praznik. Vstopnice, ki so bile prejšnji teden kupljene za »Hamleta«, ki je bil določen za abonente reda četrtek in za abonente reda B, bodo v veljavi za jutri v sredo odnosno za četrtek 2. maja. OPERA Začetek ob 20. uri Torek, 30. aprila: Lucija Lammermoorska. Red A. Gostovanje Sonje Ivančičeve ln Josipa Goetiča Sreda. 1. maja: Balet Hrestač, Jolanta. Red sreda, četrtek, 2. maja: Fraaouita. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve Petek, 3. maja: Plesni večer primabalerine Kirsanove in šefa beograjskega baleta Anatola Zukovskega. Izven Sobota, 4. maja: Traviata, Izven. Gostovanje Vanje Leventove, bolgarske sopra-nistinje ^ Dre vi bosta gostovala v Donlzettljevi »Luciji Lammermoorski« tenorist Josip Gostlč. Čigar Edgardo Je eden izmed njegovih najboljših pevskih likov, in mlada koloraturka Sonja. IvančlČeva, ki je nedavno z Izrednim uspehom debutlrala v naslovni partiji. Naša kritika vidi v njej pevko redko dovršene lzšolanoBti, simpatičnega glasu in živega smisla za pristno igralsko doživetje, kar ji je omogočilo zmago v tej več kot nelahki kreaciji. Predstava drevi bo za red A. Na praznik v četrtek zvečer bo gostovala v čudovito melodiozni Leharjevi opereti »Frasouita« Zlata Gjungjenac, ki je v naslovni partiji ob J. Franclovem Ar-mandu dosegla največji operetni uspeh poslednjih sezon. Visoko kvalitativna, skoraj operna glasba hi spretno zasnovano dejanje, omogočata priljubljeni gostji, da se igralsko ln pevsko razživi do najvišje mere. Sodelujejo v učinkovitih partijah predvsem §e: Barblčeva. Modest Sancln, Peček in Zupan. Režija je ing. Golovinova, dirigira N. Stritof. Javna produkcija Glasbene Matice šola Glasbene Matice je priredila včeraj svojo prvo javno produkcijo, na kateri je najprej nastopil mladinski zbor pod vodstvom prof. Sonca; zapel je več pesmi Li-povška, Premrla, Sonca, Cvetka in Satt-nerja dokaj ubrano in skrbno pripravljeno, vendar intonatlvno Se vedno več ali manj nesigurno. Vsekakor Je zborček nekoliko boljši od lanskega; bržkone pa se tako kmalu v Matični šoli še ne bo mogel oblikovati mladinski zbor, ki bi nudil vse pogoje za dosego višje, reprezentativnejše kvalitete. Nedvomno je to primanjkljaj našega glasbenega življenja, ki ga pa, če sodimo po trenutnih razlogih, začasno vendar ni mogoče odstraniti. Zatem je nastopilo več gojencev klavirskega, pevskega in violinskega oddelka, ki so pokazali jako lep uspeh, zlasti nekateri med njimi (L. Osterc, Stanislav Grafenauer i. dr.). Kot jako sprejemljiva se je pokazala zlasti izbira slovanskih avtorjev (Grečaninov, Re-bikov, Dvorak) in predvsem domačih (Taj-čeviča in Osterca); tudi sodobniki se gojencem očiviđno dobro prilegajo, kar je pokazala Ino Nevenka s prav lepo Izvedbo Tajčevičeve »H. male suite« ln Osterčevih »Miniatur« (1 in 3). Ob koncu je šolski orkester GM, pomnožen s konservatoristi, zaigral pod vodstvom prof. Jeraja več skladb severnjaških avtorjev: Gadejev prvi stavek iz »Novelete«, Svendsenovo »švedsko narodno« in »Finsko narodno« ter Grie-gov preludij is »Holberganlte«. Orkester je bil eelo lepo naštudlran ln je odgovarjajoče razvojni stopnji podal skladbe z občutkom m tudi tehnično Izdelano, kar je predvsem zasluga vestnega dlrlgentovega prizadevanja, ki se poglablja v svoje delo z veliko ljubeznijo ln skrbjo. — Pri klavir-ju sta spremljala poedlne točke konserva-totista Zorka Bradačeva in Jože Osana, kot solist pa je sodeloval v Sončevi pesmi »Oče naš« F. Lupša. Produkcija je pokazala lepe sadove prizadevanj poedlnlh učiteljev (Sonca. Oster-čeve, Wistinghausnove. Ivančica, Struklje-ve, Pfeiferja in Jeraja) ter Je privabila j mnogo zaintere«»h nr-.e^a občinstva. I caV— i Skrbi v letoviških krajih in kaj bi bilo treba ukreniti sa to kraje v letih brez Ljubljana, 30. aprila, čez nekaj tednov se bo te začela letoviška sesona po koledarju, a letos se marsikje dejansko ne bo sačela niti pozneje. Izgledi sa tujski promet so slabi, kar Je dovolj mano. S tem računajo na vseh pristojnih mestih, kjer vodijo račune o našem tujskem prometu. Skušajo se prilagoditi novim razmeram. Ce ne moremo računati na dotok gostov iz nekaterih držav, ki so bile med prvimi v našem tujskem prometu, je pač treba poskusiti vse, da se čim bolj poveča število gostov iz drugih držav. To si prizadevajo z letošnjo propagando. Samo po sebi se razume* da bodo morali v mnogih naših letoviških krajih računati predvsem z domačimi gosti, ki bi jih moralo biti čim već, čim manj bo tujcev, število domačih gostov lahko še narase, vendar ne nenadno v nespremenjenih pogojih za razvoj našega tujskega prometa. Nihče tudi ne more pričakovati, da se bo število domačih gostov povečalo samo zaradi živahnejše in boljše propagande, še tako dobro privabljanje gostov samo na sebi ne more doseči več, kakor pač lahko doseže propaganda, s tem pa ni rečeno, da nI treba propagandnemu delu posvečati največje pozornosti. Organizirati bi bilo treba posebno živahno, izvirno ter okusno propagando, ki bi ji morala služiti vsa v po-štev prihajajoča sredstva. To je zadeva strokovnjakov in upati smemo, da so jo glede na letošnje posebne razmere temeljito proučili. Hočemo le naglasiti, da tudi vzorna propaganda sama na sebi nc bo rešila naših tujskoprometnih krajev ter da se v letoviščih ne tolažijo z večjim dotokom domačih gostov v letošnji sezoni. Dobro se zavedajo, da v nemirnih časih ni posebno živahen tudi domaČ tujski promet, če bi pa bil vsaj tako živahen kakor prejšnja leta. bi sarrto od njega mnogi kraji ne mogli živeti, zlasti ne tako imenovana mondena letovišča, kjer so imeli med gosti večino Nemci. že prejšnJR leta ste od časa do časa brali, v kakšnih stiskah je naše gostinstvo v letoviščih, ki so na videz najbolj bogata. Znano je, da so naši lastniki gostinskih podjetij investirali v gostinske obrate, hotele, restavracije, penzione, kopališča itd. velike vsote izposojenega denarja, ne smemo pa misliti, da Je tako velike dolgove lahko odplačevati, zlasti ker so gostinska podjetja zelo obdavčena. Upoštevati moramo tudi, da v nekaterih krajih večina go- stinskih podjetij obratuje 1« v tako imenovani veliki sezoni, sicer pa počiva. Zgodi se, da lastnik gostinskega podjetja v letu s slabšo sezono ne more plačati anuitete dolga. To pomeni pogosto, da poslej sploh ne bo mogel več odplačevati dolga, kakor hitro je zamudil le enkrat. Podjetje pride na dražbo. Nič novega vam ne povemo s tem, da so nekateri letoviški kraji stalno »na bobnu.: —- pravimo kraji, saj smo že doživeli, da niso bili na prodaj le posamezni hoteli, temveč ves kraj. Zato je razumljivo, da imajo letos še tem večje skrbi v naših letoviških krajih, ker je bil med vsen.i gospodarskimi strokami najbolj prizadet tujski promet. Tuj-skoprometni kraji se ne morejo prilagoditi v enem samem letu temeljito spremenjenim razmeram. Kako naj si zagotovi neka občina dohodke, če je prejšnje čase živela od tujskega prometa? Tolažba sama, da vendar ne bo tako hudo ter da bo prišlo vsaj nekaj gostov, ne zaleže mnogo. Računati je treba s tem, da bo promet slabil kakor lani. To je zanesljivo, vse drugo so pa domneve. Vprašanje je, kaj je treba ukreniti, da bodo letovišča brez hujših gospodarskih pretrešljajev prestala krizo. Nekateri so sprožili predlog, da bi bilo treba uvesti moratorij za dolgove last*iikov gostinskih podjetij. Pravijo, da je treba gostinstvo v teh najslabših časih ščititi, da ne bo tu ki promet kot gospodarska stroka utrpel nepopravljive škode, če bomo pustili propasti gostinske obrate v letoviških krajih v teh časih, bodo gospodarsko propadli tudi celi kraji, kar ima lahko resne posledice za vse gospodarstvo. Nastal bi velik za-st°j v gostinski stroki, ki pri nas glede na druge pogoje za tujski promet nikak r še ni preveč razvita. Brez neoviranega razvoja gostinstva ni enega glavnih pogojev za razmah tujskega prometa, kar je bilo že tolikokrat naglašeno. Morda bi kazalo sklicati Čimprej anketo prizadetih gospodarskih organizacij in pristojnih ustanov ter oblasti, da bi proučile to resno gospodarsko vprašanje, ki je izrednega pomena za Slovenijo. V letoviščih, ki imajo še na pol kmečki značaj in kjer je tujski promet postranski vir dohodkov, se jim morda to ne zdi tako pomembno vprašanje, toda v večjih letoviških krajih, zlasti na Gorenjskem, jim ne more biti vseeno, aH bo sezona slaba ali ne, kajti to je njihovo eksistenčno vprašanje. Smrtna nesreča z motornim kolesom Celje. 30. aorila. Ko se je 561etni Martin Gajšek stroinik v umobolnici v Novem Celju, peljal v nedeljo 21. t. m. popoldne z motornim kolesom po državni cesti iz ZaJca proti Petrov-čam, je izgubil oblast nad vozilom in padel tako nesrečno, da je dobil smrtno nevarne poškodbe na slavi in telesu. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer le pa včeraj podlegel poškodbam. Smrtna nesreča nepremišljenosti Stara Oselica, 29. apr. Družina malega posestnika Mraka iz Stare Oselice v Poljanski dolini je te dni na tragičen način izgubila svojo mater in gospodinjo. Mati Marija je odšla s svojo lOletno hčerko Štefko v Trebijo, v mlin. Pot ju je vodila po hriboviti stezi, nad katero se dvigajo obronki izredno strme planote, kjer je pasel ovce llletni Ciril Jelovčan, ki pomaga pri delu posestniku Jožefu Šubicu. Mrakova in njena hčerka sta bili zatopljeni v svoj pogovor in nista opazili, da se vali proti njima z brega težka skala. Naključje je hotelo, da je zadel kamen 351etno mater Marijo naravnost v glavo za levim ušesom. Udarec je bil tako silen, da se je na mestu zgrudila mrtva. Kamen Ji je bil zdrobil lobanjo. Preplašena hči je odhitela nazaj v vas, nakar so prišli na kraj nesreče sosedje, ki so prenesli truplo ubite Mrakove na dom in ga položili na mrtvaški oder. Dognali so, da je povzročil nesrečo mali Jelovčan. Otrok se je igral s tem, da je metal skale v dolino. Všeč mu je bilo, ko je opazoval, kako se vale kamni v skoro 400 m globoko dolino. Ni mislil, da bi mogel iti kdo po spodnji poti. Sprva se je fantek nekaj izmotaval, potem pa je priznal, da je res valil skalovje v globel. ki ima tod skoro 65 stopenj strmine. Mala Štefka, ki je spremljala mater na poti v mlin, je izpovedala, da sta slišali sicer hrušČ nad seboj, nista pa pripisovali temu nikake važnosti, niti pogledali nista v ono smer. Mati zato kamna tudi ni videla in se mu tudi ni mogla umakniti. Pokojna Mrakova zapušča poleg moža 4 nepreskrbljene otroke. Tragična smrt ljubeznive ln splošno priljubljene žene je zbudila splošno obžalovanje. Občni zbor zagorske električne zadruge Zagorje, 29. aprila V nedeljo popoldne je bila v dvorani kina 20. redna skupščina EZ, ki oskrbuje s tokom večino zagorskega teritorija. Ob navzočnosti 71 članov je predsednik Mel-hior čobal po otvoritvi zborovanja počastil spomin umrlih članov in Članic Korbarja Dragotina, Weinberger Veronike in Ludo-vaja Ludvika, nato pa je podal poročilo upravnega odbora tajnik Lojze Kolenc. Z zboljšanjem gospodarskega stanja v dolini v preteklem poslovnem letu se beleži večji promet in zadovoljiv porast uporabe toka, kar je osnovno bistvo zadruge. Poraba toka, ki je znašala 1.1036 za razsvetljavo 32.327 kwh, za pogon pa 3.428 kwh, je postopno naraščala in dosegla v pretekli poslovni dobi 45.015 kwh za razsvetljavo in celo 8.930 kwh za pogon. Od 1.1036 se je torej dvignila splošna poraba toka za 42 odstotkov in to deloma vsled novih zgradb, ki so jih postavili večji del naši delavci na Selu, v Toplicah in drugod. Ostali dvig je pripisovati zboljšanju živi j enakega standarda, nemalo tudi novim radijskim potrošnikom. Porabljeni tok se je zaračunal na osnovi 308 števcev, tok pa je zadruga oddajala članstvu po 3,35 en, všteval troša-! i je torej zadruga ~z f -k 4> **emala *e čistih 2.20 din. Tok za po*,^, .*i ga je uporabljalo 28 konzumentov, med njimi 9 obrtnikov in 19 kmetovalcev, so plačevali od 2.20 do 1.60 din. V obrti je ta cena še vedno visoka, zato je načelstvo sklenilo tok za pogon poceniti in sicer do 100 kvvh mesečne uporabe po din 1.75, do 500 kwh po 1.60, nad 500 kvvh pa po 1.50 din, s čimer je pocenitev dokončno urejena na osnovi sedanje kupne cene toka po 1,125 din. kakor ga plačuje EZ podjetju TPD. Pri sklepanju nove pogodbe bo načelstvo stremelo, da bi doseglo še nižjo kupno ceno za industrijski tok. električno silo je uporabljalo 216 zadružnikov. Preteklo leto je pristopilo 16 novih članov. Zunanjega voda ima EZ 8.8 km. Omrežje napaja 2575 žarnic, 83 likalnikov, 1*? stenskih ventilatorjev in večje število radijskih aparatov. Tehnične posle je vodil g. Ameršek Franc, inštalacijo pa izvršuje v lastni režiji. Zadruga je uspavala tudi v denarnem pogledu, želeti je Ie mirnega zadružnega življenja in lepega gospodarskega razvoja doline. Pri volltvi upravnega in nadzornega odbora sta bili postavljeni proti pričakovanju dve kandidatni listi. Med splošno napetostjo je zmagala lista stare uprave, za načelstvo je bilo oddanih 29, za nadzorni odbor pa 31 glarov. Lista opozicije je ostala s 23 glasovi v manjšini. V načelstvu so Čobal Melhijor, Kolenc Lojze, Prosenc Anton, Bazel Lojze, Koprive Mirko, Košenlna Miha, Mihelčič Rihard, KrenčiČ Prane in Ranzinger Robert, v nadzornem odboru j Markcž Franc, Ule Anton in Klun Fran« . . Z Jesenic — Smrtna nesreča. V soboto okoli 17.30 se je v tukajšnji železarni pripetila nesreča, ki je zahtevala življenje 29 letnega premikača g. Franceta Bizjaka s Hrušl-ce. Bizjak je tako nesrečno padel pred lokomotivo, da so ga zaščitne naprave zgra* bile, pritisnile k tlom, mu zlomile nogo in hrbtenico in mu stisnile prani koš. Stro-jevodja je takoj ustavil lokomotivo, toda bilo je že prepozno. Ponesrečenca so takoj prepeljali v ljubljansko splošno bolnico, kjer pa je podlegel poškodbam. Zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke, izmed katerih je najstarejša hčerka stara sele 5 let. Bizjak je bil vesten delavec in simpatičen mož. spoštovan pri vseh, ki so ga poznali. Krivda za nesrečo ne zadene nikogar in gre le za nesrečen primer. Pokojnikovo truplo so prepeljali Iz Ljubljav-ne na Hrušico, odkoder bo pogreb na župno pokopališče na Jesenicah, Bodi pokojniku ohranjen lep spomin, težko prizadetim preostalim naše globoko sožalje! — Po neprevidnosti se je ustrelil. v nedeljo zvečer je družba oficirjev v hotelu »Triglav« v Mojstrani praznovala pravoslavne veUkonočne praznike. Med njimi je bil tudi rezervni podporočnik g. Armin Grad, zet hotelirja in dvornega nad love a g. Janeza Robiča v Mojstrani. Grad je bil ta večer zelo dobre volje. Ko je prišel okoli pomoči domov je svojo soprogo podražil, da se bo ustielil. Res je nameril samokres na sence, sprožil in se smrtno zadet zrušil na tla. Grad je ta čin storil v najboljšem razpoloženju, ker je bil prepričan, da samokres ni nabit. To se je dogodilo tako hitro, da mu ga. soproga ni mogla preprečiti dejanja. Smrt je nastopila takoj. Pokojni Grad je bil zelo tim: i-Učen mož. Bil je zelo skrben gospodar na lepem posestvu, na katerega se je priž-nil pred dobrim letom. Bodi mu ohranjem lep spomin, hudo prizadetim svojcem pa naše lakreno sožalje! — Zvočni kino R;*dio bo predvajal dr« vi Ob pol 21., jutri ob 15. (»amo ob slabem vremerui). ter pol 21. in v četrtek i na praznik) ob 15. ter ob pol 21. zvečer ve-lefilm »Njen prvi ples«. V glavni vlo^i Harry Baur in Marie Bell. Med do'atki tudi risana šala. — Sledi »Medeni mesec«. Postani in ostani član VzćnZUove đruibet p K otvoritvi pilotske sole v Ljubljani V »Ji bo ixvežbanilt v treh tečajih 60 novih turističnih pilotov Ljubljana. 30. aprila Potreba vsake države je, da ima poleg zadostnega števila letal tudi odgovarjajoče število pilotov in nekaj rezerve. Iste potrebe so tudi našo državo prisilile, da si vzgoji kader mladih letalcev, ki bi ji v primeru nujne potrebe utegnili koristiti. Naši Aeroklubi so v svojih področjih ustanavljali leto za letom pilotske šole. ki pa so Izšolale razmeroma malo števio novih turističnih pilotov, pač zaradi tega ker je šolanje zvezano z velikimi režijskimi stroški, katerih pa Aeroklub sam ni zmogel. Da bi se obrat teh pilotskih šol povečal, je sklenila komanda našega vojnega letalstva, da sama v lastni režiji v letošnjem letu prevzame šolanje. S tem bi razbremenila posamezne odbore Aerokluba, ki bodo dotična sredstva mogli porabiti v druge svrhe svojega delovanja. S prevzemom pilotskih šol na stroške države, se bo torej njihova kapaciteta zvečala. Soglasno je komanda vojnega letalstva sklenila, da se bo letošnje šolanje novih turističnih, odnos, tudi vojni pilotov obenem, | vršilo v Ljubljani. Zagrebu in Beogradu. Ker so imeli dosedaj že izučeni turistični | piloti zelo omejeno možnost. Fizir N«, ki so dokaj primerna za te svrhe. Torej vse kaže. da bodo mladi kandidati imeli dovolj prilike, da se državi in vojnemu letalstvu s pridnim šolanjem oddol-že za velike žrtve, ki jih je darovala baš njim, ki bodo nekoč tako potrebni za obrambo našega svobodnega jugosloven-skega neba. želeti jim je mnogo sreče in uspehov. Gostovanje dveh plesnih umetnikov Ljubljana, 30. april Primabalerina ga, Nina Kirsanova in sef beograjskega baleta Anatol žukovski bosta gostovala 3, maja v Operi s samostojnim plesnim večerom, na katerem bo sodeloval s petjem tudi g. Boris Popov. PcKi!adne konjske dirke v Ljutomera bodo letos na binkoštno nedeljo 12. maja popoldne Ljutomer, 29. aprila Na binkoštno nedeljo 12. maja ob 14.30 se bodo vršile v Cvenu pri Ljutomeru znane pomladanske konjske dirke, ki so vsa leta dosegale najlepše uspehe muro-poljske konjereje ter muropoljskega kasača uvrstile med prvake dirkačev. Tudi na letošnjih pomladanskih konjskih dirkah se nam obeta lep užitek. Zato jih bodo sigurno posetili prijatelji konjskega sporta. V naslednjem prinašamo propozicije, po katerih se bodo vršile te dirke. Zaključek prijav: V soboto. 4. maja ob 12. Prijavno mesto: Slavič Franc, občinska pisarna v Ljutomeru. Prijavnina: Se nakaže istočasno s prijavnico, sicer je ta neveljavna. Pregled konjev: Pregled konjev se bo vršil v nedeljo, dne 12. maja ob 14. uri na dirkališču na Cvenu. SPLOŠNE DOLOČBE: 1. Dirke se vršijo po določilih kasaških pravil. Vodstvo dirke ima pravico dirko tudi po prijavnem zaključku odpovedati .odnosno prekiniti. Razpisane nagrade so brezobvezne. 2. Vsake razpisane dirke se morajo udeležiti vsaj štiri starterji raznih posestnikov, sicer se dirka na vrši. 3. Vidina dobitkov se nanaša samo na pred začetkom tega meetinga pridirkane zneske. 4. Nagrade, zmage in pogoji pri eno-vprežnih dirkah tega meetinga se ne upoštevajo pri dvovprežnih dirkah tega meetinga in obratno. 5. V maksimalnem dodatku meetingski dodatek ni vštet. 6. Pri dvovprežnih dirkah se smejo rabiti samo vozovi s štirimi sedeži. T. Vsak vozač, ki se s svojim konjem uieleži dirk. mora imeti vozovno izkaznico od centrale. To izkaznico morajo vozači še pred začetkom dirke zahtevati od dirkalnega vodstva. 8. Udeleženci morajo prijaviti pri dirkalnem vodstvu najkasneje eno uro pred začetkom dirk svoje konje na start za vse dirke. 9. Od razpisnih nagrad se odtegne M kot pristojbina za uporabo dirkališča. 10. Ob priliki prijave se mora v prijavnicah brezpogojno navesti tudi barva dresov. 11. Zunanjim vozačem so hlevi, seno in slama brezplačno na razpolago na Moti. I. DIRKA »DRAVSKE BANOVINE« HE ATVOŽNJ A Nagrade: 1.600 din (S00. 400, 250, 150). Enovprežna dirka (2—3) za 4 do 121etne konje vzgojene v Jugoslaviji. Proga: 1.600 m distančni 160 m. Popusti: konjem v kmetski posesti 20 m, ma,iden 20 m. Dodatki: za vsakih din 1.500 — 20 m do 3.000 din. za vsakih nadaljnjih 4.000 din 20 m. Vloga: 40 din. O. DIRKA >SRESKEGA KMET. ODBORA LJUTOMER Nagrade: 1.200 din (600, 300. 200. 100). Enovprežna dirka za 31etne jugosloven-ske konje. Proga: 1.920 m, Popusti: konjem v kmetski posesti 20 m, meiden 20 m. Dodatki: za vsakih 200 din 20 m. žreb-cem 20 m. maksimalni dodatek 120 m. Vloga: 30 din. 3. DIRKA 2. HEAT 4. DIRKA »BEOGRAD« Nagrade: 1.200 din (600, 300, 200, 100). Enovprežna dirka za 3 do 121etne jugo-slovenske konje. Proga: 2.200 m. Popusti: maiden 20 m, triletnim 20 m. Dodatki: za vsakih 1.000 din 20 m, maksimalni dodatek 240 m, meetingski dodatek za vsakih 300 cin 20 m. Vloga: 30 din. 5. DIRKA . ev. 3. heat. 6. DIRKA KNEZA MIHAJLA« Nagrade: 1.000 din (500. 250, 150. 100). Galopska dirka za vse jugo.=U»v :nske konje. Proga: 1.600 m. Vloga: 30 din. 7. SPOMINSKA DIRKA JOŠKA RAJ HA Nagrade: 2.000 din (1.000, 500, 300. 200) Dvovprežna dirka za 3 do 121etne konje, vzgojene v Jugoslaviji. Proga; 2.400 m. Popusti: triletnim 20 m. konjem v kmet. posesti 20 m, meiden 20 m. Dodatki: za vsakih din 2.500 — 20 m, maksimalni dodatek 240 m. Vloga: za vsakega prijavljenega konja 10 din in za vsako vprego 30 din. Odbor Za 1. ma] spominu brata in prijatelja Vilka Gačnika Hrastnik, oh koncu aprila Sredi najlepših let, v polni moški moSi si ob podajajoča se pomladi omahnil v na- roije smrti Kdo bi verjel, dragi Vilček, da boš. neomajni borec za nacionalne in socialne pravice našega malega jugoslovanskega človeka, padel kot nedolžna žrtev prav v času, ko potrebuje naša domovina tako neustrašenih in hrabrih, brezkompromisnih borcev kakor si bil prav ti. V sajasti hrastni.ški kotlini si zagledal luč sveta, v kraju, ki so ga pod Avstrijo hoteli tujci in domače izdajice napraviti za enega izmed n^gočmh stebrov znanega mosta. Borba aa koščkem kruha te je vodila v svet. šel si pot slovenskega trpina po Nemčiji, Franciji. Tam v tujih krajih je v tebi z vsakim dnem rasla nacionalna zavest, življenje pa je kova'o iz tebe z vsakim dnem močnejšega in hrab-rejšega borca za pravice ponižanih m tep-tanih lastnih bratov. Življenska pot te je zanesla tudi v tujsko legijo; neštete krat si pod vi očim afriškim soncem zrl brez strahu v oči smrti, ki te je čakala na vsakem koraku. Srečno, čeprav ranjen, si se vrnil v svojo domovino. Stavil si svoje sposobnosti in ljubezen, svoje roke in znanje v korist domovini in lastnemu narodu. Bil si prvi v vrstah Narodne odbrane. Narodne strokovne zveze, bil si prvi povsod, kjer je bilo treba del?., žrtvovanja za splošne koristi. Zaman si, neupogljivi borec, čakal in moledoval skozi dve leti za košček kruha. Odšel si nasilno v grob v času, ko bi nam bil najbolj koristen in potreben. Nič več ne boš korakal v vrstah NO in NSZ. Toda tvoj duh. tvoja volja, tvoja ljubezen nas bo spremljala povsod na naših potih, da končno zašije jo lepši anevi pod svobodnim jugaslo venski m soncem. Maščevali bomo tvojo smrt s tem, da bomo še bolj strnili svoje vrste, stopnjevali svoje delo in ljubezen v službi do naroda, domovine in mladega kralja. Ko obhajamo prvi maj, ta najlepši praznik pomladi, naj bodo te vrstice posvečene tebi, dragi brat in prijatelj, šopek cvetja na tvoj prerani grob. Slava ti, dragi brate, dragi Vilček! J. K. Spored plesalcev obsega klasične baletne in karakterne narodne plese. Na sporedu so: Chopin: Val se štt. 7. Drigo: Colom-bina, Hristic: Bojni ples Gluck: Vizija, Strauss: Na plesu, Ružičky: Indijski ples, Milojević: Kolo, Ravel: Bolero, čajkovsk : Oktober; med naizaiiimivejse točke pa spada odlomek iz V. simfonije čajkovske-ga: Andante. BaritonLst Boris Popov, odlični pevec velikih kvalitet, bo pel pesmi Mokranjea, Cajkovskega, Musorgskega, Napravnika ter nekaj španskih hi mehikanskih pesmi v originalnem jeziku. Ga. Kirsanova in g. žukovski sta pred leti že gostovala pri nas in zapustila močan vtis velikega tehničnega znanja, izredne muzikalnosti in velikega doživetja ter predočila gledalcu staroslavno plesno tradicijo ruskega baleta. Ga. Kirsanova šteje med plesalke, katerih ime pozna ves svet, saj je prepotovala vseh pet kontinentov in to večinoma kot primabalerina plesne skupine Ane Pavlove. Pred in potem je bila na različnih odrih primabalerina in šef baleta. Mojstrstvo ge. Kir-sanove v klasičnih in karakternih plesih, prav tako umetnost njenega partnerja in velika pevska kultura baritenista Popova bodo gotovo privabili mnogo občin3tva v gledališče. Dr. Danilo švara. ki ga poznamo kot vestnega in odličnega spremljevalca na klavirju, bo spremljal pleene in pevske točke. Na praznik Vncbohoda ponovi SOKOL ZGORNJA SISKA na splošno zahtevo odlično komedijo MLADI GOSPOD SEF Pridite, ne bo Vam žal! — Zdravo! Jernej Noveli umrl Ljubljana, 30. aprila Zadet od kapi je včeraj nenadoma umrl upokojeni delavec Učiteljske tiskarne Jernej Noveli. Pokojnik se je rodil v černu-čah dne 15. avgusta 1. 1863. Polnih 39 let je vestno in marljivo delal ter je bil ob upokojitvi nagrajen za vestno službovanje z zlato uro. S prihranki si je postavil hišico v M.ili vasi pri Stožicah, kjer je vzorno skrbel za svojo družino. Vedno je bil čil in srečen. Pomladi se je veselil, a usoda mu ni namenila, da bi jo užival kakor vedno prej. Svojo družino je vzgajal v narodnem duhu. njegov sin Leopold je že več let načelnik Sckola na Jezici. Dolga leta je bil naročnik -^Slovenskega Naroda«, rad je čital tudi ostale napredne liste. Za njim žalujeta sin Leopold in hčerka Rezika. Pogreb značajnega moža bo jutri 1. maja ob 17. iz hiše žalosti v Mali vasi na župno pokopališče pri sv. Juriju v Stožicah. Žalujočim naše iskreno sožalje, pokojniku bomo ohranili blag spomin! Iz Radeč — »Profesor Ek»« v sokolskem gledališča. Na praznik Vnebohoda 2. maja bodo ob 8. zvečer uprizorili naraščajniki tukajšnjega Sokola igro >Profesor Eksne 12. maja nastane konjunk-cija med Soncem in Uranom. Konjunkci-ja se prične že 9. maja ter preneha učinkovati 13. maja. V teh petih dneh naj bodo skrajno previdni v svojem ravnanju in nehanju vsi, ki so jim planeti Pluto, Uran ali Mars v osebnem horoskopu sovražni. Pa tudi ljudje, ki imajo te planete v dobrih pozicijah, naj se obvladajo, sleherna prenagljenost jim utegne škoditi. Marsikateri čitaJec bo po teh vrstah pomislil, da nima osebnega horoskopa in da zaradi tega ne more vedeti, kateri planeti so mu naklonjeni in kateri so mu sovražni. Kdor se zanima za astrologijo, naj ima svoj rojstni horoskop, ki mu je lahko dober vodnik v življenju. Neka te;? ljudje horoskopa ne potrebujejo, zlasti ljudje, ki imajo še zdrave instinkte, se lavna jo po dobrih in slabih dneh v svojih dejanjih. Ljudje z zelo visoko razvito inteligenco in s kultivirano dušo Imajo svoj horoskop nekako v glavi. Zavest jim narekuje, kdaj smejo tvegati, kdaj se obvladati, kdaj podvzeti važne korake Itd. To so seveda ljudje, ki mislijo s svojo glavo in uravnavajo nekako instinktivno in intuitivno svoje življenje, drugi "a, ki jim tuja volja v podzavesti diktira življenja pot, izgubijo ob kritičnih aspektih kaj radi notranje ravnovesje in počenjajo neumnosti. Med 21. in 27. majem bo učinkoval prijazen aspekt sekstila med Plutom in Soncem. Aspekt ksže na zgodovinsko važne dogodke, ki se bodo pričeli v teh dneh. Hkratu bo ta sekstil oslabil kvadraturo med Saturnom in Plutom, ki je učinkovala že pred tedni in se morda že ^izdivjala« v obliki elementarnih nezgod, poplav, na jugu naše države in drugod po svetu. V drugi polovici maja se stvorijo še nekateri drugi bolj ali manj dobri aspekti, tako da kvadratura morda le ne bo več tako kritična, vendar je pa vseeno možno, da se bodo učinki kvadrature v drugi polovici maja še pokazali kot elementarna katastrofa. obrt, toda povedati pač moramo, da je v Ljubljani prav ta obrt v primeri na kom-fort v drugih mestih iste velikosti kot je Ljubljana, skoro še v povojih. Ne bi škodovalo, ko bi nekateri gostilničarji tudi malo pazili na to, da je njihovo osebje prijaznejše in vljudnejše. X. Iz Kranja — Po birmi sta imela besedo alkohol in nož. Dopoldne je podeljeval ljubljanski škof velikemu številu birmancev zakrament sv. birme v župni cerkvi. V popoldanskih urah je lepo birmansko razpoloženje kvarilo mnogo pijanih ljudi, ki so odhajali iz mesta ali pa hodili iz gostilne v gostilno. V Stražišču je skupina pijancev pohujševala mladino z izredno ogabnimi dejanji, za zaključek pa je eden Izmed pijancev vrgel majšemu fantu večji kamen v hrbet, a ga k sreči ni močno zadel. Kmalu zatem pa je v hotelu »Jelen« prišlo do izzivanj in je v veži neki V. iz Dobrave napadel delavca T. F. iz Klanca ter mu zabodel stflet globoko v križ. Zaradi močne krvavitve je poklicani zdravnik uvidel, da je vožnja v ljubljansko bolnico tvegana in je zato odredil, naj ranjenega T. F. odpeljejo domov. V. je med razburjenjem Izginil in ga je policija izsledila šele na podlagi točnih opisov prisotnih. Aretirali so ga na kolodvoru, ko se je hotel odpeljati domov. V policijski kroniki je bilo bržkone na dan birme še marsikaj vpisanega, kar ne dela časti mestu. S fiim&fkesa rtCct+nct Kino Matica: Severna brigada. Ameriški serijski film o junaštvu kanalske pcii-cije iz časov, ko so v tej deželi roparji napadali voznike z dragocenim zla Lun tovorom Itd. Kakor vsi filmi te vrste, je tu ii ta zrežiran po znani ameriški šabloni, a je odlično zrežiran in prav tako ouiiOr.o igran. Tudi naša publika uživa take filme, zlasti mladina, ki začne ploskati, ko j i-naški čuvarji pravice premagajo ropaija v razburljivih okoliščinah. Konec je seveda srečen, pravica, resnica in ljubezen zmagajo. Film je v naravnih barvah ter runi nov dokaz, da ameriška barvna filmska tehnika napreduje ter bo kmalu Izpod rinila Črnobeli film. Kino Union: Bobespierrov p^nCc .Angleški film Aleksandra Korde z že večkrat v filmu obravnavano zgodbo o angleškem plemiču, ki je reševal med francosko revolucijo na smrt obsojene fra*i-coske aristokrate in re skrival ped Imenom »Scarlet Pimpernel«. Skromen cvet janezeve rože je bila tudi oznaka njego-i ve zarotniske skupine. Dve odliki m a I film, sijajno podane skupinske ali kolek-i tivne prizore, pa tudi sijajno Igro posa-I meznikov, sicer pa je po angleškem načinu zrežiran. Angleži, zlasti pa Alejam er I Korda, radi upodabljajo v režiji nei.o ko-statične slike z dialogi, kakršne so bistveni element gledališke igre. DNEVNE VESTI — Novi predpisi o poslovnin knjižicah. Tfriano je, da mora imeti od 1. januarja letos vsak nad 14 let star državljan, ki je zaposlen ali želi dobiti službo, poslovno knjižico, predpisano z uredbo o poslovnih knjižicah. Brez te knjižice ne sme biti sprejet v delo noben delavec in ne more dobiti tudi voznih olajšav na državnih železnicah in ladjah, ne podpore pri javnih borzah dela in niti ne dajatev pri Okrožnem uradu za zavaro\*anje delavcev. Ker pa zaradi tehnični ovir nekateri delavci se vedno nimajo poslovnih knjižic, je ministrstvo za socialno politiko opozorilo po banvinah vsa obrtna, trgovska združenja in druge ustanove, naj na najprimernejši način opozore vse delavce, da si preskrbe knjižice čimprej. Okrožni uradi bodo zahtevali v primerih, ko ne bodo mogli ugotoviti s polno zanesljivostjo istovetnosti delavca, da se jim izkažejo s poslovno knjižico, četudi bodo delavci Imeli druga potrdila. OUZD bo do 30. junija Zahteval v teh primerih poslovno knjižico, potlej pa brez izjeme v vseh primerih, da bodo tako preprečene zlorabe socialnega zavarovanja. Določila uredbe o poslovnih knjižicah so obvezna za delodajalce, delavce in Okrožni urad. — Pošiljke za Begunje. Pošta Begunje pri Lescah javlja, da prejema pogosto pošiljke za naslovnike v Begunjah pri Cerknici, od te pošte pa pošiljke za naslovnike v njenem okolišu. Tem napačnim usmeritvam so krivi pošiljatelji, ker pišejo na pošiljkah samo Begunje brez natančnejše označbe. Občinstvo se opozarja, naj piše točne naslove. — Trgovinska pogajanja. S pristojnih mest poročajo, da se bodo v prvi polovici maja začela trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Slovaško. Približno ob istem času bodo tudi pogajanja v Nemčiji v okviru rednega sestanka jugoslovensko-nemškega gospodarskega odbora. Zunanja trgovina med Slovaško in Jugoslavijo je bila doslej zelo skromna in prišli so do prepričanja v obeh državah, da bi se promet lahko znatno povečal. Za izvoz iz Slovaške v Jugoslavijo pridejo predvsem v poštev industrijsko kovinsko blago, dalje kabh. papir, steklo in nekateri izdelki vojne industrije, Jugoslavija pa lahko izvaža v Slovaško živino, predvsem prašiče, mast, tobak, rudnine, vino in ekstrakte za usnjarne. — No\a naročila v br«uN^i tovarni vagonov. Brodska tovarna vagonov je imela prejšnje čase malo dela in bila je nevarnost, da bo morala odpustiti večjo število delavstva, sedaj pa je dobila od države večja naročila tako da bo imela dela za dalje časa. Med ^mgim bo izdelala 15 lokomotiv za normalna železnice, 20 potniških vagonov za ozkotirne železnice in 30 cistern. Druga večja naročila so prevzele tovarne Prometne banke v Beogradu in tovarna v Jasenicah. — 11,000.000 din za regulacijo Save. Vprašanje regulacije Save je aktualno že dolga desetletja in so v ta namen tudi že porabili doslej mnogo denarja. Najbolj potrebna je regulacija Save v zgornjem delu, kjer je voda najbolj deroča in kjer najbolj trga bregove. Izdelan in odobren je cefinitiven načrt za sistematsko regulacijo Save od Jesenic do žitnjaka na Hrvatskem. Regulacijska dela, ki jih financirata država in banovina Hrvatska, dobro napredujejo. Banovina Hrvatska si je nabavila tudi iz Nemčije velik bager za izkopavanje. Za regulacijo Save je odobreno na področju banovine Hrvatske 11.5 milijona din. Za sistematsko regulacijo Save od Jesenic do žitnjaka bi potrebovali v prvi fazi dela 37.000.000 din. Za vsa dela bo potrebnih okrog 100,000.000. zaradi spremenjenih razmer od lanske jeseni pa je ta kredit znatno skrčen. Kljub temu bodo delo nadaljevali, čeprav v nekoliko zmanjšanem obsegu. -— Ljubljana—Bloke—Prezid—Parg čabar—Gero\o—Sušak ledna avtobusna zveza. Odhod iz Ljubljane postajališče gi. kolodvor ob 5.35. Krekov trg 5.40, prihod na Sušak ob 11.35. Odhod s Sušaka ob 13.—, prihod v Ljubljano ob 1S.50. Avtopodjetje Pečnikar. telefon 49-28. — Kreditna zadmg*i zasebnih nameščencev. Pod OKiiljem Zveze društev privatnih nameščencev je bila že pred dobrim letom ustanovljena Kreditna zadruga zasebnih nameščencev, ki ima svoje posiovne prostore v Ljubljani, palača Delavske zbornice, drugi vhod iz Čopove ulice. Kreditna rad ruga sprejema hranilne vloge na vezan račun po 4 odstotke, na nevezan račun pa po 3 in pK>l odstotka. Kreditna zadruga podeljuje kratkoročna posojila nameščencem in drugim Interesentom proti zadostnemu jamstvu po ugodeni obrestni meri 6 odstotkov. 215-n. — Veliko letno gledališče v Zagrebu. V Zagrebu bodo zgradili veliko letno gledališče na račun sredstev, ki so bila zbrana za zimsko pomožno akcijo. Letno gledališče bo zelo veliko, da bo na njem prostora za okrog 11.000 gledalcev. Zgrajeno bo v Maksimiru po načrtu arhitekta Freu-denreicha. — Strašni roparski umori. V okolici Travnika v Bosni je prišlo do straSnega zločina, kakršnih je malo v naši kriminalni kroniki. Roparji so napadli 801etno starko Maro Svitlico in njena vnuka, tri in Štiri leta stara. Zvečer, preden so legli, so razbojniki vdrli v hišo, napadli starko in jo v borbi zadavili. Nato so umorili še oba otroka ter v sobi vse pretaknili, da bi našli denar. Razkopali so tudi tla, ker so mislili, da ima starka zakopan denar. Končno so našli v skrinji 1000 din, Oblastva upajo, da se jim bo posrečilo izslediti razbojnike, ker so pustili na pohištvu prstne odtise. — Razne nesrpče. šofer Ev gen A.ndrej-ka. uslužben pr tvrdki Zalokar na Glin-cah je tako nesrečno padel, da s4 je zlomil desno nogo. 81etnega posestnikovega sina Franca Rozmana je krava sunila z rogom v desno oko in mu ga občutno poškodovala, železničarjevega sina Milana Brenka iz Most je snoči podrla na Zaloški cesti neznana kolesarka. Otrok je dobil pri padcu poškodbe na nogah ter po životu. V Gajevi ulici se je snoči a kolesom zaletela v neki avto šivilja Mirni Zupane in se poškodovala po životu ter na glavi. V bolnico so prepeljali tudi 661et-nega posestnika Franca Gamsa iz Kamnika, ki ga je podrl neznan kolesar, zaradi česar se je poškodoval po životu. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno, nespremenljivo vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu. Rabu in Dubrovniku. Najvišja temperatura je bila v Beogradu in Sarajevu 20. v Splitu in Dubrovniku 18, v Ljubljani. Zagrebu in Kuni boru 17, v Ma-'hrru. Visu in na Rabu 15. Davi je kazal barometer v Ljubljani 760 temperatura je znašala 11.6. — Zagrebška radiopostaja v Zagrebu dobila n°vega lastnika. Do konca tega m se ca so bili izplačani dosedanji lastn. zagrebške radijske postaje. Postajo i prevzela banska uprava banovine Hrva ske za 1,900.000 din. Upravo radijske p staje prevzema posebni začasni odbor zastopniki pošte, tehnične fakultete i Gospodarske sloge. Nameravajo reorgan zirati delovanje postaje in postajo poja čati. — V Zagrebu so odkrili tovarno ca po nare janje vin. Vinarski nadzornik banak uprave banovine Hrvatske je oikril nc Medveščaku veletrgovino z vinom za iz voz in domačo porabo, podjetje, ki je po narejalo ogromne količine vina. Slabše vrste vina je barvalo in nalivalo v buteljk* z zvočnimi etiketami. Da ni mogel nihči dvomiti, da so vina pristna, čim je butelj ko odprl, so za buteljke uporabljali v vin skih esencah namočene zamaške. Ker j* ta * tovarna* obratovala v velikem obcegv je bilo zelc mnogo žrtev. Obetajo se šc senzacionalna odkritja. Iz L)ub!?ane —lj Smrt narodno zavedne žene. Včeraj je umrla v Ljubljani upokojena učiteljica gospodična Kristina Demšar v visoki starosti 83 let. Pokojnica je dobro znana zlasti starejši generaciji kot ena naših naibolj narodno zavednih žen. Spadala je v staro gardo naših učiteljev požrtvovalnih javnih delavcev, ki so posvečali vse svoje sile deiu za narod. Za njo žalujejo številni sorodniki iz družin Demšarje ve. Gorazdove. inž. Leskejeve in Rav-hekarjeve. Pogreb bo jutri ob 17. iz Nunske ulice 17 na pokopališče pri Sv. Križu. Pokojnici časten spomin! —lj Sok«! I Tabor bo priredil v nedelje dne 5. maja društveni pešizlet članstva, naraščaja in dece ter opozarja vse brate in sestre ter starše mladine, naj si rezei-virajo ta dan za skupni pohod vse taborske družine v naravo. Podrobnosti sieie! Zdravo. —lj Razstava Franceta G°dca v »Galeriji Obersnel« podaljšana. A kad. slikar France Godec se je glede na veliko zanimanje za razstavljena olja in tempere (i azs ta vijena dela si je doslej ogledalo nad 5000 ljudi), odločil podaljšati razstavo do nedelje 5. i i uija do 20. zvečer. Razstavni prostori so odprti tudi v opoldan, urah in so sicer ob.. stvu brezplačno dostopni. Ljubitelji lepe umetnosti ne zamudite prilike in oglejte si dela F. Godca, o katerih se je kritika prav pohvalno izrekla. — Stavka pri tvrdki Sever. V ponedeljek, dne 29. t. m. so, kakor nam poroča Jugosl. strok, zveza, delavci in delavke pri tv. Sever & Ko., stopili v stavko. Podjetje je sezonskega značaja in ima dejansko tri sezije. Polna sezija traja od mesca decembra do konca marca, delna sezija od aprila do julija, nakar stopi za nekaj mescev povsem mrtva sezija. Z ozirom na to je podjetje do sedaj delavce sprejemalo in odpuščalo po svoji volji in izbiri. Delavci pa so postavili zahtevo, da se nadaljnje sprejemanje in odpuščanje uredi sporazumno z obratnimi zaupniki. Podjetje to zahtevo odklanja, delavstvo pa se sklicuje na slične sporazumo pri drugih podjetjih in zatrjuje, da njegova zahteva v nobenem oziru ne bi ovirala normalnega razvoja podjetja. —lj Javnim delavkam in delavcem se marsikdo kaj rad izmika, če potrkajo kot pro^Uci na vrata. To pot bo vendar prošnja drugače izzvenela: r-;Kupi tom bolsko karto Rdečega križa za borih 5 din, da najdeš srečo in si pridobiš 64-1 kv. m veliko stavbno parcelo v Ljubljani ali še marsikaj drugega.« Taka prošnja je mikavna in lahko izvabi dinar najzakrknjenejšemu štedljivcu. Ljubljančani, okoličani, prijatelji Rdečega križa, odprite tej prošnji vrata na stežaj! Za občekoristno delo potrebujemo sredstev, potrebujemo prostoren lasten dom Rdečega križa. Tombola bo nepreklicno 2. maja ob 15. uri na Kongresnem trgu v Ljubljani. Tombolske karte so naprodaj tudi po ljubljanskih trafikah ali v piFarni Rdečega križa, Gosposvetska cesta št. 2. Segajte pridno po njih! —lj »PeKovsko«, zabavno veseloigro s petjem in godbo bodo ponovili v šentjakobskem gledališču jutri zvečer in na praznik Vnebohoda 2. maja, obakrat ob 20.15. ter v nedeljo 5. maja popoldne ob 15.15. Razgibanosti dejanja, humor in zabavne situacije odlikujejo to gledališko delo. ki so ga Sentjakobčani izvrstno na-študirali in ki je imelo velik uspeh, sa,j so bile vse dosedanje predstave razprodane. V soboto 4. maja pa bo šestindvajseta in poslednja ponovitev duhovite Nušićeve veseloigre »Ujež«. Ker je bila tudi sobotna jubilejna predstava popolnoma razprodana in je zopet ogromno ljudi odšlo brez vstopnic, se je uprava odra na splošno željo odločila še za eno predstavo. Kupite vstopnice že v naprej od danes dalje v Mestnem domu. ker jih sicer pred predstavo ne boste več dobili. —lj Prirodoslovno društvo v Ljubljani sporoča, da današnjega predavanja gosp. akad. slikarja Božidarja Jakca poti po Norveški« zaradi tehničnih zaprek ne bo. Predavanje bo v torek 7. maja ob 18.15 v mineraloški predavalnici na univerzi. —lj Lipahov »Glavni dobite*« na Vica. Marljiva igralska družina podpornega in kulturnega društva »Tabor«, ki je že s svojim prvim gostovanjem z veseloigro »šimkovi«, dosegla lep uspeh, bo zopet gostovala na viškem sokolskem odru na praznik v četrtek 2. maja ob 20. z Lipa-hovo veseloigro »Glavni dobitek«. Pri predstavi bodo nastopili najboljši igralci in igralke dramske družine v režiji g. Kondorja. Vabimo vse prijatelje in sokolsko Članstvo naj se gostovanja vrlih Taborja-no udeleži v polnem številu. Vstopnice si nabavite na praznik dopoldne v pisarni sokolskega doma. —lj Vedra pokornost starih časov, dobrodušen humor, smeh in mladostna razigranost je. kar vsi tako pogreSamo v teh hudih dneh. In prav to in s tem tudi nekaj uric veselja in samopozabe prinaša »Pekovska« s svojo prisrčno vsebino. Ljudje to vedo, znajo to ceniti in se jim je zato ta igra tako priljubila, da vnaprej pokupijo vstopnice za vsako predstavo. »Pekovska« je spet na sporedu Šentjakobskega gledališča v sredo 1. maja in na praznik 2. maja. Predprodaja odnosno rezerviranje vstopnic Je vsak dan v društvenih prostorih v Mestnem domu. —lj Zaradi snaženja prostorov mestnega socialno-političnega orada v petek 3. in v soboto 4. maja ta urad ne bo posloval za stranke. Ker bodo snažili prostore vseh odsekov socialnega urada, tudi mladinski odsek v Mahrovi hiti ne bo posloval KRALJ KOMIKOV FEHNANDEL v svoji najbolj« in najduhovitejai burki sezone Upornik irnesf Bomba smeha in prijetnega razvedrila! Pozabili boste na vse, kar Vas teži, in smejali se boste do solz! — PREDSTAVE 1. maja ob 16., 19. in 21. uri, na praznik ob 10.30 dopoldne (znižane cene!) ter ob 15., 17., 10. in 21. uri. 1. Jo tri J o t r i v maja premiera! KINU UNIONU Tel. 22-21 JUTRI 1. maja premiera duhovite filmske komedije Samo eiikrat si mlad V glavni vlogi: Hardyjeva družina z Mickev Roonevem Izredno zabaven film, v katerem se zrcali tudi Vaša mladost. Film, v katerem boste videli tudi samega sebe, film žive mladosti, vedrega smeha in polnega življenja! Danes nepreklicno zadnjikrat: HAN S MOSER v svojem najboljšem filmu: ANTON POSLEDNJI KINO SLOGA, tel. 27-30 Predstave ob 16, 19. in 21. uri —lj Naloge Rdečega KrHta so velike, zato delajmo z združeno silo in najrazličnejšimi pomožnimi akcijami, da pridobimo denarja za tako važne namene. Dne *». maja ob 15. bo na Kongresnem trgu v Ljubljani tombola Rdečega križa. Tombolske karte prodajajo požrtvovalni društveni sodelavci; dobe pa se tudi v nekaterih trafikah In v pisarni Rdečega križa, Gosposvetska cesta št. 2-n. Glavni dobitki so lepe vrednosti, stavbna parcela, 644 kv. m \clika, s krasno lego v Ljubljani, kuhinjska oprema, bivalni stroj, moško, žensko aH otroško kolo in na stotine manjših dobitkov, bodo izrecna privlačnost, ki bo zamikala enega in drugega, da si kupi tombolsko karto v trafiki ali v pisarni Rdečega križa na Gosposvetski cesti št. 2. —lj T^tins1*! prsti povsod. Iz stanovanja Angele Pavlic na Tržaški cesti št. 89 je neznan zlikovce odnesel črno denarnico, v kateri je bilo 130 din. Iz ogrevalnice v stari cukrarni je nekdo ukradel delavcu Stanku Horvatu kratek površnik hi temnotsiv suknjič, v skupni vrednosti 300 din. Iz podstrešja na Miklošičevi cesti je tat odnesel Francu Koblerju 700 din vredno rdečo preprogo. Iz stanovanja na Zaloški cesti 124 pa je neki potepuh odnesel Francu Babniku plašč in dve obleki, v skupni vrednosti 2000 din. —lj Ukradena kolesa. Izpred hiše št. 20 na Nabrežju 20. septembra je bilo odpeljano Mariji Marenčetovi 800 din vredno žensko črno ples kano kolo, znamke :»Ad-ler«. Antonu Janu je tat ukradel 600 din vredno rdeče pleskano kolo znamke ?Lc-gnanoc in sicer izpred neke hiše v Igriški ulici. — V Koroški ulici je nekdo ukradel 1500 din vredno svctlozeleno pleskano kolo znamke a Viktoriac Mehmedu Suljako-viču. Tatvino 900 din vrednoga kolesa znamke >Adler« je prijavil tudi France Sajevic. Kolo mu je odpeljal tat izpred neke hise na Tvrševi cesti. —lj šop 4 ključev se je izgubil od Zvezde« do Rimske ceste. Najditelj se naproša, da jih odda proti nagradi v upravi »Slovenskega Naroda«. 22-n —lj Zopet Mickey Koonev v kinu Slogi. Svoj majski program otvarja kino Sloga z novim Mickev Roonevevim filmom cele Hardvjeve družine »Samo enkrat *i mlad«. Ta film mladosti, smeha, skrbi in težav vsakdanjega življenja bo vsakdo gledal s prav posebnim užitkom. Pričaral mu bo v spomin lastno mladost, ona lepa, nepozabna leta, ki veliko prehitro minejo. Ostaja nam le lep spomin na to prekrasno dobo. ki si jo vselej radi obujamo. Kakor vsak človek v svoji mladosti ima tudi Mickev Roonev kot mlad deček težave, ki se mu zde pregorostasne, da bi jih mogel premagati in uravnati. Krepka očetova roka in njegova velika izkušenost nudita končno dečku zadostno oporo. Film »Samo enkrat si mlad« bo v kinu Slogi lep uspeh, zlasti ker bodo našli gledalci pri njem dovolj veselega razvedrila in zabave. Premiera tega filma bo jutri dne 1. maja. —lj V Stritarjevi ulici št. 6 v LJubljani pri frančiškanskem m°*tu s«daj nahaja optik in urar FR. P. ZAJEC, torej ne več na Starem trgu. — Samo kvalitetna optika. 3. L —lj Domače sveže šparglje (belušel nudi gostilna Cirman, Medno, tel. št. 735. 214-n Iz Maribora — Nadzidava gledališkega upravnega poslopja. Včeraj so pričeli s preurejeva-njem pritličnega upravnega gledališkega poslopja v Slovenski ulici, že skoraj leto dni je slala tam nasproti opeka, pripravljena za preurejevalna dela, ki naj bi bila izvedena v teku poletja 1939. Iz neznanih vzrokov pa 30 bila ta dela odgođena. Včeraj so pričeli delavci ugledne tukajšnje stavbne tvrdke Inž. Jelenec & inž. šlaj-mer z zadevnimi deli. Pritlično poslopje bodo nadzidali. S tem bo gledališka uprava dobila nekaj novih, lepih prostorov, žal pa bo ostalo še nerešeno vprašanje gledališke poizkusne pevske sobe. Kakor znano, se sedaj že vrši preurejevanje prostorov študijske knjižnice, ki ji bo priključena velika kazinska dvorana. Gledališče bo moralo v smislu svoječasnega sklepa odstopiti Študijski knjižnici tudi poizkusno pevsko sobo s sosednimi pritiklinami. Gledališče bo izgubilo galerijske prostore nad veliko kazinsko dvorano, kjer je bilo zasilno skladišče kulis. Slej ko prej bo treba rešiti tudi vprašanje gledališke poizkusne pevske sobe, pa tudi primernega skladišča za kulise. Nemara bi bilo vprašanje najenostavneje rešeno na ta način, da se gledališču v to svrho odstopi spodnja kazinska dvorana. _ — S resko učiteljsko društvo JTJTJ Maribor lovi breg bo zborovalo v soboto 4. maja dopoldne na Pesnici pri Mariboru v dvorani gostilne g. Kerenčlča. Ob 9. bo seja upravnega in nadzornega odbora in seja redakcijskega odbora za sestavo re-asumacije o anketi glede kmetijskega pouka v ljudski šoli. Sestanek imajo tudi odsek učiteljic, Učiteljskega pokreta te po možnosti obmejno šolski odsek. Zborovanje v obmejni Pesnici bo posvečeno na&n obmejnim vprašanjem in je zato velikega pomena. Narodno delavstvo ob meji se zbira v NSZ Delavstvo v Hočah pri Mariboru se je organiziralo v vrstah narodno zavednega obmejnega delavstva Maribor. 29. aprila Organizacija našega narodno zavednega delavstva se lahko ponaša z novo postojanko. V soboto 27. aprila je bil v Prista-nikovl gostilni v Hočah ustanovni občni zbor tamošnje podružnice Narodno strokovne zveze. Hočko delavstvo se je v lepem številu odzvalo vabilu. Navzočih je bilo nad 70 delavcev, ki so s pozornostjo in zanimanjem sledili poročilom in poteku občnega zbora. Ustanovni občni zbor je otvoril in vodil tov. Mirko Primec. Po njegovih pozdravnih besedah je izčrpno poročal pravni referent OUZD iz Maribora g. Pavel žmavec. Razpravljal je o dolžnostih in pravicah delavstva. Po mudil se je pri temeljiti razlagi najbolj perečih problemov socialne politike. Njegova tehtna izvajanja so sprejeli zborovale! z velikim navdušenjem. Sledile so volitve prvega odbora. Izvoljen je bil 9članski odbor, ki mu nn-eeluje predsednik tov. Ivan Magajner. Kako veliko zanimanje vlada med hoč-kim delavstvom za strokovni pokret narodno zavednega delavstva, se je pokazalo zlasti pri tem. da je takoj pristopilo k organizaciji 70 delavcev. Pri slučajnostih Se je razvila zelo živahna debata, ki je pokazala interes našega obmejnega dela vs t vi z vsa pereča socialna vprašanja. Predsednik je s toplimi bodrilnimi besedami zaključil lepo zborovanje narodno zavednega delavstva v naših Hočah, ki si je ustvarilo z novo organizacijo Narodno strokovne zveze močno postojanko svojih pravic in svojega stanu. Za več kakor 4000 turistov manj Ugotovitve o nazadovanju tujskega prometa na 14. red' nem obenem zboru Tujskoprometne zveze v Mariboru Maribor. 30 aprila. Za danes popoldne ie sklican v hotelu Orel« 14. redni letni občni zbor Tujskoprometne zveze v Mariboru Tiskano uoro-čilo o zvezinem prizadevamu in delovanju nam kaže zanimive ugotovitve o nazadovanju tujskega promet v Dretekli poslovni dobi v obmejnih tujskoDrcmetnih krajih. V včerajšnji številki smo prikazali Stanje tujskega prometa na splošno Ce si ogledamo razvoi tujskega prometa v okolišu zvezinega obmeineea področja, potem vidimo, da ie v vseh tu.isko-orometnih krajih v ožjem smislu na tem nodročiu nazadoval tujski promet v Drimeri z letom 1938 za 4027 turistov in 13.003 nočnin. V Mariboru samem ie število domačih gostov ostalo v preteklem letu oriblv.no na enaki višini kakor leta 1933 Pač na ie število inozemskih turistov nazadovalo za 831. S tem nazadovaniem v zvezi ie močno nazadovalo tudi število nočnin in sicer v primeri z |. 1938 za 9199 Vsakoletni obiskovalci iz sosednesa inozemstva so zlasti v pozni jeseni, skoraj popolnoma izostali. Hudo le nazadoval tudi izletniški ter obmejni turistični promet iz bivše Avstrije. Isto. kar ie Ugotovljeno za Maribor, velia tudi za Celje. Tudi v Celju ie tuiski promet v preteklem letu skorai v enakem razmerju nazadoval. Ptuj beleži porast števila turistov za 229 in sicer porast števila domačih ter inozemskih turistov, pač pa ie nazadovalo število nočnin Od ostalih tuj-skoprometnih kraiev v ožiem smislu na zvezinem nodročiu se beleži nazadovanie tujskega prometa v Guštaniu. Ormožu, na Prevaljah. v Slovenjem Gradcu. Slov. Bistrici in Vitanju, narastel na ie tujski promet v Crn:, Dravogradu Mežici. Gornji Radgoni. Ljutomeru. Marenbergu in Mozirju Za merilo služi seveda število nočnin. ki ie merodaino za gospodarski efekt turizma Z malimi izjemami r>a ie skorai povsod nazadovalo število inozemskih turistov. Ce si ogledamo tujskoprometno stanje uradno priznanih tujsko prometnih kraiev klimatičnesa značaja na zvezinem oodr. č-iu. potem vidimo da ie bilo lani v turističnih krajih Hoče - Pohorski dom 4167 domačih ter inozemskih gostov s 3477 nočninami. na Mariborski koči 103 gostie s 1107 nočninami. Ruše - Ruška koča 457 gostov s 1321 nočninami, Smolnik - Lob-nica 111 gostov s 461 nočninami. Sv. Lovrenc - Klopni vrh 380 gostov s 4867 nočninami. Ribnica - Senioriev dom 1920 gostov s 4499 nočninami. Šmartno na Pohorju 126 gostov z 994 nočninami. F ram 117 gostov z 2082 nočninami. Gornjisrad 639 gostov s 4428 nočninami. Ljubno 255 gostov s 3871 nočninami Luče 197 gostov S 1021 nočninami. Logarska dolina - Solčava 808 gostov s 7533 nočninami. Topolšica 80fi mostov s 4123 nočninami. Vurbers pi 648 aostov s 17.915 nočninami. Pohorske -planinske turistične postojanke beležijo v preteklem letu v splošnem manjši porast števila nočnin. Le pri Ruški koči in na Smol-niku je število nočnin nazadovalo. Razveseljiv ie znaten porast števila obiskovalcev Seniorievesa doma. kar gre v prvi vrsti na račun ugodne zimske sezone. Tudi po-pohorski letovišči Sv. Lovrenc na Pohorju in Ribnica na Pohoriu kažeta v pretekli letu porast števila nočnin. v Smartnem na Pohoriu pa ie število nočnin neznatno nazadovalo. Izredno lep porast števila gostov in nečnin ie pokazal v preteklem rtu Fra m. Obisk inozemskih gostov ie skorai brez,izjeme ori vseh postoiankah nazadoval. Priljubljena letovišča v gornji Savinjski in Logarski dolini kažeio v preteklem letu v primeri z 1. 1938 porast skupnega Števila nočnin za 1845. Prav razveseljivo se fe povečal tujski promet v Gornjem gradu in v Mozirju, v maniši meri tudi v Lučah in v Logarski dolini. Edino v Ljubnem te št . vilo gostov in nočnin v preteklem letu nazadovalo. Obisk zdravilišč v Vurbergu in Topoišici ki sta uradno priznana turisl .> na kraja, nima nobene zveze s tujskim prometom v pravem smislu besede. Ce to upoštevamo vidimo, da ie tujski promet v uradno priznanih tuiskoprometnih kraiih klimatičnega značaja na zvezinem podi ju v preteklem letu v primeru z 1. 1938 v splošnem razveseliivo napredoval. Tujsko prometni kraii na področju Tujsko - prometne zveze v Mariboru v zimskem turizmu sicer daleč zaostajalo za tujsko prometnimi kraji na področni ljubljanske zveze, vendar oa se tudi posamezni deli obmejnega turističnega področia zmerom bolj uveljavljajo tudi v zimskem turizmu. To velia predvsem za Ribnico n.i Pohoriu kot izhodno točko za zapadno Pohorje, središče zimskega sporta, kjer st a-ta vse boli v ospredje zlasti Senioriev dom in Koča pod Kopo na Pun g a rtu Va aia zimskosportna torišča so na po i riborske Tujskoprometne zve/.e tudi Smre-kovec. Peca. Golte in Savini^ke A po ZAKAJ PIJETA? — Zakaj pa ti piješ? — Zaradi nesrečne ljubezni. Zakaj pa ti? — Jaz pa zaradi srečne ljubezni. Moje dekle ima namreč točilnico. Naš nadvse ljubljeni oče, ded, stric in tast, gospod JAKOB ORA2EM bivši tovarnar, elektrarnar in posestnik je danes v svojem 81. letu za vedno zatisnil svoje blage oči. Nepozabnega pokojnika bomo spremili iz hiše žalosti, v Ribnici št. 171, v sredo 1. maja ob 4. uri popoldne v Hrovačo, kjer ga bomo položili v rodbinsko grobnico. Prosimo tihega sožaija. RIBNICA NA DOLENJSKEM, dne 30. aprila 1940. STANKO, VEUKO, JAKA, TONE, FRANCE — sinovi; TINA, MARIJA, NEŽICA — bčere in ostalo sorodstvo. Stev. 90 >SLOVENSKI NAROD«, torek, 30 aprila lMo. Stran 5 šaljapinova partnerica o slavnem pevcu Operna pevka Gabriela skoraj sedem let Ze dve leti je minilo od smrti slavnega basista Fedora Saljapina. V Pragi živi zdaj njegova dolgoletna partnerica operna pevka Gabrijela Christmannova-Esche-va, ki ve povedati marsikaj zanimivega iz £aljapinovega življenja. Vedno, kadar slišim v radiu glas Fedora Ivanoviča, nočem niti verjeti, da je mrtev, je pripovedovala praškim novinarjem. Zdi se mi, da sva še včeraj skupaj pela v moskovski carski operi. Bila sva tam s Fedorom Ivanovičem skupaj angažirana L 1899. šaljapin je prišel tja z Mamontovega zasebnega gledališča. To je bilo najino prvo srečanje. Pela sva tam skupaj skoraj sedem let in ločila sva se zato. ker sva šaljapin in jaz s svojo sestro Emilijo tudi koloraturno pevko nastopila turnejo po Evropi. Po svetovni vojni sva se zopet sestala v Chieagu. Na saljapina kot tovariša in človeka imam najboljše spomine. V onih časih še ni imel običajnih slabosti izvoljencev. Pozneje je bil namreč zelo siten in povsod je bil znan njegov odpor proti dirigentom. Povsod je morala obveljati njegova in ker je bil šaljapin. je vedno tudi zmagal, vsi dirigenti so ga morali ubogati. Bil je iskren prijatelj in občudovalec Stanislavskega ter njegove realistične gledališke smeri, od katere se je marsičesa naučil. Pazil je vedno, da sta bila oprema in režija do najmanjših podrobnosti realistično obdelana. Tako je v *Se-viljskem brivcu« izsilil, da mu je rekvizi-ter pošteno namočil dežnik. kajti vloga je zahtevala, da je prihajal na oder od zunaj, kjer je lilo. Zato je bilo po njegovem mnenju potrebno, da bi mu z dežnika curljala voda. šaljapin je bil prav tako sijajen igralec, kakor pevec. Po mojem mnenju je bil tudi najboljši koncertni pevec. Imel je najkrasnejši bas. kar sem jih kdaj slišala. To je prišlo v polni meri do veljavo tudi ko je zapel Musorgskoga pesem o bolhi, ki je postala njegova najljubša pesem. Ko jo je prvič zapel na koncertu, so ga obsuli prijatelji s očitki. Zdelo se jim je, da bi pevec takega kova ne smel peti take pesmi. Vprašali so tudi mene, kaj mislim o tem. Odgovorila sem jim: Vi ste se smejali, jaz sem pa Imela solze v očeh. Fedor Ivanovič je bil tipičen ruski člo- Gabriela Chrint man nova in Fedor šaljapln, ko sta se srečala v Chieagu vek. vesel in sentimentalen. Rad je imel preprosto ljudstvo, ker je videl v njem svojo domovino. Naučil je svoje rojake ceniti rusko opero In njene junake. Najlepši so bili ti junaki v operah sBoris Godunov« in »Pskovjanka-t, kjer je igral carja Ivana Groznega, šaljapinovo pojmovanje Ivana Groznega in Godunovega »Fausta« se je razlikovalo od vseh drugih umetnikov. Omenila sem že, da je vedno strogo pazil na to, da je bilo vse realistično. Ne bil bi se počutil dobro, če bi mu bila manjkala le najmanjša malenkost na kostumu, ki mu je služil za izpopolnitev njegove vloge. Pri reprizi novo naštudi-rane pskovčanke se je odigrala tale pri* goda: Po zaključnem prizoru, kjer kleči pred Ivanom Groznim, sedečem na konju, kmečko ljudstvo, ter ponižno sklonjeno z obrazi do tal, pade zastor. Ivan Groznl-Šaljapin pa tisti hip ugotovi, da manjka pas. Brž skoči s konja in odhiti za kulise. Ta čas se zaator dvigne, ljudje zagledajo klečeče kmete in mirno stoječega konja brez jezdeca. In burno ploskanje ne more zadušiti srditega carjevega kričanja za kulisami: Vrag vzemi tega tepca, pasu mi ni dal. Po predstavi je šaljapln pretepel svojega garderoberja, potem mu je pa dal sto rubljev za bolečine, češ da mora ta denar naložiti v hranilnico. Rusko občinstvo je saljapina naravnost oboževalo. Po vsaki predstavi ga je neštetokrat klicalo pred zastor in rahte-valo, naj fie kaj zapoje. Pri novo nastu-diranem Boitovem >Mephistu« smo končali predstavo šele ob eni ponoči. Nekega večera je bil Fedor Ivanovič že tako utrujen in lačen, da je komaj čakal, kdaj bo občinstvo nehalo ploskati. Ker so trajale ovacije predolgo, je vstopil k rampi, sklenil roke in zaklical navdušenemu občinstvu: Prosim vas. rad bi že jedel! S tem je pa zbudil še večje navdušenje in k večerji je prišel še pozneje. Mislim, da malo kdo ve, da je bil Ša-Ijapin zelo nadarjen risar. To je bil njegov konjiček v prostem času. Risal je neprestano. Ce ni imel pri rokah papirja, je risal kar na namizni prt portrete svojih prijateljev in znancev. Vse. kar je narisal, je imelo umetniško vrednost. Podjetni natakarji so njegove risbe večinoma izstrigli in jih prodali za drag denar Sa-ljapinovim čestilcem. Beseda o vremenskih napovedih Statistično je dokazano, da se izpolnijo vremenske napovedi do 85% Če bi zbra!! vse duhovite in neduhovite opazke, spremljajoče vremenske napovedi, bi dobili prav čet-no knjižico. In vendar je meteorologa zelo važna veda. tem težavne jsa. ker le nje z vrednotami, ki jih ni rr.osrcOc naprej matematično točno določiti. Vreme tvoi ijo fizikalno stanje ter premikanja in medsebojni učinki troprsfere. Zračne plaati dobivajo različne lastnosti, ki se neprestano izpreminjajo, postajajo toplejše ali hladnejše, sprejemajo vo^ne hlape in prah in med premikanjem prenašajo svoje lastnosti. Važne so motnje, ki nastanejo zlasti v prehodnih plasteh dveh zračnih gmot. Motnja zavzame vehk obseg v katerem je vreme v splošnem enako. S '-anjem v <;rugo oblaet se prenese sprememba *tudi tja. Bodoče vreme je odvisno od se-lanjecra in preteklega v okoliški oblasti. Zato je važno, da so stanje in vse Izpremembe za-v-ležijo, kar se dela s sinoptičnimi zemljevidi. Na njih so z določenimi znaki zabeležena stanja vremena na velikem ozem-l;u. Iz vrčih sledečih sinoptičnih zomlje-v ov lahko potem z dozdevno verjetnostjo napovedujemo vreme. Prvi sinontič-ni zemljevid je sestavil Brandes. Toda še leta 1S60 je R. Fitz Rov po njem objavil vresnenake napovedi. Sinoptični zemljevidi so se neprestano izpopolnjevali kakor je to omogočal izum brao java, brezžk::a brzojava in aerologije. Do leta 1918. sta bila glavna podatka višina in nižina zračnega pritiska, po katerih s ■ skoraj mehanično sklepali kakšno bo ri . Po zaslugi norveške šole V. in J. P :.- • r-' • ^ Bergel ona in Svobode iz Pi tge je bil sinoptični postopek iz-popolnjen. Z/aj ie sinoptično bel3ženje organizirano mednarodno. Opazovanja na meteoro'.i .-ik;h nostajab so določena na iste ure in sicer ob 2.. 5.- 8.. 11.. 14.. 17.. 20. in 23. srer.niee\Topskega časa. V nekaterih urah opazujejo vse postaje. Sinoptična staraca sporoči šifrira no brzojavko opazovanja centrali svoje države. Ta jih pa ob tečno določenem ca.su oddaja na predpisanem valu. Narodno zborno c idajo ima organ žira -no vsaka država in druge jo lahko prestreže j:., preden jo dobe od kontinentalne oddajne postaje. V Evropi so štiri kontinentalne oddajne postaje in vsaka ima dodeljen del Evrope in sosednega dela sveta.. Oddajo so primemo razvrščene, tako da lahko šf prvi dve uri po tenninu narišejo sinoptični zemljevid Evrope. Medkon-tinentalna od ajs Izmenjava okrajšane vesti med celinami. V centrali vsake države rišejo vremenske zemljevide vsak dan štirikrat. Vsaka številka in vsak znak za prvine vremena ima svojo točno določeno mesto, da je zemljevid pregleden. Teh prvin je 17. Meteorolog mera zemljevid proučiti, da spozna zakonitost vremenskega, degajanja, odnosno mora raziskati notranjo zvezo dodajanj, ki se ravnajo po fizikalnih zako-nih. Analiza mora biti fizikalno logična, zgodovinsko dosledna, mora namreč primerjati zemljevide, narisane pred bežnim zemljevidom. Od poedinih prvin se preide k zračnim gmotam in motnjam, katere je treba točeno proučiti v preteklosti m sedanjosti. Meteorolog določi lego, premikanje in stanje teh gmot v bodočnosti in šele potem preide na poedine prvine na vremensko napoveci kot tako. Napovedovanj vremena ni nikoli stoodstotno zanesljivo. Napovemo lahko, la bo temperatura padla, nikoli pa ne. koliko bo znašal pad°c. Včasi se pa tudi ta napoved ne izpolni, kajti tudi pri najboljši volji nI mogoče upoševati vseh vplivov. Tu manjka matematika in šele Petersen je zadnje čase nekoliko odstranil ta nedosta-tek. Zanesljive vremenske napovedi bodo pa možne šele. ko bodo matematično analizirana atmosferska dogajanja. Stati =tič-no je dokazano, da se Izpolnijo vremenske napovedi do 85 odstotkov. Tako visokega število ni dosegla niti znana Žene "neva elektrcmaenctična teorija, v kateri se nikoli ni izpolnila niti polovica vremensk h nap"v-->. Gotovo se bo napovedovani-? vremena .-e izpopolnilo in postalo končno vsaj za nekaj dni naprej povsem zanesljivo. Močna cesarica Da je bila četrta žena kralja Karla IV. izredno močna, to vedo že otroci v čeških ljudskih šolah. Vesti o njeni moči so črpane iz latinske kronike Bencša Kravice, ki je bila šele nedavno prevedena v Cešci-no. Glasi se: Leta 1371 je bila dokaj mirna in topla zima. Tistega leta je praznoval gospod cesar veliko noč na praškem gradu s svojo presvitlo soprogo gospo Elizabeto. Ta gospa cesarica je imela v rokah ogromno moč. Zgodilo se je približno v istem času vpričo mnogih knezov, da si je dala prinesti velikemu konju namenjeno podkev, ki je najmočnejši možje z vso svojo silo niso mogli izravnati. Ona jo je pa lastnoročno prelomila. Kar se tiče lomljenja železnih palic je prekašala cesarica s svojo močjo tudi najmočnejše može. To pa ni bilo samo enkrat, ko sem to videl in zabeležil, temveč je delala to že prej in večkrat še pozneje je lastnoročno storila to, česar si ni upal storiti nonen moški. Debele nože mesarjev in kuharjev je lomila v rokah kakor trske. Oklepe vitezov in dvorjanov je raztrgala od vrha do tal. Vsi so obču-duvali njeno moč, češ da že od časov Li-buše ni bilo na češkem močnejše žene. In čeprav je bila izredno močna se s tem ni bahala In svoje močt ni kazala pogosto, razen če ji je gospod cesar to naroČil. Odkod »Striček Sam«? Kakor pravijo Angležem John Buli, nalivajo Američane v sati tinele Sam — StriČek Sam. John Buli kot simbol Angleža, izvira cd znanega angleškega zdravnika Johna Arhutnotha Iz prve polovice 18. stoletja. Glede stricka Sama pa čitamo navadno, da je to dovtipno tolmačenje kratice US - - United States ali Združene države. V resnici pa ni tako. Izraz 1'ncle Sama kot karakteristično imenovanje Američana se pojavi najprej v knjigi nekega Johna Prosta leta 1842. Tu se pripoveduje, da je živel med vojno Američanov proti Angležem 1. 1S12 v mestu Trovl v državi Ncw York tovarnar konzervnih škatlic Samuel Wttoon. Ta je bil med delavstvom in okoliškim prebivalstvom tako priljubljen, da so ga vsi nazivali >Striček Sam«. Med vojno je \Vilson dobavljal konzerv-ne škatlice tudi ameriški vojski in označene so morale biti s kratico US. Delavci in za njimi tudi drugi ljudje so si razlagali v šali to kratico kot značko tovarnarja Tunele Sam. Pozneje sta se pojavili začetnici US tudi na ameriških vojaških uniformah. Dovtipna razlaga je prešla tudi na nje in tako je postal Striček Sam simbol Američana. Letalo v Belgijskem Kongu Ker se ie bil pokvaril motor se ie moralo neko letalo spustiti na tla na reki Dungu v Belpiiskem Koneu. Ker bi bilo zelo težko in tudi drago letalo razdreti in odpri:ati poedine dee. ie pilot okleni oo-oravtti ea kar tam. kier se ie bilo spustilo na tla. Te na'ose so se lotili beleiiski inženirji, ki iim ie pomagalo več sto domačinov. Če so hotel, dvigniti vodno gladino, so morali zerad ti jez. V strugi so razstrelili z dinamitem več skal. da bi se moglo teiko letalo dvigniti. Na bregu reke ie nastala cela naselbina z 'aditsko postajo, zvezano skoz: pragozd po zasilni poti z najbližjo cesto. Za zamorce ie bil coset nove naselbine svečanost in naiveči; dcaodek živlienia. Posebno globok vtis ie napravil nanje ra- dijski mehanik, ki je počel v njihovih očeh v svoji kabini čudovite reči. Nekega dne so domačini sklenili proglasiti velikega čarovnika za svoieaa kralja. Priredili so veliko svečanost, na kateri so se poiavile črne dame z najnovelšim nakitom. Bil 1e iz duraiuniiniievih odpadkov in aluminijevih spojk, ki so si jih bile obesile za-morke na roke. v ušesa in nosove. Najstarejši živalski vrt Čeprav so vladarji in mogočniki tega sveta že od pamtiveka v svoje razvedrilo uredili eksotične živali, ne zaslužijo njihove zbirke živih bitij imena živalski vrt, ker niso bile združene z znanstvenim interesom in smotrenostjo. Prvi, ki je ustanovil zaies znanstveno urejeno zbirko, je bil grški filozof in naravoslovec Aristoteles 3S4 do 322 pred Kristusom. Njegova atenska šola Lvkeion je bila izpopolnjena z bogatim živalskim vrtom, kjer so bile zbrane živali najrazličnejših vrst od domačih v Grčiji sami živečih do tujih pripeljanih od vseh strani sveta. Aristoteles ni uporabljal te žive zbirke samo v šolske namene, temveč za lastna znanstvena opazovanja in raziskovanja. Prizadevanje, imeti Živali v ujetništvu, ga je privedle do spoznavanja njihovih življenjskih pogojev in navad. Mnogi Aristotelovi znanstveni podatki, ohranjeni v njegovih spisih, izvirajo iz njegovega dela v živalskem vrtu. Baje je sam Aleksander Veliki, ki je bil Aristotelov učenec, dajal svojemu priljubljenemu filozofu mnogo denarja za njegove znanstvene svrhe. Athe-naios govori o podpori S00 talentov, skoraj pet milijonov drahem. Razen tega je bilo kraljevim vrtnarjem in lovcem zapovedano pomagati Aristotelu pri zbiranju živali in rastlin. Ce so ti podatki točni, pričajo, da je bil kralj Aleksander velik tudi v svojem mecenstvu. da je razumel potrebe znanosti malone z ameriško širokogrudnost jo. Ideali mlade Japonke Zakonske zveze sklepajo na Japonskem starši večinoma Se pred rojstvom svojih otrok Na Japonskem so ustanovili sloveče šol 3 za neveste, v katerih se vzgajajo za bodoče vzorne zakonske žene in požrtvovalne matere po možitvi hrepeneča dekleta melanholičnih pogledov. Neki tokijski list je pohval svoje čitatelje, naj mu povedo svoje mnenje o teh šolah. Kakšna je prav za prav mlada Japonka, kakšne so njene želje In o čem sanja ? Kakšno bodočnost si želi, da bi mogla reči o sebi: srečna sem? Kakšen naj bo moški, ki se poteguje za njeno roko? Tu se pokažejo že znatne razlike med Japonko in mlado damo iz Srednje Evrope o nazorih glede Ideala lepote. Vse mlade Japonke brez izjeme hrepene po priletnih moških, tudi če niso bogati. S takim moškim hoče mlada Japonka živeti v srečnem zakonu in imeti najmanj tri otroke. Japonka rada poseda doma v rodbinskem krogu, nima pa nobenih pomislekov proti temu, če jo vzame mož s seboj v kino. Toda to se sme zgoditi največ trikrat v mescu, če bi šla večkrat v kino, bi se ji zdelo to že pretirano. Kaj pa, če ljubljeni mož ni dober in živi potratno, ali če ji je celo nezvest? Kaj poreče mlada Japonka v takem primeru 0 Najprej uporabi vsa sredstva, da bi spravila nezvestega moža na pravo pot in si zopet pridobila njegovo ljubezen, če je pa vse njeno prizadevanje zaman, se vda v svojo usodo in živi potrpežljivo naprej ob moževi strani. Le redke so japonske žene. ki se dado v takem primeru ločiti od mize in postelje. Kake pa dobi dekle na Japonskem moža? Ali je tudi tam znana ljubezen na prvi pogled? Ne, take ljubezni na Japonskem ne poznajo. Tam sklepajo zakonske zveze starši, bodoči tast in tašča, večinoma še pred rojstvom bodočih zakoncev. To so še ostanki starih šeg in običajev v vzhodni Aziji. Otroško ljubezen do staršev ceni mlada japonska žena nad vse. Zakone brez otrok smatra za največjo nesrečo. Polovica mladih Japonk si želi, da bi imele najmanj po tri otroke, dobra četrtina si jih želi štiri do pet, nekatere pa še več. Rekord v tem pogledu je dosegla neka Japonka, ki je dejala, da bo njeno srce po-tolaženo, ko bo rodila trinajstega otroka. Pismenost Je zelo stara Profesor univerze v Pittsburgu dr. Johnson je odkril nekaj za kulturno zgodovino človeštva zelo važnega. Dolga leta se je ukvarjal z vprašanjem, kdaj so začeli stari Egipčani uporabljati koledar. S poskusi v planetariju je prišel na to, da je bilo to najbrže 18. junija 3251 pred Kristusom. Ta datum je obenem najstarejši dokazani datum človeški pisave, ce so namreč Egipčani pred 5200 leti začeli uporabljati koledar, so gotovo že znali zabeležiti podatke s svojo pisavo, ki so si jo izmislili zato, da bi mogli zapisati za svojo trgovino važne podatke. Seveda ni mogoče ugotoviti prvih takih beležk pred uvedbo egipt-skega koledarja, ker jih ne moremo časovno opredeliti. če torej smatramo Johnsonove račune za tečne, lahko trdimo, da je leto 3251 pr. Kr. obenem začetek pismenosti. Poskus, s katerim je bil ta datum dognan, je bil napravljen tako, da je ameriški učenjak tako dolgo vrtel planetarij, dokler ni pokazal zvezdne konstelacije približno pred 5000 leti. V ta namen je rabil stroj planetarija polnih 10 ur, na kar je bila odkrita konstelacija, ki se je ujemala z Johnsono-vimi računi. Ali bo usahnilo čadsko Jezero? Po dolgoletnih opazovanjih grozi nevarnost, da bo nenadno usahnilo Cedsko jezero, ki namaka ne samo zapadni Sudan, temveč tudi Kameninsko zaledje in južno Saharo. V teh krajih se pripravlja naravna prirodna katastrofa, ki bodo njene gospodarske posledice nedogledne. Cadsko jezero meri 30.000 m2, kadar pa. pritisne suša, se skrči na 11.000 km^. Jezero ima samo dva pritoka Sari in Ko-madugo, ki sl.ozi vse leto dovajata vanj svežo vodo. Močnejši pritok je šari, kateremu pa preti nevarnost, da se združi z bližnjo reko Keboi ln da se bo potem izlival v Niger. Naravni jez med obema tokoma je preozek, da bi mogel trajno kljubovati pritisku vode v šari. ki počasi gloda, bregove v smeri reke Keboi. Prodor lahko nastane vsak čas. Posledica bi bfla, da bi se izpremenili rodovitni kraji ob Cad-skem jezeru v globino več sto krlometrov v pustinjo. Pašniki, nad katerimi dežnje navadno samo enkrat v sedmih letih, bi se Izpremenili v puščavo. To bi bil tudi konec velikih bombažnih plantaž na jugu čadskega jezera. Pogled na norveško pristanišče Troadhjem Giovanni Papini: Dan, ki se ni povrnil Poznam mnogo krasnih, starih princes, so pa tako siromašne, da si niti sobarice ne morejo dovoliti. Stanujejo večinoma v napol razpadli samotni toskanski vili, kjer stražijo dohod do nje mračne zaprašene ciprese. Nekega dne sem sedel v salonu najlepše in najstarejše izmed mojih princes. Na sebi je imela črno obleko, temen pajčolan ji je zastiral obraz in na sivih lahno nakodranih iaseh ji je sedel črn klobuček. Njen obraz je bil pokrit s pudrom in v svitu edine sveče se je zdel tako neresničen kakor prikazen. — Kar vam hočem zdaj povedati — je začela — se je zgodilo pred štiridesetimi leti. ko sem bila še mlada in sem si lahko dovolila vrtoglavosti. — In s tihim glasom je jela pripovedovati eno izmed svojih neštetih življenjskih prigod. Jaz sem pa hrepenel tistega večera po nekem drugem, neobičajnem, neverjetnem. — Silite me torej, da bi vam odkrila svojo zadnjo tajno, ki mi je še ostala. Vem sicer, da je smrt že čisto blizu in da se s tem nikogar ne dotaknem, prav tako kakor ne bom srečala nikogar več, ki bi se zanimal kakor vi o fantastičnih prigodah. Poslušajte torej prosim: — Tista tajna se je pričela, ko mi je bilo davindvajset let. Bila sem nedvomno najbolj očarljiva princesa prestolice in moj prvi mož 5e ni bil umrl. To se je zgodilo dve leti pozneje, ko sem se zaljubila v X. Toda to zgodbo že poznate . . . Nekega dne. ob koncu mojega dvaindvajsetega leta je prišel k meni prileten mož in me prosil, naj mu dovolim dveminutni pogovor med štirimi očmi. Ko sem ustregla njegovi želji, je prišel na dan s svojo prošnjo. — Imam hčerko, ki jo ljubim bolj kakor svoje življenje in ki je težko bolna. Moram ji priboriti novih moči in življenja. Zato iščem mlade ljudi, ki bi bili pripravljeni ali posoditi nekaj let svojega življenja. Ce bi mi hoteli žrtvovati le eno leto svojega življenja, bi vam ga vrnil točno do dneva pred vašo smrtjo. Na koncu dvaindvajsetega leta bi prišli neopaženo v štiriindvajseto leto. Vi ste še zelo mladi iri tega skoka niti čutili ne boste. Ko se postarate, boste lahko za en dan ali za več ali pa samo za eno uro dobili nazaj svojo mladost. Prosim vas nikar ne mislite, da imate pred seboj ša-ljivca ali sleparja. Samo ubogi oče aem, ki mu je dal bog na neprestane prošnje moč, kakršne ni dal še niKomur. Z velikim trudom se mi je že posrečilo spraviti skupaj tri leta, potrebujem jih pa mnogo več. Prosim vas, prepustite mi eno leto in ne bo vam žal. V tistih časih sem bila vajena vsega neobičajnega in dvorna družba, kamor sem zahajala. nI poznala nič nemogočega. Sprejela sem torej ta čudni predlog ln kmalu sem bila eno leto starejša. Seveda se to ni zdelo nikomur čudno in do svojega štiridesetega leta sem živela zelo srečno. Nikoli nisem čutila, da bi mi manjkalo tistih 365 dni, ki naj bi jih nekoč dobila nazaj. Priletni .mož mi je bil pustil pismeno pogodbo in svoj naslov, ter me prosil, naj ga vsaj mesec dni vnaprej obvestim, če bi hotela imeti en dan ali več dni svoje mladosti. Ko je jela po štiridesetih letih moja lepota ugašati sem se zatekla v grad svoje rodbine. Potem sem se pa obrnila na svojega dolžnika. In res sem dobila zopet lepoto in svežost, kakor da mi je šele triindvajset let. Na plesih v piestolici, ki sem se jih zopet udeleževala, sem vzbujala začudenje vseh prič pešanja moje lepote. In kako čudna je bila zame pot moje izpre-membe. Utrujena in izčrpana sem zvečer zaspala, sveža in polna radosti sem se zjutraj vzbudila. O gubah na obrazu ni bilo ne duha ne sluha. Moje telo je bilo sveže in prožno, lasje blesteči, lica rdeča. V prestolnici so moji čestilci strmeli nad tem in majali z glavami, češ da sem čarovnica. Nihče pa ni slutil resnice. Vedno, kadar je rok moje pomladitve minil, sem se takoj vrnila v svoj grad, kjer nisem hotela nikOTar snrejeti. Iickcč jc vun v mejo loI.o i.il^d gref, do ušes zaljubljen vrne. Ves precenečen me je našel mnogo gršo ln starejšo, kakor je bila v resnici tista, v katero se je v pre-stolici tako zaljubil. V začetku se mi je zdelo 365 dni neizčrpen zaklad. Takrat sem bila zares potrebna in prepogosto sem se obračala na svojega skrivnostnega dolžnika. Toda ta vestni mož je izpolnil vsako mojo željo. Nikoli nisem zvedela od kod jemlje mladost in kako mi jo tako točno dobavlja. Mislim, da si jo je zopet nekje izposodil. Rada bi bila spoznala žensko, ki je njena mladost služila v to, da sem ji vračala star dolg. Toda težko is mislite, kako strašno mi je bilo, ko mi je nekega dne z ban-kirjevo hladnokrvnostjo sporočil, da imam samo še en dan v dobrem. Vse leto potem sem se mu izogibala ln razmišljala o tem, da bi se ostanku odpovedala, da bi si tako prihranila nove muke. Gotovo me boste razumeli. Po vsaki taki pomladitvi je bil povratek v resničnost čim težji, čim večja je bila razlika med dejansKim stanjem in zunanjostjo triindvajsetletnega dekleta. Nisem pa imela toliko moči, da bi premagala iz-kušnjavo. Kako bi se mogla stara ln osamljena Žena odpovedati lepoti in ljubezni, tudi če traja samo nekaj trenutkov. En sam dan biti ljubljena in oboževana! Vi ste še premladi, da bi to razumeli. Zc'aj je vse moje bogastvo v enem samem dnevu. En dan poln svetlobe, potem pa večna tema! Preden poprosim sa ta dan. . . . toda kdaj se odločim za to? Kaj početi znjim? Tri leta. so že minila, ko sem se zadnjič veselila mladosti, a v prestolici se me nihče več ne spominja. In vendar bi bila rada še enkrat lepa in zažeJjena. Ta zgubčeni obraz postane lahko še enkrat svež m lica rdeča: ta usta lahko samo še en dan dele radost ljubezni. Toda ne morem se odločiti; nimam moči, da bi vrgla zadnjo karto. Uboga, draga princesa. Med svojim pripovedovanjem je odložila pajčolan. Lahko sem videl, kako so ji solze začrtale v plast pudra globoke zareze. Po ihtenju ni mogla nadaljevati svojega pripovedovanja. Moral sem jo potolažiti. Padel sem ji k nogam in jo prosil, naj podari ta zadnji dan svoje mladosti meni. Zagotavljal sem jo, da bo moja ljubezen globlja od ljubezni vsakega dvornega gizdalina. Moje besede so učinkovale. Obljubila mi je, da bom njen zadnji ljubček, samo en dan in sicer čez mesec dni. Tisti dan je bil točno določen, potem sem se pa poslovil. Dolg je bil ta mesec, morda najdaljši v mojem življenju. Obljubil sem princesi, da se ta čas ne oglasim pri nji in držal sem besedo. Slednjič je napočil težko pričakovani dan. Kolena so se mi šibila in srce ml je močno utripalo, ko sem se napotil proti vili. Vrata so bila odprta, balkon okrašea s cvetjem. Vstopil sem v salon; v dveh Zahteva po maksimiranju cen Dosedanji ukrepi za pobijanje draginje niso bili dovolj učinkoviti in tudi kontrola nad cenami ni dosegla svojega namena Ljubljana. 30. aprila Vsi stanovski listi, pa tudi dnevniki pišejo skoraj dan za dnem o draginji. To je razumljivo. kajti življenjske potrebščine se nezadržano podražujejo in klici konzu-mentov po nujnih, učinkovitih ukrepih so čedalje glasnejši; podobni so že klicem po-tapljajočih se na pomoč. Vendar ne moremo na vprašanje draginje gledati le s stališča nekaterih plasti prebivalstva in v njem vidimo razen sociaina tudi gospo carski značaj. Draginja ne prinaša le moralne krize in bede med konzumenti, temveč tudi usodne motnje v vse gospodarsko življenje, će tega zdaj še ne uvidevamo vsi, vendar ne smemo ostati slepi. Izredna podražitev življenjskih potrebščin lahko povzroči gospodarsko krizo še z mnogo hujšimi posledicami od teh. ki jih je zapustila prejšnja kriza. KDO JE KRIV? Mnogi zdaj že javno govore in pišejo, da izredna • raginja pri Ea^ ni na.avcn pojav. Z vojno. pomanjkanjem surovin, otežkočenim uvozom, zvišanimi davki itd. si ne mo:ejo razložiti, zal:*:j se je blago pri nas podražilo mnogo bolj kakor v državah, ki so vmešane v voinn. Z.ičeli so Kazati s prstom na spekulante. Celo v najuglednejših beograjskih listih so jih začeli žigosati. Pri nas se je ljudem zdelo, da so dolžni potrpsti v teh časih, če se to in ono podinži. Govorili so. češ, vemo. da bo v teh časih moral vsak nekaj žrtvovati : producenti bodo moiali plačevati višje 'avkr, konzumenti pa kupovati dražje blago. Ljudje se dobro zavedajo, da je v teh časih vsaka demagogija na račun draginje posebno škodljiva, da je nevarno tudi ustvariati nerazpolcženje med producenti in konzumenti. Vedo tudi. da morajo biti pripravljeni še na večje žrtve, pripravljeni na vse. SPEKULANT. SOVRAŽNIK DRŽA.VE £T. 1 Toda ljudje se tu i dobro zavedajo da prav v teh časih ne smemo trpeti takšnih zlorab. kakršne si dovoljujejo nekateri spekulanti, ki ribarijo v kalnem, navijajo cene ter plašijo ljudi še z večjo draginjo, izgovarjajoč se na izredne razmere, češ. samo vojna je kriva draginje. Prav v teh časih bi nas moralo skrbeti, da bi ne slabela kupna moč prebivalstva da bi se ne zmanjševal konzum in da bi podjetja ne odT>už?il3 delavstva. Nočemo govoriti le o zadovoljstvi] državljanov kot posebno pomembnem činitelju, temveč je treba naglasiti, da je kupna moč prebivalstva, primeren življenjski standard. najVoljši pogoj za okrepitev konstruktivnih sil v državi. Vsi dobro veste, koliko strupa je dandanes razlitega povsd kako je ozračje napolnjeno s kužnimi bakterijami podtalne propagande — morah bi pa tudi vedeti, da so ljudje proti vsemu temu zanesljivo imuni, če so kolikor toliko zadovoljni. Spekulanti, ki s tre žejc konzumentom po življenju, pa najbolje podpirajo zastrupljevanje sovražne propagande. Na \mraaanje uiaglnje bi morale oblasti gledati tuci s Lega stališča. TEORIJE IN ŽIVLJENJE Ne kater? teoretik.' sicer vedo prav lepo razložiti, zakaj pri nas tako narašča draginja T%*a vse te hipoteze — ali draginja narašča zaradi po\r-;v: nega izvoza, ali zaradi -'ečjega obtok;;, denarja Ltd. — vprašujemo se je, z kaj se pri nas ne posreči, kar so dosegV brez * ruda v rte-vi inih drugih državah. Dovolj j"1 rtazsirnivo, da so se nekatera ^a-na živila - s-ose inih nevtralnih državah poči :■ ~ mnogo mani kakor pri nas, čeprav j h p-av tak j izvaža jo Tanano je tudi. da je v Angliji. 've:.i>iji in Franciji mnogo manjša draginja kakor pri nas. Jeseni je bilo mnogo krika, ko je začela naraščati draginja, bilo je mnogo ner-voznosti in ogcičenja. več aH manj postnega, ne le med konzumenti, ki so 3e začeli zalagati z blagom, temveč tu«^ med trgovci :n producenti. Nekateri so zvra-čali vso krivdo na konzumente, če?, da so povzročili d i-1 gin jo s kupičenjem blaga. Zdaj je pa jasno, da draginje na povzročajo več konzumenti, saj je konzum že precej manjši kakor normalno. V nekaterih strokah je že nastopil zastoj in trgovci se pritožujejo nad malim prometom. Kljub temu pa cene naraščajo iz dneva v dan. Blago, ki spada pod kontrolo cen življenjskih potrebščin, se podražuje, ker detajlisti dokazujejo pred oblastmi, da se je podražilo v prodaji na debelo. iMnogo blaga je pa tudi prostega in se lahko podraži čez noč. Ko so bili ustanovljeni pro-tidraginjski odbori, je izšla iz Ljubljane pobuda, naj bi popisali zaloge blaga in sirovin pri profucentih ter predvsem pri njih nadzirali cene. Brez pomena je predpisovati cene branjevcem in kramarjem, ko niso pod nadzorstvom cene blaga v prodaji na debelo in ko je mogoče cene navijati na blagovnih borzah. V ZAČARANEM KROGU Od sistema kontrole cen smo si zelo mnogo obetali, zdaj je pa že začelo prevladovati prepričanje, da je povsem odpovedal. Cene se zaradi tega. da je bila uvedena kontrola cen nad nekaterimi vrstami življenjskih potrebščin, niso ustalile. Kmalu bo minil že osmi mesec, odkar se je sprožil plaz draginje. V začetku bi ga najlažje zaustavili. Zdaj je potegnil za seboj že vse stroke gospodarskega življenja in izredno globoko posega v socialno življenje. Recimo, da se mezde in plače prilagajajo naraščanju cen življe njskih potrebščin. Toda to je začarani krog. ki lahko vodi samo v inflacijo: podražitev blaga, zvišanje me~d. podražitev blaga . . . itd. Vzemimo primer: podražitev premoga! Zaradi podražitA-e premoga se podraži železniški prevoz, zaradi podraženega prevoza se podraži vse blago, ki ga prevažamo po Želeamici: zaradi te podražitve je treba zvišati rudarske mezde, zaradi zvišanja rudarskih mezd se podraži premog. KAKO SI LJUDJE POMAGAJO Pri zrj a ti ie treba, da se delavske mezde prilagajajo vsaj nekoliko podražitvam življenjskih ry>trebščin. Morda ne v taksnem tempu kakor se podražujejo življenjske potrebščine. V nekaterih strokah pa tudi še zri bilo bistvenih sprememb. Pritožujejo se pa tudi uradniki, da njihove pia če že dolgo ne ustrezajo, češ že pred nastopom draginje niso bile primerne. To jim smemo \*erjeti. Vedeti moramo, da so >ivi!a. bila marca že za 30.89% dražja kakor Ta-u r-vrusta, oVX!r>^. in obutev celo za 42.4-3. k7:rjava in razgv^tljava pa za 11.5%. Kairo je mogoče, '.i a Hud je pri nezviša-nih prejemkih še vendar 3S*»e? Odgovor je preprost: žive na obroke, na kredo. Nekaj jih je tudi — a so zelo redki —, ki so si prejšnje čase r.ekaj prSiranili, ali vsaj niso bili Ž3 prej zadolženi. Nekateri so bili tudi še precej dobro preskrbljeni z obutvijo in obleko, preden je r-ače'a naraščali draginja. Zdaj kupujejo le najnujnejše — obleke in čevdjev ne, '»arčujejo pri vsem, celo pri robcih. Tako se skušajo obdržati na površju. Toda dolgo ne more vzdržati nihče. Uradnik ne more hoditi bos v službo in tudi golih otrok ne more pošiljati v šolo. Ta draginja pomeni še hujše obu-ložanje srednjih slojev prebivalstva kakor pi-ejšnja gospodarska kriza. MAKSIMIRAJTE CENE Na dva načina bi bilo mogoče pomagati ljudem s primernimi ukrepi: ustalitev cen ali zvišanje prejemkov. Dosedanje izkušnje so pokazale, da s samim zvišanjem plač ni mogoče spraviti z dnevnega reda vprašanja draginje. Zato bi bilo potrebno neposredno zaustaviti naraščanje draginje. Toda o tem bi ne smeli zopet razpravljati pol leta, kaj bi naj storili, temveč bi morali res takoj nekaj ukreniti. Čedalje srlasnejša je zahteva po maksimiranju cen življenjskih potrebščin. To bi bila morda res najboljša rešitev. Nastal bi sicer hrup med tistimi, ki gledajo na sedanje čase le kot dobo ugodne konjunkture in se jim zdi vse drugo postranskega pomena — tudi človeška življenja in celo obstoj države. Toda ali se bomo ozirali na te sovražnike človeškega rodu? kjer je voda grozila, da vdere skozi strop in v glavno zalogo tobaka. Z naporom vseh moči njega samega in drugih ijudi. med katerimi so se takoj znašli tudi na dopust vračajoči se vojaki, se je posrečilo odstraniti nevarnost. Posebno občutno je naliv prizadel metliške vrtove, kajti voda je odnašala rodovitno zemljo kakor prah. Na več krajih je docela odkriJa krcmpL, odnesla zemljo m še plotove. Metliško sejmišče je bilo v kratkem povsem pod vodo. Voda je zalila tudi staro cesto pred gostil-nićaijcm g. uK....,cem a 5c druge dele MetLke. Po skoraj enotirnem nalivu se je neurje poleglo in je priče o polajoma deževati. Ceste so po cdteku vode pokazale svoja kameni La lebra, k.jti Izp.alo je z njih tudi ves pFsek in odneslo vso nesnaga. Hudi naliv je prizadel tudi kraje ob Semiču in M-lin a h. Trgovci škofjeloškega okraja so zborovali Sedanje razmere zahtevalo v gospodarstvo vso Fi'Gtl naraščanju cen fj.vllemf.skih potrebščin Už'rksviti ukrepi, ki jih predlaga Delavska zbornica v Ljubljani Ljubljana. 30. aprila Od Delavske zbornice v Ljubljani smo prejeli: Dne 12. in 13. t. m. se je vršila v Zagrebu seja odbora osrednjega tajništva Delavskih zbornic. Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje uspešnega nadzorstva oziroma ustaljenja cen. Delavska zbornica v Ljubljani je na tej seji sprožila naslednji piedlog s pripombo, da ga osrednje tajništvo delavskih zbornic predloži pristojnim ministrstvom v upoštevanje: 1. Dosedanji ukrepi v borbi proti naraščanju cen so nepopolni. Taka je že osnovna misel uredbe o kontroli cen in o pobijanju dre^inje. ki ne obsegata nadzorstva nad podi ni.it vi jo glavnih agrarnih pridelkov (n. pr. pšenice, keruze) pri producentu. 2. Vsi ti ukrepi se sučejo okoli juridično normativ neg:* nadzorovanja cen in morajo biti tudi iz tega razloga nezadostni. Take okrepe hi bilo treba dopolniti: a) z ukrepi, ki bi šli pri glavnih predmetih dnevne potiošnje za vpostavitvijo ravnovesja med ponudbo in povpraševanjem < pregled zalog, ocenitev potrošnje, ev. omejevanje izvoza, ev. omejevanje potrošnje): b) z ukrepi, ki bi v kljub izrednim razmeram jamčili večio stalnost v razmerju med denarnim obtokom, transakcijami in zaslužki vsake vrste. Vse to niso neznane stvari. Ako se v borbi proti draginji vkliub temu ne postopa tako in se v borbi proti naraščanju cen dopuščajo za razne interesne skupine izjeme, je to znak. da nevarnosti, ki nam pre-te s te strani, ne ocenjujemo dovolj resno. 3. Zato je treba povdariti. da gre tu za nevaren razvoj, ki ga bo treba brezpogojno zaustaviti. Tudi če naraščanje cen ni, ali vsaj v celem obsegu ni posledica denarne politike, vodi v svojih posledicah končno ven- fantastičnih svečnikih so plapolale vse sveče, ćakal sem, toda nikogar ni bilo. Ves dom je bil pogreznjen v grobno tišino. Po enournem čakanju sem vstopil v jedilnico. Na mizi sem zagledal dva pribora, sadje in mnogo rež. Krenil sem naprej v drugo slabo razsvetljeno sobo, dokler nisem prišel do vrat, vodečih v princesino spalnico. Potrkal sem enkrat, dvakrat, znova, nobenega odgovora. Zbral sem ves svoj pogum in odprl. V naslonajču pred zrcalom je sedela princesa. Zaklical sem, toda odgovora ni bilo. Stopil sem bliže in jo prijel za roko, pa se ni ganila. Opazil sem, da je njen obraz bled in naguban kakor običajno, samo nekoliko otožnejši in nekam prestrašen. Srce ji ni več utripalo. Princesa je bila nenadoma umrla, ko je pred zrcalom pričakovala povratka svoje lepote. Pismo, ki sem ga našel na tleh mi je vse pojasnilo. S pokončno pisavo je bilo v njem napisanih nekaj vrstic: Spoštovana princesa! Težko ml je, da vam ne morem ustreči in vrniti zadnjega dne mladosti, ki vam ga še dolgujem. Ta hip ne morem najti nobene ženske, ki bi sprejela mojo neverjetno glasečo ae ponudbo, a tudi moja hči je v nevarnosti. HoČem si pa še prizadevati in obvestim vas o uspehu Moja vroča želja je v redu izpolniti prevzeto dolžnost. Vaš udanl. . . darle v inflacijo z vsemi njenimi nepredvidljivimi posledicami: zmanjšuje obratne kapitale gospodarskih edinic in države, desorganizira gospodarstvo in slabi državo; delavci, zasebni in javni nameščenci stalno izgubljajo na realnih zaslužkih. Najtežje pa prizadeva ta razvoj upokojence in rentnike socialnih zavarovanj. Delavske zbornice bi ne vršile svojega poslanstva, ako ne bi osredotočile vse pažnje na umerjanje državne politike v pod 1. in 3. označenih smereh ter bi se zadovoljevale s tem. da bi razpravljale po protidra-ginjskih odborih o tem. kakšna naj bo cena čaju. popru in drugim takim predmetom ali pa tudi o tem, da h se sme podražiti moka, ko se je že prej na borzi z vedno-I stjo pol javnih ustanov razglasilo, da se je podražila pšenica. Dolžnost predstavnikov delavskih zbornic je, da na odločujočih mestih povedo, da smatrajo borbo zoper naraščanje cen za zelo važno narodno gospodarsko, socialno politično in narodno obrambno stvar in da dosedanjega načina borbe proti naraščanju cen ne smatrajo za dovolj učinkovitega. 4. Uredbo o kontroli cen ta pobijanju draginje bo treba nemudoma tako spremeniti, da bosta obsegali tudi glavne prehranjevalne pridelke pri producentu (pšenico koruzo). 5. Direkcija za prehrano mora začeti (eventuelno s sodelovanjem Prizada) s poslovanjem in dobiti popoln pregled čez zaloge koruze in pšenice. Pregled zalog mora obseči tudi večja kmečka posestva v Vojvodini, ki prodajajo koruzo in pšenico za trg. Mora pa se pri vodstvu direkcije v smislu korporativnega načela čuti glas obeh strani, producentov in potrošnikov, ne pa samo prvih. Daljnji ukrepi bi postali razvidni iz ugotovitev tega dopisa. Izvoz pšenice in koruze se sme dopuščati le v taki izmeri, da bodo potrebe domačih potrošnikov brezpogojno pokrite. Da se zaloge ne bi zadrževale, naj se cene pšenici in koruzi do prihodnje žetve maksimirajo. Priporočljivo bi bilo, da bi se določile maksimalne cene tako, da bi cene, počenši od sedanjega nivoja, mesečno polagoma padale, tako da bi imeli tisti, ki bi blago zadrževali, izgubo, ne pa dobiček. Tej izgubi pa bi se izognili, ako bi ponudili blago Prizadu in sicer tako, da obdrže blago do odpoklica na skladišču in da dobijo plačilo šele ob odpoklicu. Tako bi bil odstranjen namen špekulacije z naraščanjem cen, kar povzroča zadrževanje zalog. 6. Poleg pšenice naj bi se maksimirale takoj tudi cene živini in mesu, krompirju, fižolu, mleku ta jajcem. Pri živini bi bilo treba omejiti na eni strani izvoz na meso, ki ga nase notranje gospodarstvo more prenesti, na drugI strani pa event. omejiti notranjo potrošnjo mesa. 7. V kolikor bi se pokazale pri cenah uvoza in izvoza razlike z domačimi cenami, naj bi se uvedle pri izvoza izvozne takse v korist fonda, iz katerega bi se dajale premije za uvoženo nujno potrebno blago, ki naj bi se prodajalo na domačem trgu pod uvozno ceno (misel, ki jo zastopa univ. prof. Bilimovič v »Narodnem blagostanju« 1940 št. 13). 8. Tudi pri tekstilnem blagu je vztrajati pri načelu maksimiranju cen. Pod vzeti je treba vse korake, da. se to omogoči. Za nakupe tekstilnih huiovrin, prodaje tekstilnih, polfabrikatov in event. veleprodajo tekstilnih izdelkov bi kazalo osnovati korporativno zgrajeno centralo za tekstilne izdelke, ki bo ves promet s tekstilnim blagom usmerjala oziroma nadzirala. Tudi tu je treba dobiti pregled nad zalogami, uvozom, tekočo proizvodnjo in potrošnjo. Ako bi se ob danih maksimiranih cenah izkazala neskladnost med proizvodnjo in potrošnjo, bi bilo treba misliti na omejitev potrošnje m kontrolo detajlne trgovine. 9. Takoj naj se odredi, da se stanarina, cene premogu, plinu, vodi, električnemu toku ta vsem javnim uslugam do nadaljnjega ne smejo dvigati. Služkinjo je opeharil Škof ja Loka, 28. aprila. V zapore Škofjeloškega sodišča bo privedli sredi tedna 20-letnega hlapca Antona Kode rmana. Koderman je bil do nedavnega v službi v gostilni na .Škofjeloškem kolodvoru. Znal si je pridobiti zaupanje služkinje Micke, ki mu je izročila pred dnevi hranilno knjižico Mestne hranilnice v Kranju, z vlogo blizu 11.000 din. Kodermana je poprosila, naj se namesto nje odpelje v Kranj in naj dvigne din 500. Lahkoverna Micka tudi ni pozabila povedati Kodermanu gesla, ker je bila knjižica vrntoilirana. Tonček is ni dal dvakrat reči. Odpeljal se je v Kranj, kjer je pa dvignil kar 3,000 din Z denarjem in knjižico je pobegnil, Micka p aje medtem nestrpno čakala odkod se prikaže Koder-man. Končno je odšla v Kranj tudi ona in seveda, tam je zvedela, da je bilo dvignjenih na njeno knjižico din 3.000. Kode rman si je kupil pri Savniku v Kranju obleko, jopico, srajco, kravato, pas ta kovčeg. Praskrbel si je tudi družbo. Bil je z neko drugo Micko v Ljubljani, na katere stanovanju so našli kovčeg. Pa tudi čevlje je kupil Tone. Katere stvari je baš točno kupil za Mickin denar in katerih ne, bo dognala preiskava. Dejstvo je, da imajo na sodišču obleko, jopico, srajco, zapestno uro, kravato, dva para Čevljev in kovčeg, kar vse bo igralo svojo vlogo pri odmeri kazni. Hlapec sicer pravi, da je dvignil denar na izrecno željo Micke, ki mu je tudi dovolila, da lahko porabi njenega denarja kolikor hoče! Pri Kodermanu so dobili še osem dinarjev, vse drugo je deloma zaigral, deloma zakupil in porabil za U-eživljanjo. Tudi vložno knjižico z vlogo 7830 ima sodišče. Hod naliv nad Metliko Metlika, 28. aprila Bela Krajina je znana posebno po nezadostnih padavinah, ki so največkrat krive, da je skozi leta in leta občutno prizadeta po suši. Tudi ves ta mesec je razpokana zemlja klicala po blagodejnem dežja, ki je z malimi presledki rosil v petek popoldne in v noči na soboto. Vse drugače pa se je vreme prevrglo v soboto popoldne. V skoraj jasnem dnevu se je okoE 15. pojavu nad Gorjanci ogromen črn oblak, ki se je valil proti Metliki. Spotoma so ga zračne struje razcepile v dva dela, katerih večji se je privalil nad Metliko in še pred 16. uro nenadoma tzifl ogromne količine vode. BUo je, kakor da bi se utrgal oblak. Raz strehe je Hk> kakor te škaf a, ker žlebovi niso mogli požirati vode, cestni Wt»m ao bfii na mah preplavljeni in TMnnftml, voda pa se je v ogromnih po-ftpHaa" zlivala — glaivno cesto In, odtod dalje drla kakor reka in potofla kleti in stanovanja. Ljudje so s škafi sproti odstranjevali vodo. Posebno kritioen položaj je postal v nisi mestnega župana g. Malesiča, škofja LcJka. 28. aprila Mala dvorana Sokol«-;kega doma v škof-j: Loki je bila v četrtek dcpoidne popolnoma r^eiena, ko je otvori! četrto redno skupščin 3 ^Jruiciija trgovcev za. sraz Škof jo I-'iko rio.; vfsl-"_ni >>ri r,r?'-iiik g. rran.ee Zebre, ki je uvodoma stkreno po-zdravrl nrage c^te. z.;jit.o?nikiL Zeze 'n TO;, in slc^ii.'-: članstvo, ki je n-ispelo na ^borovanie tudi vr, najoddaljeneji ah krajev. Daljše sin2ac:jsko poročilo je podal pro«isedr?ik sam. Vojra grozi rničti go-?r»iarsrvo. beda in rx>ma.nikanie rr^etita narodom. Nastaja pomanjkanje ttačra, sirovin in drugih potrebščin." Dobava je združena s težkočami. Cene se dvigajo in največ težkoč ima mali trgovec, ker nima denarja, pa tudi ne kredita, da bi si nabavil bla-*jo v večjih množinah. Razpaslo ?=e je verižništvo in šušmarstvo. V loškem okraju posebej je prenehala skoro vsa gradbena delavnost. Pomanjkanje petroleja ni prišlo do tako močnega izraza, ker je okraj večinoma elektrificiran. Lesno gospodarstvo je loškemu okraju glavna gospodarska panoga. V začetku preteklega leta ni bilo posebne živahnosti v lesni trgovini, vojna pa je povziočila dvig cen. } Danes so cene na višini, kakršnih v povoj-j ni dobi še ni bilo. To pa narekuje gospodarstvu vso opreznost. Razmah lesne industrije je oviralo pomanjkanje vagonov, za vse nakupovalce lesa so bile izdane legitimacije. Ostala industrija v okraju se csredotoča. na tri podjjetja. Vsi obrati delajo v normalnem obsegu, čeprav imajo mnogo težkoč pri dobavi sirovin. Brezposelnega delavstva ni bilo. Določbe o prodajnih cer ah sladkorja so se izkazale za nesprejemljive, draginja pa naj se pobija povsod, ne samo pri trgovcih, kjer je Že itak medsebojna konkurenca činitelj, ki nivelira cene. Treba bi bilo izpremeniti tudi uredbo o minimalnih mezdah, reforma davčnega zakona pa je prinesla toliko novosti, da se povprečen človek komaj more znajti v tem. V davčnem odboru sta zastopala interes? trgevcev gg. Weber Jo-ško in Ben?dik Frar.c. l^eisednik jima Izreka zahvalo. Zbornijni svetnik g. Albin Smarkoij je obširno spiegovoril o dogodkih v svetu in v zvezi s tem o situaciji, ki nastaja za trgovino, nrdfiilje o davčni reformi, o raznih konferencah, o kontroli cen. o Prizadu. o j zadrugah in slednjič o zbornici sami. ki je s podvojeno čnije^rn stjo spremljala vsako gibanje, ki bi moglo biti na korist aiH škodo trgov s Iva. Računski zaključek za leto 1919.. ki so ga prejeli zborcvalci že preje na vpogled, je bil sprejet brez izpremembe, r.izrešni-ca pa soglasno. Glade društvene imovine je bilo dano odboru pocblastilo, da lahko ukrepa z imovino tako. kakor bo najbolj kazalo. Pri volitvah je bil ponovno iz\-oljen za predsednika dss>ed?_nji zaslr.žni organizator trgovstva v škofjeloškem okraju "Pran-ce Zebre, podpredsednik je Avgust Potočnik, v odbor pa so stopili Benedik Franc iz Dolenje vasi, Thaler Rado in Mlakar Ivan iz škofje Loke. \Veher Joško. Hoin-rihar Stanko s Trate. Franc .Telovčan iz Gorenje vasi in Klobovs Franc iz Poljan. V nadzornem odboru so Savnik Anton, Bogataj Janko in Kramar Rihard. Pri slučajnostih je lepo spregovoril tajnik zveze dr. Ivko Pust:šek, ki je poročal podrobno o delu Zveze trgovskih zaruženj. Govor je nanesel tudi na lesni oddelek in na odsek trgovcev s tekočimi gorivi. Vsak trgovec naj bi bil tudi naročnik izvrstno urejevanega »Trgovskega listam. Poudarjeno je bilo tudi, da se je loško trgovsko združenje prav razveseljivo okrenilo in uveljavilo, čeravno je mlado. Z zagoto-vHcm, da bo trgovstvo brez malodušja Ln v strnjenih vrstah tudi v bodoče korakalo v krogu svojega predstavništva je bil zbor zaključen s še posebnim poudarkom, da bo tudi ta stan doprinašal žrtve, ako bodo na korist naroda in Jugoslavije. Klic po regulaciji ščavnice in Pesnice Prvotni načrt je treba izpremeniti in regulacijska dela čim prej pričeti Sv Ana v Slov. goricah. 28. aprila Vprašanje regulacije Ščavnice in Pesnice se je že večkrat obravnavalo v dnevnem časopisju. Mnogo pametnih predlogov ie bik> sproženih o načinu regulacije in mislili smo, da nismo več daleč od začetka regulacijskih del. To vprašanje pa se še do danes ni premaknilo z mrtve točke, kar je v veliko gospodarsko škodo posestnikom v Ščavniški in Pesniški dolini. Lanska spo-mladna poplava je uničila mnogim posestnikom vzdolž vse doline ves pirdelck sena in velik del žitnih posevkov in raznih sadežev. Skoda je znaša'a več milijonov. Prizadetim kmetovalcem so obetali odpis davkov in tamošnjo regulacijo. Na žalost pa se niti prvo. niti druge ni zgodilo in naš Pesničan in Sčavničan živita še zda i v strahu, da jima bo morebitna \ečja poplava v doglednem času ponovno uničila vse poljske pridelke tn vso hrano Da se obvaruje prizadeto prebivalstvo vsakoletnih poplav, ki mnoga polja celo za-močvirjajo ih radi k#ter;h je kakovost pridelka izredno slaba, je nujno potrebno, da se čim p-rc) prično regulacijska dela. Prvotni načrt ie določal regulaciio Pesnice od izvira proti izlivu, kar se je v manjšem delu tudi zgodiio za časa bivše oblastne skupščine mariborske. To se je pa izkazalo kot nepravilno in je nastopila še večja nevarnost poplav. Voda p< > ^reguliranem delu struge od Sv. Juriia ob Pesnici do Sv. Marjete teče zelo hitro, ker je dolina šc močno nagnjena in čim priteče v nezrc;_|u-Hran del, se po gostih vijugali počasi odteka. Zato reka ob vsakem večjem deževju prestopa bregove in preplavlja travnike in njive. Da se odstrani nevarnost velikih poplav, je potrebno pričet' regulacijo od izliva v Dravo proti izviru m tako omogočiti dokončno izvedbo potrebnih del. Pri regulacijskih delih bi se naj zaposlilo naše odvisne delovne moči ki letos radi izrednih razmer ne morejo na sc/onsko delo v tujino v tolikškni meri kakor prejšnja leta. Tako bo poleg rešenega problema regulacije, deloma tudi ustreženo socialnim potrebam našega podeželja. Občni zbor Rdečega križa v P^if5nfiah Društvo je posvetilo posebno skrb revnim šolarjem Poljčane. 28 aprila Nedavni občili zbor društva RK je pokazal zgledno delavnost te pri nas še mlade Človekoljubne organizacije. Predsednik dr. Hronov9ky se je v uvodnih besedah spomnil dveh zaslužnih Članov in odbornikov med letom umrlih gdč. Karoline Hin-terlechnerjeve. prve tajnice in Jožeta Ko-kla. Društvo je imelo, kakor poroča tajnica Frangeževa, v tekočem letu S rednih in dve izredni seji. šteje 22 rednih in 29 rx>6^rnfli Članov. V tednu RK se je vršila, nabiralna akcija in so podmladkarji prodajali cvetice in znake RK. Glavno skrb pa je humana organizacija posvetila zimski pomoči revnih šolarjev, zaradi česar se je povečaj tudi inventar, ki obsega SO skodelic za mleko, 3 ponve, 2 zajemalki in vrč. V zimskih mesecih, to je od L decembra 1939 do 19. marca 1940 so namreč dobivali revni Šolarji dnevno V* 1 toplega mleka hi četrt hlebčka kruha. Od velike noči naprej pa do srede aprila pa samo še kruh-Dnevno se je zato porabilo 21 litrov mleka in 21 in pol hlebčkov kruha in je bilo s tem pogoščenih 84 otrok, številke kažejo, da je bilo v tem času vsega skupaj podeljenih 5.440 pore i j mleka in 6.560 kosov kruha. Za kruh je bilo izdanih 2.960 don, a za mleko 2626 din. skupno 5.586 din Za kritje zneska je stavil na razpolago ves razpoložljiv denar RK. Ker pa je bil proračun mlečne akcije višji, se je društvo obrnilo še na posamezne dobrotnike, pri katerih je nabralo 2207 din in 85 kg moke. Posebno pohvalno je treba omeniti septet bratov »Živko«, ki je poklonil ob priliki svojega dobrodelnega koncerta v Poljčanah za revne šolarje 750 din, ter pekarno g. Gecrja, ki je darovala mnogo kruha. Mleko m kruti sta bila se posebno dobrodošla otrokom v tej dolgi in hudi zimi, ko mnogi doma niso imeli kaj toplega. Pred leti so dobivali šolarji toplo juho. vendar ae je izkazalo, da je vplivalo mleko izdatneje na njihova bleda in šibka telesa, ze po prvih dneh so se pota—B uspehi. Bleda tičeca ao postajala rdeča in okrogla. Razbica v teži po zaključku akcije je bila presenetljiva. Učenec z 19 kg je po akciji tehtat 24 kg. Porast 5 kg v te j kratki dobi je viden dokaz. Povprečen dvig na teži je znašal 3 kg. Razen te zdravstvene pridobitve pa sta pripomogla vsakdanji kruh in mleko tudi k dobri volji otrok in pa gotovo tudi k dobremu šolskemu obisku. Zato naj obvelja tudi za bodDČe: deci mleka in kruha! Vodstvu RK in vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspehu, v imenu pogoščenih otrok najprisrčnejša zahvala. Privolitvah je bH izvoljen stari odbor s predsednikom dr. Hronovkym in tajnico Fran g" ež evo na čelu. Predsednik bo imel v kratkem predavanje o prvi pomr>M. za kar se bo zainteresiralo vsa tukajšnja društva železničarje fn ostalo prebivalstvo. Podan je bil načrt organizacije RK v primeru vojne. Občini se pošlje dopis v pcgle-du organiziianja zaščite stanovanj in prebivalcev v primeru zračnega napada. V kratkem se bo vršilo tudi zadevno predavanje. Iz Slovenskih goric — Akcija za ustanovitev nove obmejne župnije. Ker so se ob prevratu in državni razmejitvi teritoriji nekaterih obmejnih župnij zelo povečali, se je že takoj v začetku pokazala potreba po ustanovitvi nove župnije. To potrebo je obmejno prebivalstvo čutilo pela;h 20 let. Nedavno je bila pokrenjena akcija za ustanovitev nove obmejne župnije v Lokovcu pri Gor. Cmu-reku. V področje nove župnije pridejo sledeči kraji: Stogovci, Podgorje. Grabe. Ro-žengund. Trate in Lokovec. Nabiralna akcija prispevkov za zgradbo nove cer'.;ve in župnišča ae je že pričela. Omenjena župnija bo poleg apačke druga izključno nemška glede na občevalen jezik. — Pospešite javna dela. Ker so lotos naši sezonski delavci, ki jim ni bil omogočen odhod v tujino ostali doma, so po večini brezposelni, deloma pa so zaposleni pri skrajno slabo plačanih delih po kmo-tflL Spričo tega je nastalo vprašanje, k e zaposliti odvisno število mladih delo /nih moči? Ker so že iz prejšnjih let puu/;-dena v raznih krajih Slovenskih geric in na Morskem polju razna javna dela in o pri gradnji cest, regulacijah rek, potokov, melioracijah zemljišč, gradnji m ost v ii i. je treba nase delavce zape sliti ti. ^--»-v-slitev brezposelnih ni samo v r-r: !-nem in gospodarskem, temvjč J ;i meri v narodnem Interesu. Štev. 99 >SLOVENSKI NAROD«, towk, » «pr!U i©40. Stran 7 Vprašanje etažne lastnine snet aktualno Morda bi se dosegel sporazum med obema danes mnogi naložiti manjši kapital v nepr Ljubljana, 30. aprila Uvedba etažne lastnine je v zadnjem času spet postala aktualna. Mnogi lastniki večjega ali manjšega kapitala bi radi naložili svoj denar v hiše, toda ne kot odini lastniki celotne nepremičnine, temveč kot lastniki enega stanovanja v hiši. Ljubljanski hišni posestniki se odločno borijo proti uvedbi etažne lastnine. V členu 35 finančnega zakona za I. 1939 je bil minister za pravosodje pooblaščen, da sme po odobritvi ministrskega sveta sporazumno z ministrom za gradbe izdati uredbo z zakonsko močjo o nadstropni stanovanjski lastnini. Po mnenju hišnih posestnikov bi imela uvedba etažne lastnine hude posledice za vso hišno posest. Hišni posestniki so sklicali celo anketo o nadstropni lastnini v Zagrebu. Udeležili so se ankete delegati društev, ki so člani Glavne zveze društev hišnih in zemljiških posestnikov. Referirala sta predsednik Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo g Ivan Frclih in predsednik Društva hišnih posestnikov iz Sphta tj. Erman Bogič. Oba referenta sta se izrekla odločno proti uvedbi etažne laftnme in njima so se pridružili vsi ostali govorniki Zboroval-ci so sprejeli obširno spomenico, katero so poslali ministru za pravosodje dr. Ružicu in ministru za gradbe dr Kreku Zastopnik hišnih posestnikov je kmalu nato obiskal ministra za pravosodje dr. Ru-ž.ća in se prepričal da je minister odločen zagovornik etažne lastnine, zaradi tega sta šla osebno intervennat v Beograd k ministru Ružicu in ministru dr Kreku predsednik glavne zveze dr Mirkr Košutić in predsednik ljubljanskega društva Ivan Fre-lih. Oba sta se prepričala da je minister za pravosodje resnično odločen zagovornik etažne lastnine in da jo hoče vpeljati, preden odide iz vlade Delegata nista prišla do ministra samega, ker je bil odsoten, pač pa sta obrazložila kakšne Škodljive posledice bi imela etažna lastnina, ministrovemu referentu. Referent je spoznal, da bi bila vpeljava etažne lastnine v naši državi zelo škodljiva. Minister za gradbe dr. Krek je izjavil, da se etažna lastnina ne bo uvedla, dokler pristojna ministrstva ne bodo proučila, kako se je etažna lastnina obnesla v drugih državah. Intervencija je v toliko uspela, da se nameravana zakonska uvedba etažne lastnine ni izvedla. Hišni posestniki vztrajajo v načelu pro ti uvedbi etažne lastnine in navajajo rar ne argumente ter opozarjajo na številno slabe posledice sistema etažne lastnine. Med argumenti proti etažni lastnini navajajo tudi moralni argument, češ da bi mogel vsakdo, naj bo še taku nemoralen ali tudi vdan alkoholu, kupiti stanovanje. Ker bi takega solastnika nihče ne mogel vreči iz stanovanja, bi lahko kot lastnik enega dela hiše povzročal razne neprijetnosti, prepire, sovraštvo in pravde Pomisliti je treba nadalje, pravijo hišni lastniki, da bi bile stopnice zunanji zidovi, zemljišče, streha in podstrešje last vseh lastnikov hiše. glede na to, da hočejo astnikovo pa bi bilo samo njegovo stanovanje. Ne moremo si misliti, kako bi se hiša vzdrževala, ker bi o vseh skupnih hišnih zadevah sklepali m odločali vsi lastniku ki bi se nikoli ne zedinili v vseh vprašanjih. V Ljubljani obstoja tudi akcijski odbor za uvedbo etažne lastnine, ki ima pripravljene svoje argumente, po katerih bi kazalo vpeljati etažuo lastnino. Ta akcijski odbor je reagiral na intervencije hišnih posestnikov ter je poslal svoje delegate v Beograd k ministru za pravosodje dr Marko-viču, ki se je baje zelo zanimal za predlog o uvedbi etažne lastnine ter obljubil, da bo to vprašanje spravil v kratkem pred ministrski svet Hišni posestniki so takoj prosili glavno zvezo v Zagrebu, naj intervenira pri ministrih iz banovine Hrvatske. Hišni posestniki so seveda pripravljeni za takojšnjo ponovno intervencijo v Beogradu. Tako se bije boi za uvedbo etažne lastnine in proti njej Razumljivo je, da se posestniki že obstoječih hiš boie proti uvod-bi etažne lastnine, kakor je razumljivo, da se neka skupina bori za uvedbo take lastnine. Pomisliti moramo, da danes ljudje nalagajo svoj denar najraje v nepremičnine, a mnegi nimajo toliko kapitala, da bi ogradili rentabilno stanovanjske hišo, imeli bi pa za nakup nadstropja ali stanovanja. Morda bi le bilo pametno, ako bi se našla v teh časih srednja pot in bi se dosegel sporazum med obema taboroma Prometne nesreče se zelo množe Zanimive ugotovitve, zakaj je bilo lani bolnega toliko delavstva Ljubljana, 30. aprila. Lani je imolo časopisje zelo pogosto priliko pisati o prometnih nesrečah, številne prometne nesreče so začele delati že hude skrbi in javnost je pokazala nekoliko več zanimanja za prometna vprašanja, pa tudi na pristojnih mestih so se zganili; bilo jc sklicanih vsaj nekaj anket, čeprav ni prišlo do kakšnih odločilnih sklepov. Nihče ni doslej tudi dovolj določno odgovoril na vprašanje, zakaj se prav za prav pri nas tako zelo množe prometne nesreče. Na to nam zdaj odgovarja Okrožni urad za zavarovanje delavcev v svojem poroči-čilu o izredno poslabšanih zdravo tvenih razmerah lani med našim delavstvom. Lani je bil med našim zavarovanim delavstvom mnogo večji odstotek bolnikov povprečno na leto kakor predlanskim; 2.91 f, zavarovancev je bilo bolnih, predlanskim pa 2.72^,'». Zakaj se je število bolnikov tako zelo povečalo, da je ogrožalo celo finančno ravnovesje OUZD? Vzrokov je več in okrožni urad jih je preiskal. Verjeti smemo, da so uradne ugotovitve zanesljive. Kdor ae vaaj nekoliko zanima za nase socialne razmere, se bo moral zamisliti nad naslednjimi vzroki številnih obolenj med našim delavstvom. Okrožni urad ugotavlja predvsem, da je bilo pri javnih delih lani v drugi polovici lanskega leta zaposlenih tudi precej delavcev iz juJSnih krajev. Ti delavci so težko prenašali na.se pomebje in zato so pogosto obolevali. Upoštevati je pa tudi treba, da je bilo delavstvo pri javnih delih zaposleno na prostem ter da ni bilo primemo oblečeno in obuto, a razen tega je bilo še pieslabo hranjeno. Zato niso obolevali le delavci Iz južnih krajev, temveč so bili tudi naši manj odpomi. Urad navaja za primer podatke o Števila obolelih iz enega zdravniških oko'išev, da bi dokazal, kako Je število bolni :ov naraslo zaradi zaposlitve delavstva pri javnih delih. Novembra predlanakim je znašal tam odstotek bolnikov 0.56 zavarovanega delavstva, lani 2.80, decembra predlanskirr pa 0.9 in lani 2.78. Da je število bolnikov lani tako naraslo, je treba pripisovati tudi pomladni in jesenski epidemiji gripe s hujšimi bolezenskimi komplikacijami. Zdravljenje bolnikov je bilo dolgotrajno in je znatno vplivalo na odstotek bolnikov tudi v času, ko se gripa ni več pojavljala kot epidemijska bolezen. Jeseni je bilo na orožnih vajah okrog 10.000 delavcev. Tedaj je bilo slabo vreme in precej delavcev se je zaradi tega vT-nilo z orožnih vaj bolnih. Urad tudi ugotavlja, da je bilo tedaj delavstvo zaradi pomanjkanja delovnih moči bolj obremenjeno ter da so bili namestu odsotnih delavcev zaposleni mlajši, pa tudi zelo stari ln ženske torej rranj odporni ter obolenjem bolj podvrženi. Urad se pa sklicuje tudi na na to. da čedalje bolj narašča število nesreč zavarovancev zunaj obrata; vedno več celavcev iSče zdravniško pomoč, ker so se ponesrečili na cesti ali športnem igrišču. Zanimivo je, du je bilo samo v treh mescih lani. od i. 6. do 31. 8. prijavljenih 1156 prometnih nesreč, 235 zavarovancev se je ponesrečilo pri sportu, 260 je pa bilo žrtev pretepov. Prometne nesreče delavstva so naša posebnost, ker je kolesarstvo p?i nas najbolj razvito. Na področjih drugih okrožnih uradov je kolesarstvo v tem pogledu še brez vpliva. Da pa je toliko žrtev kolesarstva prav med delavstvom, moramo pripisovati temu, da je vožnja, zlasti v urah najživahnejšega prometa, za kolesarja najbolj nevarna: med žrtvami prometnih nesreč je največ kolesarjev. Napačna je torej trditev, da kolesarji najbolj ogrožajo druge uporabnike cest. Kolesa se pri nas tudi skoraj nihče ne poslužuje za zabavo, temveč kot najbolj potrebnega prometnega sredstva, najprimernejšega za nase razmere. Značilno je. da OUZD priznava, da na povečanje izdatkov za hranarino vpliva tudi določba 8 219 obrtnega zakona, najbelj kritizirana po delodajalcih, s ... delavstvo se trudi doseče mezdo ln dajatve v primeru krajših obolenj, da bi si tako zagotovilo vsaj posredno plačan dopust.« Zatrjuje, da statistični podatki o številu dni, koliko časa posamezniki prejemajo hranarino, to jasno dokazujejo. Pa tudi to, da se ni minila minimalna čakalna doba za dosego Invalidskih rent, vpliva, da je stalež bolnikov večji. Delavci s kroničnimi boleznimi in onemogli (tuberkulozni, revmatični itd.) si skušajo s fingirantm članstvom zagotoviti dajatve iz bolniške stroke zavarovanja tudi se potem, ko je že minila maksimalna podporna doba. Ko bo pretekla čakalna doba iz naslova invalidskega zavarovanja, se bo število bolnikov znatno zmanjkalo. Posebno zanimivo je tudi, da se Je lani zvišalo število poklicnih obolenj. To nam v uradnem poročilu razlagajo tako: Zaradi spremenjenih mednarodnih razmer so bila nekatera podjetja prisiljena začet: uvažati surogate iz neprečiščene kemične snovi. To ni ostalo brez škodljivih rosle-dic; pri nekaterih podjetjih se je števde poklicnih obolenj in zastrupljenj znatno povečalo. Doslej še tudi ni bilo ugotovljeno, da med našim tekstilnim delavstvom, naraščajo živčna obolenja. V poročilu čtamo da v krajih z razvito tekstilno industrijo vladajo navadno slabe higienske, stanovanjske in prehranjevalne razmero; posledica je telesna in duševna izčrpanost de- lavstva in zato je vedno več živčno bolnih delavcev. Mislijo, da so nesposobni za vsako delo, čeprav ni objektivnih zunanjih znakov za njihovo bolezen. Ti bolniki zahtevajo številne preglede, priznanje hrana-rine, sprejem v kliniko, bolnico ali zdravilišče ter zelo ovirajo poslovanje zdravnikov in občutno obremenjujejo uradovo bilanco. To so glavni vzroki porasta števila bolnikov med zavarovanci delavskega zavarovanja. Povečani stalež bolnikov zahteva seveda več dela in stroškov. Povprečno število ordinacij na posameznega Člana stalno rase, kar nam tudi kaže statistika. Iz Celja —c Sokolsko društvo Celje matica priredi v nedeljo 5. maja celodneven izlet za članstvo in naraščaj. Odhod z vlakom ob 6.40 do Laškega ali Rimskih Toplic, od tam peš k Sv. Jederti nad Laškim in oreko Dola v Sokolski dom v Hrastniku. Odhod iz Hrastnika z večernim vlakom. Bratje in sestre nai prineseio jestvine s seboj Ce bo deževalo, ne bo izleta. —c Glavno cepljenje proti o^epnicam. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: Redno javno cepljenje malih otrok (prvo-cepljencev) iz mesta Celia bo v petek 3. in 4. maja od 8. do 11. dopoldne v sejni dvorani mestnega poglavarstva v Celju. Pregledovanje cepljencev in pri cepljenju izostalih otrok bo teden dni pozneje, t j v petek 10. maja od 8. do 11 Cepljenje in pregled sta obvezna za vse otroke, ki so bili rojeni od 1. januarja do 31. decembra 1939, in za vse male otroke, ki so bili pri lanskem cepljenju ali pri prejšnjih cept-vah iz katerega koli vzroka izostali. Opravičila zaradi izostanka pri cepljenju odnosno izpričevala (kolkovana z 20 din) za otroke, k: so bili cepljeni po zasebnih zdravnikih, bo sprejemal mestni zdravnik na dan cepljenja in pregleda na mestnem poglavarstvu. —c V ambulatoriju OUZD bo s 1. majem uveden nov razpored ordinaciiskeaa ča^a Zdravniki za splošno prakso bedo ordinirali: dr. Josip Cerin od 7.30 do 10.30 dr Drago Hočevar od 10. do 13. in dr. Drago Mušič od 15. do 18. Dr. Viktor Tomin-šek, spec. za oči, nos, grlo in ušesa, bo or-diairal v ambulatoriju OUZD v Celju od 13. do 14. V ambulatoriju OUZD v West-novi tovarni v Gaberju bo ordiniral dr Franc Premšak. zdravnik za splošno prakso, od 8. do 11. na svojem domu na Cankarjevi cesti 6 pa od 16. do 16.30. —c Na 1 leto in 2 meseca zapora 1e obsodilo okrožno sodišče v Celju v petek 29-letnega delavca Franca Javorška s Stranic pri Konjicah, ker je 16 marca ukradel tapetnlku Jazbecu v Cellu 2000 din vreden stroi za pukanje Žime. Javoršek ie hotel ukradeni stroi prodati trgovcu Gobcu na Sp Hudinji Dri Celju Gobec pa ie takoj zasumil da ie bil stroi ukraden. Dejal je Javoršku. nai mu prinese potrdilo o lastništvu. Javoršek ie ou stil stroj pri Gobcu in odšel. Gobec ie javil zadevo takoj policiji. Ko se ie Javor-fek neka i dni rožne ie vrnil h Gobcu po denar, ie Gobec obvestil polcijo, ki je Javorška aretirala Javoršek je pri zasliševanju priznal tatvino. —c Umrl je v celjski bolnici 40 letni posestnik Štefan Jevsenak iz Pleto\arja pri Drami jah. —c Otvoritev celjsJiega kulturnega tedna. V nedeljo ob 11. dopoldne se je zbralo v mali dvorani Celjskega doma mnogo prijateljev in prijateljic umetnost! k otvoritvi Celjskega kulturnega tedna ter razstave celjskih slik mojstra Riharda Jakopiča in kipov Franceta Bernekerja. Razstavo je ©tvoril umetnostni zgodovinar prof. dr. Fran Sijanec. V tehtnem govoru je prikazal lik Riharda Jakopiča ter njegovo delo in snovanje. Razstava je prirejena v počastitev mojstrove lanske 751etnice, mojster pa Se zaradi bolezni žal ni mogel udeležiti otvoritve razstave. Govornik je omenil, da tako sijajne in bogate zbirko umetniških del mesto Celje še ni dožive'o. Razstava predstavlja le i2bor Jakopičev*:i del in ne vsebuje vseh del, ki so v Celju Celjski lastniki Jakopičevih del so se odzvali vabilu CKT skoraj polnoštevilno. Govornik je ob koncu svojega govora proglasil razstavo za otvorjeno. Razstavljenih je blizu 70 Jakopičevih slik. 4 Bemekerjevi kipi in Gasparijeva risba »Jakopič-, vsa razstavljena dela so last Celjanov. Zanimiva in nadvse dragocena razstava bo odprta do sobote 4. maja. —c Jakopičev večer. V okviru Celjskega kulturnega tedna se bo pričel drevi ob 8. v mali dvorani Ce.j t^-^ja doma Jakopičev večer, na katerem bo >unutaoatni zzcu\>-vinar dr. Fr. Mesesnel iz Ljubljane Vecer« in »Slavnostna koračnica« na klavirju šttriročno sta bila podana zelo občuteno. »Alegro moderator skupine gosli ln r-saljiva ruska« ter »Ko so fantje« na harmoniki so bili predvajani harmonično ln dokaj samozavestno s pravilnim prednašanjem Podobno so bili podani z lepim taktom in dinamiko »Arabeska« na klavirju in »Mandolinata-s na klavirju. Prisrčen je bil nastop naših najmlaj- ših, mladinskega zbora, ki je odp^l enoglasno »Miciko majčkeno*. Kolo in Na j pohodu* Ta nastop je pokazal, kako deca uživa v petju Veselih obrazov je krasno podala vse tri pesmi ter poslednjo na željo občinstva celo ponovila, deca je s prednašanjem teh pesmi naravnost lajala. Ples v naravi« na klavirju in »Alegro« skupine na gosli ]c plod večletnega dela Sole. Nekoliko starejSi gojenci so bili to podali samostojno, tehnično dovršeno. Troglasni mladinski zbor je zapsl »PrleSko himno*, >Jaz bi rad vedel«. Marko skače-. -Pevec«, »Mej očka« ln »Jugoslavija«. Pod taktirko profesorice gdč. M. Zaheilov«1 so bile te pesmi podane trieiasno, s primerno interpretacijo, fineso, ljubkostjo ln tehnično dovršenostjo ter so žele prodoren uspeh, saj so poslušalce te pesmi naravnost dvigale. Nedvomno je letošnji nastop mladinskega zbora prekosil vso dosedanje, posrečena je bila izbira pesmi, zborovodji pa jo dal pesmim in gojencem tako spretnost, dn so bile prednašane s pravim ognjevitim mladostnim zanosom. Ta točka je bila tudi vrhunec vse produkcije. »Pravljica«, > Sere-nada« in uvertura iz »P.okovnjačev«. ki jih je izvajal mladinski orkester, so pokazali, da se gojenci šole razvijajo v mu-zikalnem in tehničnem pogledu. Kot poslednja točka sporeda je bil »Veseli pastir«, ki ga je zapel mladinski zbor ob spremljavi orkestra. Ta pesem je bila podana zlito in mogočno ter se je tu ponovno pokazala spretnost gojencev in njihova razgibanost. Z veliko rutino je spremljala posamezne točke gdč. prof. Minka Zaherlova, levji del prireditve pa je bil v rokah g. Zaherla, ki mu gre velika zasluga, da ta šola sploh deluje. —ko. Sreda, i. meja. 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, po.cčla. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Vesele solistične (plošče). — 12 30. Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Vsakemu nekaj (plošče). — 14: Poročila, — 18: Mladinska ura: a) Ob lOOletnici pisemske znamke (prof. Štefan Plut), b) Malo telesne vzgoje (Miroslav Zor). — 18.30: Prenos smar-nic iz frančiškanske cerkve. — 19: Napovedi, poročila. - 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 19.50: Uvod v prenos. — 20: Prenos iz ljubljanske opere. V prvem odmoru glasbeno predavanje V. Ukmarja. v drugem odmoru: Kočevski Slovenci ln njih potrebe (prof. Boje). V tretjem odmoru napovedi in poročila. Četrtek, 2. maja,. 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Godbe na pihala (plošče). — 9.45: Verski govor (prioi Valerijan Učak). — 10: Prenos bogoslužja iz stolnice. — 11: Praznični koncert radijskega orkestra. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Ne stop mladinskega pevskega zbora »Zvonček^ in kvarteta malih harmonikarjev. — 17: Gospodarska poročila in navodila. — 17.30: Kvartet mandolin (A. Sa- i marin). — 18.15: Prenos šmarnic iz fr. cerkve. — 19: Napovedi, poročila. 5 9.20: Nac. ura. — 19 40: Objave. — 20: F. Han-del: Mesija, odlomki iz oratorija. Sodelujejo koncertna pevka ga. Pavla Lovše-tova. radijski komorni zbor in radijski orkester. Dirigent šijanec. — 21.30: Koncert godalnega okteta Squlreja (plošče). — 22: Napovedi, peročila. — 22.15: Ci-mermanov kvartet. Petek, 3. maja. 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 11: Šolska ura: Kramljanje z mladino (M. Zor). — 12: Naše plošče — nas spored. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. 14: Poročila. — 18: ženska ura: Sof okle jeva Antigona in njen simbolični pomen (ga. Milena Mohorič). — 18.20: Pomladni zvoki (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 19.50: Planinsko cvetje v vrtu (Juvan Marjan). — 20: Večer poljske umetnosti. 21.30: Poijske naredne pesmi :n plesi (plo-$če). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: V svoji neami žive Slovani (radijski orkester). Daniel Lesueur Krinka ljubezni 79 Etuti — Da. da, — ga je prekinil Marc. — Plakal sem malone, čeprav so mi že poganjale brkice, na katere sem bil ponosen. A ti — če si bil to ti, si bil takrat šele deček. Toda ... — Da, bil sem jaz. — Nadaljuj, nadaljuj, pripoveduj do konca, — je dejal Marc de Plesguen in sapa mu je sastala v prsia. — Slab predmet preizkušnje si si izbral, — je nadaljeval bratranec s trpkim glasom. — Vprašaj me raje po brezpomembnejših spominih. Če igram vlogo, moram znati vsaj velike obrise in moral sem se dati poučiti o tem, kar se tiče zadnjih trenutkov mojega očeta, pokojnega markiza de Valcora. Zbegan po tako točnem obujanju spominov na preteklost je jel Marc pazljivo poslušati. — Da, vse je jasno v mojih spominih. Hotel sem prevzeti odgovornost nase in reči očetu, da si je radi svoje nerodnosti, da si se bal vrniti se v grad. Bil se je pa še en velikodušen boj, kajti tudi hlapec se je ponudil, da bi obdolžil sebe. In še zdaj nc vem, kateri izmed nas bi bil veljal za krivca, kajti ko sva se vrnila z veliko zamudo, ker sva morala voditi Scapina nazaj počasi, sva našla mojega očeta v napadu prve krize, tiste srčne angine, ki ga je naru tako kmalu potem ugrabila. — Kdo je nama sporočil tisto žalostno vest? — Vratar pri slavnostnih vratih . . . Videl je da je prispel zdravnik. Da bi prišla hitreje domov sva pustila tam koleselj z močno šepajocim Scaplnom in odhitela po drevoredu proti domu. Taka točnost glede podrobnosti v opisovanju dogodkov, nanašajočih se na Renaudovo zgodnjo mladost, je Marca de Plesguena naravnost osupnila. Njegov bratranec je pa mirno nadaljeval: — Ponavljam ti, da taka preizkušnja nič ne zaleže. Ali hočeš, da ti pokličem v spomin nekaj drugega? Povedati ti hočem nekaj iz počitnic istega leta. Bile so tvoje zadnje počitnice, ki si jih preživel v gradu Valcor. Takoj potem si začel študirati, jaz. Id mi je bil umrl oče, sem se pa preselil k svojemu staremu očetu po materi. On je umrl pozneje, ko sem bil že v Ameriki, in sicer pri grofu Bienrevu. No torej ? — V spomin ti pa hočem priklicati še noč, prečuto na morju, v ribiški ladji, ker sva hotela gledati, kako vlečejo ribiči zjutraj iz vode mreže, polne sardin. O, ti še drhtiš ob spominu na to! Sicer ti je bilo pa pošteno slabo. Ribiči so se jezili, obenem so se ti pa posmehovali, ker si jih motil pri govoril markiz de Valcor, se je znova pojavljal v | burjenja, pa tudi od nejasnega strahu, toda ljubezen konj rjoŠJiodoval nogo, ko sem držal vajeti v rokah -^ovu* jaz. Ti si to odklonil, toda bil si tako prestrašen za- i slabotni mlademo i*JiUv-. zuravja, ki Je o njem priletnem in zbeganem možu tu pred njim. — Ah, Rena ud ... dovolj! Vse to živi v tvojem srcu kakor v mojem. Moj bratranec si, moj prijatelj iz otroških let, moj brat... Ne morem dvomiti o tebi... Vstal je, zamrmral nekaj nerazumljivih besed in razprostrl roke. Tedaj so se pa odprla vrata. V salon je vstopila Francoise. Služkinja ji je bila povedala, da je prišel markiz. 2e sam njen prihod, pogled na mlado, od strasti I...e--injeno obličje, en sam pogled na to sicer dra-žestno dekle, je pomiril Marca in vznemiril Renauda. — Oz^ moj. — je dejala Frangoise s trpkim glasom, — kaj mi niste dejali, da ne bova več občevala z uzurpator ji Valcori drugače, nego sodnim potom? — Dragi otrok, — je začel Marc, — tvoj stric je obudil najine ... Ni izgovoril svoje misli do konca, Francoise se je na ves glas zasmejala. — Moj stric? Kaj pa pomeni to? Strica nimam več. Ah, ubogi moj oče . . . komedijantu niste do- rmsl.'____Toda nikar ne pozabite na dokaze, ki jih imava v rokah. — Uboga riMa Francoise! — je vzkliknil Renaud bolestno. — Ali si res ti tista, ki tako govori? Kje so lopovi, ki so tako podlo zlorabili tvojo nedolžnost? Dokazi9 Saj cam jih pravkar dopr nesel tvojemu očetu ... Ujeli so te v mrežo podlih spletk . •. Neprevidni otrok.. . Kdo te je tako omrežil. Bodi previdna! Premerila ga je z zaničljivim pogled:m, vsaka nitka -^jonih mladih Živcev je drhtela v nji od raž- in ljubosumnost sta jo navdali s pogumom in odpornostjo. Tem slabše! Boj hoče biti do konca in pripravljena je umreti, Če bi podlegla. — Gospod, — je dejala, — če ne odidete vi, odidem jaz iz te hiše. Moj oče naj izbira. — Francoise! Isti vzklik se je razlegel iz ust obeh mož. Markiz de Valcor je pripomnil s svojim mehidm in globokim glasom, s katerim je znal razorožiti voljo: — Pomisli na Michelino. Skoraj sestra ti je. — Michelina mi ni nič in vi to dobro veste! — je vzkliknila jezno. Valcor se je zdrznil. Tolike odločnosti ni pričakoval. Kaj je trdilo, kaj je mislilo to dekle? Mar je hotelo dvomiti o tem, da je on res markiz de Valcor? Mar je hotelo namiga vati na zamenjavo mrtve hčerke z živo, o kateri je pripovedoval Renaud edino gospej de Ferneuse? V kakšno past resnice ali laži ga je skušala ujeti ? Valcor je skomignil z rameni in jo pogledal izpod čela. Obraz se mu je skrivil v zaničljivo grimaso. — Torej vojno hočeta! Kakor vama drago, — je dejal ter premeril z zaničljivim pogledom hčer in očeta. Marc je ie hotel dvigniti roko, toda Francoise mu je to preprečila. — Da, vojno! — je vzkliknila. Marc de Plesguen se je izvil iz nervoznega objema, sedel je v bližnji naslanjač in si zakril obraz z rokami Iz Trbovelj — Nov v»J slinavke je v zadnjem času sajel razne kraje meo drugim tudi laški arez. Krivi za ponovno razširjenje te kužne bolezni so trgovci z živino, ki se poslužujejo mnogih nedopustnih sredstev in trikov. Nekateri so se posluževali 'ažnih živinskih potnih listov, gonili živino na dolgih progah ter tihotapili živino z sosednih okuženih banovin Taki primeri zarjamo trboveljsko prebivalstvo na navodila, ki jih je odbor za obrambo pred napadi iz zraka te dni objavil in razdelil. Prebivalstvo naj se strogo drž predpisov, kaj mu je storiti ob danem znaku nevarnosti in brezpogojno že sedaj pripra- vi vse za popolno zatemnitev stanovanj. Vsak občan naj si preskrbi potrebna zaščitna sredstva m obiskuje predavanja, ki jih odbor prireja prav često. Hišni posestniki naj v smislu navodil poskrbe za zaščitna in gasilska orodja. PriporjčIju o bi bilo, da odbor čim prej in ponovno priredi praktične vežbe za primer letalskega napada. Neupoštevanje zaščitnih predp -sov naj bi se ob takih prilikah najstrožje kaznovalo. Kljub marljivemu delu obrambnega odbora pievladuje vtis. da se naše prebivalstvo vse premalo zaveda nevarnosti napadov iz zraka ter je skrajno nedisciplinirano. Vsaka lahkomiselnost in omalovaževanje oblastvenih ukrepov bi se znala v danem primeru kruto maščevati nad vsem krajem. Zato olajšajmo odgovorno delo zaščitnih odborov s sodelovanjem, razumevanjem in vsestransko podporo, odbor pa naj z dobro organizacijo in praktičnim delom zbudi med občani za svojo zaščitno akcijo čim več zanimanja! Iz Litije — Mokra Jurijeva nedelja. Jurijeva nedelja ietos ni bila tako lepa kakor običajno. Na Jurijeve nedelje gremo vsi radi na žegnanje k Podsentjurcem. kamor imamo le dobre pol ure hoda. Cerkvica sv. Jurija se vidi prav lepo iz vlaka, ko krene hlapon iz litijske postaje proti Kresnicam. Vse okolje napravlja ljubek vtis in zelo sliči Bledu. Prav zaradi dežja je bilo letos manj izletnikov pri Podšentjurcih kakor druga leta. — Pomlad — sceona gozdnih požarov. V času. ko še ne ozeleni gozd. je v Zasavju precej gozdnih požarov. Največkrat zažgo popoldanski vlaki, ko je listje ob progi dovolj posušeno in zadostuje že mala iskra za požar. Gorelo je že na več krajih. Hrib Svibno med Litijo in Ponovi-čami je bil letos že dvakrat zažgan. Zanimivo je, da je zagorel prvič celo zadnji dan v februarju. Tudi zadnji plameni, ki so zagoreli okrog Strelske koče, niso napravili preveč škode. O gozdnem požaru pripovedujejo tudi potniki s Save pri Litiji. Tam se je razpredei ogenj od proge pa do vrha gozda. Na več krajih je gorelo že tudi proti gornjemu delu proge v ljubljansko smer. Ogenj se pojavlja kljub vestnemu prizadevanju železniških uslužbencev, ki pazno čistijo pobočja in odstranjujejo suhljad z nevarnega območja. — Priprave za mladinsko akademijo. Mladina litijskega Sokola prireja vaako pomlad uspele akademije. Tudi za letošnjo mladinsko akademijo so bile priprave v polnem teku. tik pred nastopom pa se je razširil po dolini meningitis. Uprava So- kolskega društva je na zahtevo zdravstvenih obiastev preložila akademijo na poznejši čas. V času, ko je bila uvedena zapora šole Sokolskega doma in drugih prosvetnih ustanov, tudi ni bilo telovadbe. Tako so bili naši sokolski malčki, ki so se nad vse vneto pripravljali, da razvesele starše in svoje prij::tc':je. ob veselje, da bi pokazali, kaj so se naučili pri /rlih vaditeljih in vaditeljicah. — Florijanov sejem. Tradicionalni Flo-rianov sejem bo v soboto 4. t. m. Narava se je za god pomladanskega patrona odela z zelenim ornatom. Tudi na sadnem drevju se že odpira cvetje, malo smo pa le zakasnili, kajti druga leta smo našli ob tem času že prve rdeče jagode. Športne vesti Organizacijski odbor v Helsinkih za prireditev 12. moderne olimpiade je imel pred dnevi sestanek, na katerem je na podlagi mišljenja zastopnikov mesta Helsinki in finske vlade sklenil, da olimpiade ne bo organiziral, in je zaradi tega poverjeni mu mandat vrnil medna rc'nemu olimpijskemu odboru, ki mu predseduje grof Baillet Latour. Vojna v Evropi je onemogočila olimpiado, ki jo nikakor ne bi megli izvršiti v duhu olimpijskih ii°j. Tako je ta. po vrstnem redu 12. olimpiada naposled propadla. Sicer se je pa njena organizacija itak začela pod nesrečno zvezdo. Najprej je b;ia prireditev poverjena Japonski, ki jo je morala zaradi vojne s Kitajsko odkloniti, a zdaj se ji je morala odreči tudi Finska. Tako bomo imeli prihodnjo olimpiado šele 1. 1944. Poverjena je bila Angliji in bo v Londonu, zimska pa v Cortini d'Ampezzo. če ne bo prišlo zopet kaj vmes. 2. maja nastopi hrvatska nogometna reprezentanca v Budimpešti proti Madžarski. Kapetan zafrrebške nogometne pod-zveze je po sijajni igri Gradjanskega preteklo nedeljo proti Hašku določil, da nastopi kompletno moštvo Gradjanskega kot hrvatska reprezentanca v Budimpešti. Po teniškem turnirju v Italiji so se naši teniški igralci vrnili v domovino. Mitič in Palada sta prispela v Zagreb, Punčec pa je najprej odpotoval v Čakovec, a se danes vrne v Zagreb, ker bodo jutri vsi trije odpotovali na veliko tekmo za mednarodno teniško prvenstvo, ki se bo pričelo i ta teden v Budimpešti. Na turnirju bo so- J delovalo poleg Henkla tudi G najboljših italijanskih tekmovalcev. v Trbovljah SK. Amater, vodilni trboveljski in zasavski nogometni klub je izpričal na svojem letošnjem občnem zboru svoje uspehe. Predsednik g. Podlesnik je orisal pomen kluba, tajnik g. Kolar pa je poročal, da ima klub 119 članov, med katerimi jc 16 aktivnih igračev. Blagajnik g. Naglic je j poročal, da je imel klub 15.687 din dohodkov in 15.935 din izdatkov. Klub je precej zadolžen. Po poročilu revizorjev je dobil blagajnik razrešnico s pohvalo. Strokovno peročilo načelnika nogometne sekcije kaže, da je moštvo odigralo 32 tekem, od katerih jih je dobilo 25, 6 je bilo neodločenih. 1 tekmo je klub izgubil. Razmerje golov je bilo 134:41. Juniorji so odigrali 12 tekem. Od teh so jih dobili 10, 2 pa izgubili. Razmerje golov je bilo 72:25. Prvo moštvo si je priborilo tri pokale in krasno diplomo. Dobro voljo kluba ovira slabo finančno stanje, potrebna mu je nujno podpora. Podpredsednik kluba g. Malovrh je poročal o velikih težkočah glede igrišča. Klub utegne kmalu izgubiti svoje igrišče, če se odločujoči krogi ne bodo zavzeli, da klub ohrani svoje dosedanje igrišče. Trboveljska občina naj ne pozabi zgraditi v okviru regulacijskega načrta tudi moderen športni stadion in naj prouči in reši vprašanje sporta v Trbovljah, ki je kakor povsod tudi za Trbovlje važno vzgojno in narod-no-obrambno vprašanje. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen novi odbor s predsednikom Maksom Podlesnikom, podpredsednikoma Malovrhom in Rovšnikom, tajnikom Kolarjem in blagajnikom Nagličem. SPD Zm majnifcki izlet, ki ga priredi Slovensko planinsko društvo na praznik Vnebo-hoda v četrtek 2. maja na Krvavec, so še na razpolago sedeži v avtobusu, ki odpelje ob 6 zjutraj izpred evangelske cerkve v Ce:kl,ic. Planinci, ki še niso vzeli vozovnic, naj se takoj ogln^ijo v društveni pisarni SPD v Ljubljani. Aleksandrova c. 4-T. Staničeva koči* p > 9-— rizling > > 9.— dolenjski cviček > > 10.— jabolčni k > > 5.— muškatni silvanec > > 12.— dmsač > > 12.— žganja: tropinovec liter din 28.— slivovka > > 28.— brinjevec > > 36.— rum > > 36.— boroviućar > > 36.— Mrzla jedila! Se priporoča »Buffet« J. Jeraj, nasl. Minka Videnič, Ljubljana, Sv. Petra c. 38. 9. L. Oglašuj male oglase Slovenski Narod ker so najcenejši! CEPLJENO TRSJE prvorazredno — dinar komad, divjake korenjake nudi Žiher Pran jo, Zamušani, Sv. Marjeta. Moškanjci. Zahtevajte seznam sort! 1180 ZlA vsako pkilu&o najboljša in najcenejša oblačila si o a Da v i ce pri PBESKER Sv. Petra cesta i*. VSAKOVRSTNO POHIŠTVO Se vedno po starih cenah do-oavija v moderni Ln solidni izdelavi tvrdka »Oprava«. Celovška 50. Sprejemajo se naročila o. U 50 PAR EN TL AN JE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. — Velika zaloga perja po 7.— din. Julijana«, Gosposvetska c. 12 in Frančiškanska ul. 3. 4. L. Z AMEN JAM HIŠO dvostanovanjsko, enonadstrop-no v Zg. Šiški, vredno 150.000, za večjo do vrednosti 250.000. Polovica gotovina, ostalo hipoteka. Nasloviti: Franjo Habiht. Beli Manastir. 1210 POUK oeseds 50 par. davek poseoej Najmanjši znesek &.— Din. (desetprstni sistem) Večerni tečaji, oddelki od *£7. do 8. in od %8. do 9. ure zvečer za začetnike in Izvežbance. Tečaji od 1 do 4 mesece. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se prično 6. maja. šolnina najnižja. Največja strojepisni ca s 40 pisalnimi stroji raznih sistemov. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. ure zvečer. — Christofov učni zavod, Domobranska c. 15, tel. 48-43. 1190 POSEST Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek &— din. LEPE STAVBNE PARCELE v mestnem rejonu ob Ložnid, v izmeri od 600 — 800 m' po ugodni ceni naprodaj. Prodam tudi večjo množino sladke krme, prešane v bale. Vprašati pri tvrdki Franc Zajagger — Celje. 1180 POSESTVO oddaljeno od Brežic 1A ure, zidana hiša z gospodarskim poslopjem, njive, travniki, vinogradi, gozdovi in pazniki naprodaj zaradi odseljenjja. Na dopise ne odgovarjam. draslrl Josip, lesna trgovina, Brežice. 1211 PRODAM Beseda dO par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din. OREHOVA JEDRCA sortiran cvetlični med in medico dobite najceneje v MEDAKNI Ljubljana. zidovsKa ul. 6. 18/L APARATI ZA TRAJNO KODRANJE najnovejši sistem, izpopolnjen, z 32 kosi pribora, luksuzna izdelava, enoletno jamstvo, naprodaj za ugodno ceno. Vprašati: Tvornica »Vesna«, Zagreb pošta XI, ali P Vukclić, Zagreb — Gajeva ul. 55. 1193 KUPIM Beseda 50 par. daven poseoej Najmanjši znesek 8.— din. iiuiiininiiiiiiiiiin^^ SREBRO, DRAGE KAMNE in vsakovrstno ZlatO kupuje po najvišjih cenah Jos. EBERLE LJUBLJANA — Tvrševa 2 (palača hotela >Slon«) RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE! Najnovejši otroški in igračni vozički, dvokolesa, šivalni stroji, prevozni tricikli. pnevmatike. — Ceniki franko! TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška 4 MARIBOR — ALEKSANDROVA C. ŠT. 26 Ko boste izpolnili dolžnosti na Rožniku 1. in 2. maja, se zglasite v gostilni „PRI LOVCU" Rimska cesta 24 — Bleiweisova cesta 2 Od 6. ure zjutraj mnogovrstna okusna jedila, pristna domača in dalmatinska vina, sveže pivo v vrčkih, naravna oran zada in malinovec na razpolago! Točimo izboren jugoslovenski teran — liter din 16.— ! NaJboljSi vobVk po radijskem sveta je "Moj možni mogel verjeti svojim očem!" " PRAVI. DA SEM VIDETI ZA lO LET MLAJŠA, EVO KAKO SEM TO DOSEGLA." „NAS VAL" sporedi evropskih posta) na vseh valovih, strokovEJ Jtl»*ilr1. roman, novela, novice s radijskega ln televizijskega sveta, filmski pregled, nagradni natečaj, smetnlce. te je tudi lepo Dostriran! UPRAVA: Ljubljana. Knafljeva ofiee & NARODNA Tiskarna I LJUBLJANA Fotografija gospe Wagner pred vporabo nove kreme za kožo Tokalon z Biocelom. "^di se mi res kakor čudež«, to so bile «L#Vladkove besede. Se pred dvema meseci me sem imela brazde in gube na čelu, okrog oči in ust — imela sem res videz »žene v srednjih letih«. Danes se vse prijateljice divi jo moji jasni dekliški polti brez vsake gube. Vsem rečem, naj kakor jaz vpo-rabljejo hrano za kožo Tokalon z Biocelom. Nekatere so se mi posmehovale, dokler niso same poizkusile. Ko so videle presenetljive učinke, so teko navdušene, kakor sem jaz.« Fotografija gospe W*gner, Id kate presenetljivo izpremembo v nekaj tednih. Vporabljejte za vsako noč rožnato hrano za kožo Tokalon, ki vsebuje Biocel, iznajdbo glesovitega dermatologa. Biocel je vitalni element mladosti, pridobljen iz kože mladih živeli — enak je dragocenim in prirodnim hranilnim elementom v Vaši lastni koži. Cez daa vporebljajte belo kremo Tokalon, ki napravi kožo jasno in gladko ter jo očisti od zajedelcev m razširjenih znojnic. S kremami Tokalon so zajamčeni uspešni zultati, ali pa se denar vrne. NAJLEPŠE ČTIVO Ravljen; ZGODBE BREZ GROZE Klabnnd; PJOTR • RASPUT1N Ravljen: ČRNA VOJNA Thompson i SIVKO Majerjeva: RUDARSKA BALADA Vezana knjiga staoe 1&— dm. ZALOŽBA »CESTAc LJUBLJANA — KN AFLJKV A OL. a Josip Zupan« f Za »Narodno fekarno* Fran Jiran H Za upravo m kneratni det lista Oton Chritiof H Vuvlfrbtpi* KLIŠEJE t NO ^^*%^^P+ +T%/+%$/%+$%++$%%*$%+P-+X ^^%^^^+/+$/%Z^/^/$*O%/+$7+%$%+$/%E mm. 99 »SLOVENSKI NARO Dc, torek, 30 aprila 1840. K otvoritvi pilotske šole v Ljubljani V nji bo izvežbanUi v treh tečajih 60 novih turističnih Ljubljana. 30. aprila Potreba vsake države je, da ima poleg zadostnega števila letal tudi odgovarjajoče število pilotov in nekaj rezerve. Iste potrebe so tudi našo državo prisilile, da si vzgoji kader mladih letalcev, ki bi ji v primeru nujne potrebe utegnili koristiti. Naši Aeroklubi so v svojih področjih ustanavljali leto za letom pilotske sole, ki pa so Izšolale razmeroma malo š te vio novih turističnih pilotov, pač zaradi tega. ker je šolanje zvezano z velikimi režijskimi stroški, katerih pa Aeroklub sam ni zmogel. Da bi se obrat teh pilotskih šol povečal, je sklenila komanda našega vojnega letalstva, da sama v lastni režiji v letošnjem letu prevzame šolanje. S tem bi razbremenila posamezne odbore Aerokluba, ki bodo dotična sredstva mogli porabiti v druge svrhe svojega delovanja. S prevzemom pilotskih sol na stroške države, se bo torej njihova kapaciteta zvečala. Soglasno je komanda vojnega letalstva sklenila, da se bo letošnje šolanje novih turističnih, odnos, tudi vojni pilotov obenem, vršilo v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. I Ker so imeli dosedaj že izučeni turistični . piloti zelo omejeno možnost, da ostanejo ves čas v treningu, je vojno letalstvo sklenilo, da vse turistične pilote prevede v vojne, ter jim tako pripomore do stalnega vežbanja Torej kot rečeno bo letos v Ljubljani pilotska šola takega obsega, kakor je še nikdar ni bilo. Po predvidenih računih bo v svojih treh tečajih izvežbala 60 novih turističnih pilotov. Vsak tečaj bo imel dvajset gojencev. Za upravnika šole je bil izvoljen naš dolgoletni in agilni delavec na polju letalstva g. dr. Stane Rape. ki je poleg omejene funkcije bil tudi učitelj letenja v prejšnjih uspešnih pilotskih šolah v Ljubljani. Na razpis teh pilotskih šol se je oglasilo lepo število interesentov, kar kaže, da je naša mladina zelo napredna in z ljubeznijo zre na svoja krila. Izbira na zdravniškem pregledu v Beogradu bo torej zelo velika, tako, da bodo prišli v po-štev samo taki. ki absolutno odgovarjajo zdravniškim predpisom. Kakor že omenjeno, bo to prava vojaška pilotska šola, zato je jasno, da bo tudi življenje v njej takšno. Gojenci bodo za časa šolan ia morali stanovati skupno pod stalno kontrolo na samem letališču, kjer so v ta namen že zgradili prostorno leseno stavbo, ki se da v slučaju potrebe v nekaj urah razstaviti. To bo kakor kaze najboljši pri- pomoček za obdržanje reda in discipline, ki je pri letalstvu tako nujna potreba. Tečajniki tudi v času, ko ne bo letenja ali pa teoretičnega pouka, ne bodo smeli zapustiti letališča, razen, če bodo imeli tehten vzrok in seveda dovoljenje od upravnika ali učitelja pilotske šole. Zadevni učitelji so torej tudi s te strani dali jamstvo, da bo število izšolanih kandidatov, res predstavljalo armadico mladih, sposobnih pilotov, ki bodo strogo disciplinirani. Izhod v mesto bo edinole v sobotah in to izključno do 10. zvečer, pa se to pod nadzorstvom. Ta disciplina bo vsekakor koristna, ker bodo tako tečajniki lahko zbrano študirali predmete, ki so jim potrebni za teoretični izpit ali se vežbali v praktičnem letenju, končno pa bo to nekaka predpriprava za življenje v vojaški suknji. Jasno je, da bodo poleg študija teorije ln letenja imeli mladi piloti še dovolj časa za razvedrilo in zabavo, seveda pa le v območju letališča. Tečaji bodo trajali približno po 6 tednov, v kolikor seveda ne bodo razmere in nepredvideni momenti stvar spremenili; upati pa je, da se bo dalo ravnati po teh načrtih. V tem času bo torej skupina dvajsetih mladeničev postala zrela, da se dvigne sama visoko v nebo in zagospodari nad širnimi višinami. Vsi, ki so oddfcli svoje prošnje za sprejem v pilotsko šolo že težko pričakujejo poziva iz Beograda, vendar je pa upanje tudi lepo. zato jim ni treba obupavati, da ne bodo prišli na vrsto, saj je časa in vsega dovolj na razpolago, da bodo prišli do svojega ideala, šola bo. kakor se doznava, pričela delovati s 1. majem t. 1.. ter bo takoj v pri-četku razvila svo.io delavnost, da bo tako do najmanjših potankosti vestno in skrbno izvedla svoj velik program. Učitelji letenja bodo sami letalski oficirji, ki bodo tako s teoretične kakor še posebno v pogledu praktičnega letenja, na podlagi svojih izkušenj mogli vsestransko nuditi svojim učencem dovolj prilike in možnosti, da se v vsem poučijo in izvežbajo. Za šolanje so namenjena šolska letala »Fizir N«, ki so dokaj primerna za te svrhe. Torej vse kaže. da bodo mladi kandidati imeli dovolj prilike, da se državi in vojnemu letalstvu s pridnim šolanjem oddol-že za velike žrtve, ki jih je darovala ba-š njim. ki bodo nekoč tako potrebni za obrambo našega svobodnega jugoslovanskega neba. Želeti jim je mnogo sreče in uspehov. Gostovanje dveh plesnih umetnikov Ljubljana, 30. april:. Primabalerina ga. Nina Kirsanova in sef beograjskega baleta Anatol žukovski bosta gostovala 3, maja v Operi s samostojnim plesnim večerom, na katerem bo sodeloval s petjem tudi g. Boris Popov. Pomladne konjske dirke v Ljutomera bodo letos na binkoštno nedeljo IZ* maja popoldne Ljutomer. 29. aprila Na binkoštno nedeljo 12. maja ob 14.30 se bodo vršile v Cvenu pri Ljutomeru znane pomladanske konjske dirke, ki so vsa leta dosegale najlepše uspehe muro-poljske koniereje ter muropoljskega kasača, uvrstile med prvake dirkačev. Tudi na letošnjih pomladanskih konjskih dirkah se nam obeta lep užitek. Zato jih bodo sigurno posetili prijatelji konjskega sporta. V naslednjem prinašamo propozicije, po katerih se bodo vršile te dirke. Zaključek prijav: V soboto, 4. maja ob 12. Prijavno mesto: Slavič Franc, občinska pisarna v Ljutomeru. Prijavnina: Se nakaže istočasno s prijavnico, sicer je ta neveljavna. Pregled konjev: Pregled konjev se bo vršil v nedeljo, dne 12. maja ob 14. uri na dirkališču na Cvenu. SPLOŠNE DOLOČBE: 1. Dirke se vršijo po določilih kasaških pravil. Vodstvo dirke ima pravico dirko tudi po prijavnem zaključku odpovedati .odnosno prekiniti. Razpisane nagrade so brezobvezne. 2. Vsake razpisane dirke se morajo udeležiti vsaj štiri starterji raznih posestnikov, sicer se dirka na vrši. 3. Višina dobitkov se nanaša samo na pred začetkom tega meetinga pridirkane zneske. 4. Nagrade, zmage in pogoji pri eno-vprežnih dirkah tega meetinga se ne upoštevajo pri d\*ovprežnih dirkah tega meetinga in obratno. 5. V maksimalnem dodatku meetingski dodatek ni vštet. 6. Pri dvovprežnih dirkah se smejo rabiti samo vozovi s štirimi sedeži. 7. Vsak vozač, ki se s svojim konjem uieleži dirk, mora imeti vozovno izkaznico od centrale. To izkaznico morajo vozači še pred začetkom dirke zahtevati od dirkalnega vodstva. 8. Udeleženci morajo prijaviti pri dirkalnem vodstvu najkasneje eno uro pred začetkom dirk svoje konje na start za vse dirke. 9. Od razpis t nih nagrad se odtegne 3^ kot pristojbina za uporabo dirkališča. 10. Ob priliki prijave se mora v prijavnicah brezpogojno navesti tudi barva dresov. 11. Zunanjim vozačem so hlevi, seno in slama brezplačno na razpolago na Moti. I. DIRKA »DRAVSKE BANOVINE c HEATV02NJA Nagrade: 1.600 din (800, 400. 250, 150). Enovprežna dirka (2—3) za 4 do 121etne konje vzgojene v Jugoslaviji. Proga: 1.600 m distančni 160 m. Popusti: konjem v kmetski posesti 20 m, majden 20 m. Dodatki: za vsakih din 1.500 — 20 m do 3.000 din, za vsakih nadaljnjih 4.000 din 20 m. Vloga: 40 din. II. DIRKA »SRESKBGA KMET. ODBORA LJUTOMER Nagrade: 1.200 din (600, 300. 200, 100). Enovprežna dirka za 31etne jugosloven-ske konje. Proga: 1.920 m Popusti: konjem v kmetski posesti 20 m. meiden 20 m. Dodatki: za vsakih 200 din 20 m. ireb-cem 20 m. maksimalni dodatek 120 m Vloga: 30 din. 3. DIRKA 2. HEAT 4. DIRKA >BEOGRAD< Nagrade: 1.200 din (600, 300, 200, 100). Enovprežna dirka za 3 do 121etne jugoslovanske konje. Proga: 2.200 m. Popusti: maiden 20 m, triletnim 20 m. Dodatki; Za vsakih 1.000 din 20 m, maksimalni dodatek 240 m, meetingski dodatek za vsakih 300 čin 20 m. Vloga: 30 din. 5. DIRKA ev. 3. heat. 6. DIRKA KNEZA MIHAJLA« Nagrade: 1.000 din (500. 250. 150. 100). Galopska dirka za vse jngos'ot nske konje. Proga: 1.600 m. Vloga,: 30 din. 7. SPOMINSKA DIRKA JOiKA RAJ HA Nagrade: 2.000 din (1.000. 500. 300. 200) Dvovprežna dirka za 3 do 121etne konje, vzgojene v Jugoslaviji. Proga: 2.400 m. Popusti: triletnim 20 m. konjem v kmet posesti 20 m, meiden 20 m. Dodatki: za vsakih din 2.5O0 — 20 m, maksimalni dodatek 240 m. Moga: za vsakega prijavljenega konja 10 din in za vsako vprego 30 din. Odbor Za 1. ma] spominu brata in prijatelja Vilka Gačnika Hrastnik, ob koncu aprila Sredi najlepših let. v polni moški modi si ob porajajoča se pomladi omahnil v naročje smili. Kdo bi verjel, dragi Vilček. da boš. neomajni borec za nacionalne in socialne pravice našega malega jugoslovanskega Človeka, padel kot nedolžna žrtev prav v času. ko potrebuje naša domovina tako neustrašenih in hrabrih, brezkompromisnih borcev kakor s; bil prav ti. V sajasti hrastniški kotlini si zagledal luč sveta, v kraju, ki so ga pod Avstrijo hoteli tujci in domače izdajice napraviti za enega izmed mogočnih stebrov znanega mosta. Borba 2-a koščke m kruha te je vodila v svet. Šel si pot sloven*k~ga trpina po Nemčiji, Franciji. Tam v tujih krajih je v tebi z vsakim dnem rasla nacionalna zavest, življenje pa je kovalo iz tebe z vsakim dnem močnejšega in hrab-rejšega borca za pravice ponižanih m tepta nih lastnih bratov. življenska pot te je zanesla tudi v tujsko legijo; neštetokrat si pod vi očim afriškim soncem zrl brez strahu v oči smrti, ki te je čakala na vsakem koraku. Srečno, čeprav ranjen, si se vrnil v svojo domovino. Stavil si svoje sposobnosti in ljubezen, svoje roke in znanje v korist domovini in lastnemu narodu. Bil si prvi v vrstah Narodne odbrane. Narodne strokovne zveze, bil si prvi povsod, kjer je bilo treba dela, žrtvovanja za splošne koristi. Zaman si, neupogljivi borec, čakal in moledoval skozi dve leti za košček kruha. Odšel si nasilno v grob v času, ko bi nam bil najbolj koristen in potreben. Nič več ne boš korakal v vrstah NO in NSZ. Toda tvoj duh. tvoja volja, tvoja ljubezen nas bo spremljala povsod na naših potih, da končno zašije jo lepši dnevi pod svobodnim jugoslovenakim soncem. Maščevali borno tvojo smrt s tem, da bomo se bolj strnili svoje vrste, stopnjevali svoje delo in ljubezen v službi do naroda, domovine in mladega kralja. Ko obhajamo prvi maj, ta najlepši praznik pomladi, naj bodo te vrstice posvečene tebi, dragi brat in prijatelj, šopek cvetja na tvoj prerani grob. Slava ti, dragi brate, dragi Vilček! J. K. Spored plesalcev obsega klasične baletne in karakterne narodne plese. Na sporedni so: Chopin: Valse št. 7. Drigo: Colom-bina, Hristič: Bojni ples Gluck: Vizija, Strauss: Na plesu, Ružičky: Indijski ples, Milojevič: Kolo. Ravel: Bolero, čajkovsk:: Oktober; med najzanimivejše točke pa spada odlomek iz V. simfonije Cajkovske-ga: Andante. Baritonist Boris Popov, odlični pevec velikih kvalitet, bo pel pesmi Mokranjca. čajkovskega. Musorgskega, Napravnika ter nekaj španskih in mehikanskih pesmi v originalnem jeziku. Ga. Kirsancva in g. žukovski sta pred leti že gostovala pri nas in zapustila močan vtis velikega tehničnega znanja, izredne muzikalnosti in velikega doživetja ter predočila gledalcu staroslavno plesno tradicijo ruskega baleta. Ga. Kiisanova šteje med plesalke, katerih ime pozna ves svet, saj je prepotovala vseh pet kontinentov in to večinema kot primabalerina plesne skupine Ane Pavlove. Pred in potem je bila na različnih odrih primabalerina in šef baleta. Mojstrstvo ge. Kir-sanove v klasičnih in karakternih plesih, prav tako umetnost njenega partnerja in velika pevska kultura baritrnista Popova bodo gotovo privabili mnogo občinstva v gledališče. Dr. Danilo švnra. ki ga poznamo kot vestnega in odličnega spi err^jevalca na klavirju, bo spremljal pičene :n pevske točke. Na praznik Vncbohoda ponovi SOKOL ZGORNJA ŠIŠKA na splošno zahtevo odlično komedijo MLADI GOSPOD ŠEF Pridite, ne bo Vam žal! — Zdravo! Jernej Noveli umrl Ljubljana, 30. aprila Zadet od kapi je včeraj nenadoma umrl upokojeni delavec Učiteljske tiskarne Jernej Noveli. Pokojnik se je rodil v CJernu-čah dne 15. avgusta 1. 1863. Polnih 39 let je vestno in marljivo delal ter je bil ob upokojitvi nagrajen za vestno službovanje z zlato uro. S prihranki si je postavil hišico v Mali vasi pri Stožicah, kjer je vzorno skrbel za svojo družino. Vedno je bil čil in srečen. Pomladi se je veselil, a usoda mu ni namenila, da bi jo užival kakor vedno prej. Svojo družino je vzgajal v narodnem duhu, njegov sin Leopold je že več let načelnik Sokola na Jezici. Dolga leta je bil naročnik -slovenskega Naroda rad je čital tudi ostale napredne liste. Za njim žalujeta sin Leopold in hčerka Rezika. Pogreb značajnega moža bo jutri 1. maja ob 17. iz hiše žalosti v Mali vasi na župno pokopališče pri sv. Juriju v Stožicah. Žalujočim naše iskreno sožalje, pokojniku bomo ohranili blag spomin! Iz Rzdeč — »Profesor Ek*Ssc v sokolskem gledališču. Na praznik Vnebohoda 2. maja bodo ob 8. zvečer uprizorili naraščajniki tukajšnjega Sokola igro »Profesor Eks«. ki jo ie spisal šestošolec Lado Pohar iz Radeč. Ža igro vlada veliko zanimanje. Vstopnina običajna. Iz Brežic Koncert. Pevsko društvo »Oljka« iz Celja bo priredilo jutri 1. maja ob 20. v Narodnem domu koncert narodnih in umetnih pesmi. Pele se bodo pesmi: Adamiča, Vo-dopivca. Preglja, Prelovca, Riharja Ma-rolta, TJjaža Jereba, Deva in Košata. Ker je spored bogat in vstopnina zelo povoljna, priporočamo vsem meščanom, da se koncerta v polnem številu udeleže in dokažejo agilnemu celjskemu pevskemu društvu, da imajo smisel za lepo petje. V NARAVNIH BARVAH. Kanadska kraljevska konjenica v krvavi borbi za pravico, red in mir. — Film o herojih, ki so prezirali smrt. — KINO MATICA, tel. 21-24 ob 16., 19. in 21. uri SAMO SE DANES Dick Foran SEVERNA BRIGADA JUTRI PREMIERA francoskega filma »SATANOV RAJ« v glavni vlogi Jean Pierre Aumont Predstave ob 16., 19. m 21. uri, na praznik ob 10.30. 15., 17., 19. m 21. uri VelefUm iz krvavih dni francoske revolucije! Ne zamudite — danes zadnja prilika! -as** R0BESPIERR0V PADEC DANES ZADNJIKRAT OB 16., 19. in 21. URI Astrologi o maju 1940 V prvi polovici meseca nam bodo planeti v splošnem naklonjeni, v drugi polovici pa se stvori kritična kvadratura Mnogi, ki se zanimajo za astrologijo m verujejo v zvezde, čeprav vedo, da zvezde človeku pomagajo, če si človek sam pomaga, so radovedni. kako kažejo planeti glede na vojno v Evropi. Astrološki verniki so bili že v začetku septembra razočarani, ker ni nobeden od astrologov vojne natančno napovedal. Oglasili so se astrologi, ki so dokazali, da so pričakovali pomembne dogodke v času, ko je vojna izbruhnila, toda priznali so. da ni nihče napovedal po zvezdah izbruh vojne, ker napovedi v tem smislu ne spadajo pod astrologijo, temveč v druge okultne vede. Pošteni astrologi ne morejo odgovoriti na vprašanja, kdaj se bo vojna v Evropi kcnčaia. kdo bo zmagal, kdo bo poražen in podobno. Po nekih starih pravilih sklepajo astrologi na usodo držav ali armad po horoskopu vladarja ali vojskovodje, toda v modernih državah ne odloča več samo ena glava, temveč vodilna ekupina, katere člani imajo različne horoskope, će bi se izkazalo, da imajo vsi odločujoči, ali vsaj njih večina, dobre horoskope, potem bi to kazalo na uspeh in zmago naroda, ki jo ta skupina vocM. Toda najbolj izkušen in specializiran astrolog ne more danes zbrati celotno potrebno horosicop-sko gradivo, s katerim bi mogol kaj bolj natančno napovedati glede bodoče usode narodov. V prvi polovici maja ID 10 se stvori jo aspekti, ki so naklonjeni gospodarstvenikom in trgevcem. Gre za aspekte med Merkurjem ir. Saturnom, oziroma Jupitrom. Ugodni bodo aspekti seveda samo za priuobtnlke. ki imajo v svojem rojstnem horoskopu Mfrkurja. Jupitra in Saturna v dobri po-ziciji. Merkur pride v konjunkcijo z Jupitrom dne 5. maja, v konjimkcijo s Saturnom pa dne 10. maja. Okrog teh deh dnevov lahko poizkusijo srečo v poslih t:sti, ki imajo v aspektih povezan? planete sebi naklonjene. Lahko tudi nekaj tvegajo, kajti sreča jim bo naklonjena. V prvi polovici maja se stvorijo se nekateri drugi prav dobri aspeKti, tako sek-sti] med Ju p trom in- Venero ter Marsom. Venera se sicer oddalji od Marsa, s katerim je bila v konjunkciji. okoli 7. maja, toda Mars je v prijateljskem razmerju. \-akor bi lahko rekli, z Jupitrom. Po 15. Kaj še potrebuje Ljubljana Ljubljana. 30 aprila Tivulski nasadi so pač najlepši kras Ljubljane in ni ga tujca, da ne bi krenil od pošte po Aleksandrovi cesti vsaj do železniškega prelaza. Pred svetovno vojno je bil sprehod po krasnem senčnatem drevoredu proti gradu užitek in Ljubljančani niso imeli navade potovati po letoviščih, saj je bila celo Ljubljana priljubljeno letovišče za Tržačane. Meščani in tujci so se zbirali tedaj popoldne in zvečer v švicariji, in ko je bil sezidan tivolski hotel, je postal priljubljeno družabno shajališče. Godba jc svirala popoldne in zvečer in terasa pred hotelom je bila tudi ob delavnikih nabito polna. Slovenci, ki so že potovali malo po svetu, morajo pač priznati, da ima vsako lepo mesto v tujini kakšno točko, kjer je poletna restavracija lepo dostopna in ki nudi v krasni okolici tudi razvedrilo z godbo. To pa v Ljubljani sedaj manjka. Govoril sem ž° z marsikaterim tujcem, ki je bil na Gorenjskem delj časa, ni se pa ustavil v Ljubljani, kpr to mesto naredi dolgočasen vtis; to je kritika vsakogar. Tivolski nasadi kar zahtevajo lahko poletno restavracijo, in prostora je za to dovolj. Zanemarjeni Podurenski grad, ki pač ni v okras parku, bi nudil lep prostor. Pritličje in kakšen kiosk v istem slogu bi zadostovalo za gostilniške prostore, in pod lipo naj bi stale udobne mize in stoli. To bi zadostovalo za začetek. Na vsak način je pa nujno potrebno, da se grajsko pročelje očisti ozir. obnovi. Prostor bi bil tudi pred Narodnim domom. Saj je bilo že v pričetku to poslopje namenjeno družabnemu življenju. Vsakdo pa mora priznati, da je kar žalostno pogledati pročelje te lepe stavbe: glavna vrata zaprta, kot pri kakšnem zasebnem posestvu, koder je gospodar odpotoval, in nikdar ne vidiš živahnega gibanja tam. Kavarna in gostilna — zadaj je senčnat vrt in veranda — bi v dobrih rokah poživila ta leni del mesta. Ljubljančani pač radi zahajajo v Bel-levue, toda za tujca je ta preveč oddaljen in dohodi se ne dajo primerjati s krasnim potom do tivolskega gradu in hotela, kjer se je zbirala včasih vsa ljubljanska gospoda in ga ni bilo tujca, da se nebi ohladil v »švicariji« ter odnesel iz Ljubljane prijetnega spomina ne le na prirodno krasoto, temveč tudi na izvrstno kavo, slastno hrano in na izborna vina. Občudovali pa so tudi cvet ljubljanskih gospodičen, in če nas je novedla pot v druga mesta ter smo se sešli s tujci, smo z veseljem poslušali kritiko o krasoti ljublianskega Tivolija, o dobrotah naše hrane in vina ter o lepoti ljubljanskih deklet. Znani tovarnarji na Dunaju so se večkrat pripeljali na vveekend v Ljubljano, da so se tu navžili dobrega zraka, izvrstnih kranjskih klobas in cvička. Slišal sem, da je že več gostilničarjev poslalo svoje hčere na Šole za gostilniško maju pa se prične prijazni spoj sekstilnih žarkov med Marsom in Saturnom, kar obeta mnogo dobrega tudi tistim, ki imajo večinoma smolo v življenju. Opozoriti pa je treba na aspekt med Soncem in Uranom v prvi polovici meseca maja. Dne 12. maja nastane konjunk-cija med Soncem in Uranom. Konjunkci-ja se prične že 9. maja ter preneha učinkovati 13. maja. V teh petih dneh naj bodo skrajno previdni v svojem ravnanju in nehanju vsi, ki so jim planeti Pluto. Uran ali Mars v osebnem horoskopu sovražni. Pa tudi ljudje, ki imajo te planete v dobrih pozicijah, naj se obvladajo, sleherna prenagljenost jim utegne škoditi. Marsikateri čitalec bo po teh vrstah pomislil, da nima osebnega horoskepn in da zaradi tega ne more vedeti, kateri planeti so mu naklonjeni in kateri so mu sovražni. Kdor se zanima za astrologijo, naj ima svoj rojstni horoskop, ki mu je lahko dober vodnik v življenju. Nekate;! ljudje horoskopa ne potrebujejo, zlasti ljudje, ki imajo še zdrave instinkte, se ravnajo po dobrih in slabih dneh v svojih dejanjih. Ljudje z zelo visoko razvito inteligenco in s kultivirano dušo imajo svoj horoskop nekako v glavi. Zavest jim narekuje, kdaj smejo tvegati, kdaj se obvladati, kdaj podvzeti važne korake itd. To so seveda ljudje, ki mislijo s svojo glavo in uravnavajo nekako instinktivno in intuitivno svoje življenje, drugi ^a, ki jim tuja volja v po<4zavesti diktira življenja pot, izgubijo ob kritičnih nspektih kaj radi notranje ravnovesje in počenjajo neumnosti. Med 21. in 27. majem ho učinkoval prijazen aspekt sekstila med Plutom in Soncem. Aspokt k-sže na zgodovinsko važne dogodke, ki se bodo pričeli v teh dneh. Hkratu bo ta sekstil oslabil kvadraturo med Saturnom in Plutom, ki je učinkovala že pred tedni in se morda že .-s>izdivjaJa< v obliki elementarnih nezgod, poplav, na jugu nase države in drugod po svetu. V drugi polovici maja se stvorijo še nekateri drugi bolj ali manj dobri aspekti, tako da kvadratura morda le ne bo več tako kritična, vendar je pa vseeno možno, da se bodo učinki kvadrature v drugi rx>lovici maja še pokazali kot elementarna katastrofa. obrt, toda povedati pač moramo, da je v Ljubljani prav ta obrt v primeri na kom-fort v drugih mestih iste velikosti kot jc Ljubljana, skoro še v povojfh. Ne bi škodovalo, ko bi nekateri gostilničarji tudi malo pazili na to, da je njihovo osebje prijaznejše in vljudnejše. X. Iz Kranja — Po birmi sta imela besedo alkohol in nož. Dopoldne je podeljeval ljubljanski škof velikemu številu birmancev zakrament sv. birme v župni cerkvi. V popoldanskih urah je lepo birmansko razpoloženje kvarilo mnogo pijanih ljudi, ki so odhajali iz mesta ali pa hodili iz gostilne v gostilno. V Stražišču je skupina pijancev pohujševala mladino z izredno ogabnimi dejanji, za zaključek pa je eden izmed pijancev vrgrd majšemu fantu večji kamen v hrbet, a ga k sreči ni močno zadel. Kmalu zatem pa in v hotelu »Jelen« prišlo do izzivanj in je v veži neki V. iz Dobrave napadel delavca T. F", iz Klanca ter mu zabodel stilet globoko v križ. Zaradi močne krvavitve je poklicani zdravnik uvldel, da je vožnja v ljubljansko bolnico tvegana in je zato odredil, naj ranjenega T. F. odpeljejo domov. V. je med razburjenjem izginil in ga je policija izsledila šele na podlagi točnih opisov prisotnih. Aretirali so ga na kolodvoru, ko se je hotel odpeljati domov. V policijski kroniki je bilo bržkone na dan birme še marsikaj vpisanega, kar ne dela časti mestu. S ftCm&&e$a vCatna Kino Matica: Severna brigada. Ameriški serijski film o junaštvu kanadske policije iz časov, ko so v tej deželi roparji napadali voznike z dragocenim zlatim tovorom itd. Kakor vsi filmi te vrste, je tuli ta zrežiran po znani ameriški šabloni, a je odlično zrežiran in prav tako odli.Ir.o igran. Tudi naša publika uživa take filme, zlasti mladina, ki začne ploskati, ko j \-naški čuvarji pravice premagajo ropaije v razburljivih okoliščinah. Konec je seveda srečen, pravica, resnica in ljubezen zmagajo. Film je v naravnih barvah ter nuni nov dokaz, da ameriška barvna f(Unska tehnika napreduje ter bo kmalu Izpodrinila črnobeli film. Kino TJnfon: Robcspierrov psnec. Angleški film Aleksandra Korde z že vrč-krat v filmu obravnavano zgodbo o angleškem plemiču, ki je reševal m?i francosko revolucijo na smrt obsojene francoske aristokrate in se skrival ped imenom ^Scarlet Ptmpemelc. Skromen cvet janeževe rože je bila tudi oznaka t j^go-ve zarotniške skupine. Dve cdMki :xna film, sijajno podane skupinske ali kolektivne prizore, pa tudi sijajno 'gro pasa«* • mezmkov, sicer pa je po angleškem načinu zrežiran. Angleži, zlasti pa Aleksander j Korda, radi uporabljajo v režiji neko ko statične slike z dialogi, kakršne so bistveni element gledališke igre. DNEVNE VESTI — Nov! predpisi o poslovnih knjižicah. Znano je, da mora imeti od 1. januarja letos vsak nad 14 let star državljan, ki je zaposlen ali želi dobiti službo, poslovno knjižico, predpisano z uredbo o poslovnih knjižicah. Brez te knjižice ne sme biti sprejet v delo noben delavec in ne more dobiti tudi voznih olajšav na državnih železnicah in ladjah, ne podpore pri javnih borzah dela in niti ne dajatev pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. Ker pa zaradi tehnični ovir nekateri delavci še vedno nimajo poslovnih knjižic, je ministrstvo za socialno politiko opozorilo po ban vin ah vsa obrtna, trgovska združenja in druge ustanove, naj na najprimernejši način opozore vse delavce, da si preskrbe knjižice čimprej. Okrožni uradi bodo zahtevali v primerih, ko ne bodo mogli ugotoviti s polno zanesljivostjo istovetnosti delavca, da se jim izkažejo s poslovno knjižico, četudi bodo delavci imeli druga potrdila. OTJZD bo do 30. junija zahteval v teh primerih poslovno knjižico, potlej pa brez izjeme v vseh primerih, da bodo tako preprečene zlorabe socialnega zavarovanja. Določila uredbe o poslovnih knjižicah so obvezna za delodajalce, delavce in Okrožni urad. — PosUjke za Begunje. Pošta Begunje pri Lescah javlja, da prejema pogosto pošiljke za naslovnike v Begunjah pri Cerknici, od te pošte pa pošiljke za naslovnike v njenem okolišu. Tem napačnim usmeritvam so krivi pošiljatelji, ker pišejo na pošiljkah samo Begunje brez natančnejše označbe. Občinstvo se opozarja, naj piše točne naslove. — Trgovinska pogajanja. S pristojnih mest poročajo, da se bodo v prvi polovici maja začela trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Slovaško. Približno ob istem času bodo tudi pogajanja v Nemčiji v okviru rednega sestanka jugoslovensko-nemškega gospodarskega odbora. Zunanja trgovina med Slovaško in Jugoslavijo je bila doslej zelo skromna in prišli so do prepričanja v obeh državah, da bi se promet lahko znatno povečal. Za izvoz iz Slovaške v Jugoslavijo pridejo predvsem v pošlev industrijsko kovinsko blago, dalje kabli, papir, steklo in nekateri izdelki vojne Industrije, Jugoslavija pa lahko izvaža v Slovaško živino, predvsem prašiče, mast. tobak, rudnine, vino in ekstrakte za usnjarne. — Nova naročila v brodski tovarni va- gonOv. Brodska tovarna vagonov je imela prejšnje čase malo dela in bila je nevarnost, da bo morala odpustiti večje število delavstva, sedaj pa je dobila od države večja naročila, tako da bo imela dela za dalje časa. Med drugim bo izdelala 15 lokomotiv za normalne železnice, 20 potniških vagonov za ozkotirne železnice in 30 cistern. Druga večja naročila so prevzele tovarne Prometne banke v Beogradu in tovarna v Jasenicah. — 11,000.000 din za regulacijo Save. Vprašanje regulacije Save je aktualno Že dolga desetletja in so v ta namen tudi že porabili doslej mnogo denarja Najbolj potrebna je regulacija Save v zgornjem delu, kjer je voda najbolj deroča in k,jer najbolj trga bregove. Izdelan in odobren je definitiven načrt za sistematsko regulacijo Save od Jesenic do Žitnjaka na Hrvatskem. Regulacijska dela, ki jih financirata država in banovina Hrvatska dobro napredujejo. Banovina Hrvatska si je nabavila tudi iz Nemčije velik bager za izkopavanje. Za regulacijo Save je odobreno na področju banovine Hrvatske 11.5 milijona din. Za sistematsko regulacijo Save od Jesenic do žitnjaka bi potrebovali v prvi fazi dela 37.000.0O0 din. Za vsa dela bo potrebnih okrog 100.000.000. zaradi spremenjenih razmer od lanske jeseni pa je ta kredit znatno skrčen. Kljub temu bodo delo nadaljevali, čeprav v nekoliko zmanjšanem obsegu. — Ljubljana—Bloke—Prezid—Parg čabar—Gerovo—Sušak redna avtobusna zveza. Odhod iz Ljubljane postajališče gl. kolodvor ob 5.35. Krekov trg 5.40. prihod na Sušak ob 11.35. Odhod s Sušaka ob 13.—, prihod v Ljubljano ob 18.50. Avtopodjetje Pečnikar, telefon 49-28. — Kreditna zadruga. z»**ebnih nameščenci**. Pod okriljem Zveze društev privatnih nameščencev 1c bila že pred dobrim letom ustanovljena Kreditna zadruga zasebnih nameščencev, ki ima svoje poslovne prostore v Ljubljani, palača Delavske zbornice, drugi vhod iz Čopove ulice. Kreditna zadruga sprejema hranilne vloge na vezan račun po 4 odstotke, na nevezan račun pa po 3 in pol odstotka. Kreditna zadruga podeljuje kratkoročna posojila nameščencem in drugim interesentom proti žalostnemu jamstvu po ugodni obrestni meri 6 odstotkov. 215-n. — Veliko letno gledališče v Zagrebu. V Zagrebu bodo zgradili veliko letno gledališče na račun sredstev, ki so bila zbrana za zimsko pomožno akcijo. Letno gledališče bo zelo veliko, da bo na njem prostora za okrog 11.000 gledalcev. Zgrajeno bo v Maksimhu po načrtu arhitekta Freu-denreicha. — StraAni roparski umori. V okolici Travnika v Bosni je prišlo do strašnega zločina, kakršnih je malo v naši kriminalni kroniki. Roparji so napadli 801etno starko Maro Svitlico in njena vnuka, tri in štiri leta stara. Zvečer, preden so legli, so razbojniki vdrli v hišo, napadli starko in jo v borbi zadavili. Nato so umorili še oba otroka ter v sobi vse pretaknili, da bi našli denar. Razkopali so tudi tla, ker so mislili, da ima starka zakopan denar. Končno so našli v skrinji 1000 din. Oblastva upajo, da se jim bo posrečilo izslediti razbojnike, ker so pustili na pohištvu prstne odtise. — Razne nesreče, gofer Evgen Andrej-ka. uslužben pr tvrdki Zal o kar na Glln-cah je tako nesrečno padel, da M je zlomil desno nogo. 8letnega posestnikovega sina Franca Rozmana je krava sunila z rogom v desno oko in mu ga občutno poškodovala. 2elezničarjevega sina Milana Brenka iz Most je snoči podrla na Zaloški cesti neznana kolesarka. Otrok je dobil pri padcu poškodbe na nogah ter po životu. V Gajevi ulici se je snoči s kolesom zaletela v neki avto šivilja Mirni Zupane in se poškodovala po životu ter na glavi. V bolnico so prepeljali tudi «61et-nega posestnika Franca Gamsa iz Kamni- ka, ki ga je podrl neznan kolesar, zaradi česar se je poškodoval po životu. — Zagrebška radiopostaja v Zagrebu je dobila novega lastnika. Do konca tega meseca so bili izplačani dosedanji lastniki zagrebške radijske postaje. Postajo j« prevzela banska uprava banovine Hrvatske za 1,900.000 din. Upravo radijske postaje prevzema posebni začasni odbor s zastopniki pošte, tehnične fakultete in Gospodarske sloge. Nameravajo reorganizirati delovanje postaje in postajo pojačati. — V Zagrebu »o odkrili tovarno za ponarejanje vin. Vinarski nadzornik banske uprave banovine Hrvatske je oikril na Medveščaku veletrgovino z vinom za izvoz in domačo porabo, podjetje, ki je ponarejalo ogromne količine vina. Slabše vrste vina je barvalo in nalivalo v buteljke z zvočnimi etiketami. Da ni mogel nihče dvomiti, da so vina pristna, čim je buteljko odprl, so za buteljke uporabljali v vinskih esencah namočene zamaške. Ker je ta »tovarna« obratovala v velikem obsegu, je bilo zelo mnogo žrtev. Obetajo se še senzacionalna odkritja. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno, nespremenljivo vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Mariboru. Zagrebu, Rabu in Dubrovniku. Najvišja temperatura je bila v Beogradu in Sarajevu 20. v Splitu in Dubrovniku 18, v Ljubljani. Zagrebu in Kumboru 17, v Mariboru. "Visu in na Rabu 15. Davi je kazal barometer v Ljubljani 760. temperatura je znašala 11.6. Iz Llnbfifne — Stavka pri tvrdki Sever. V ponedeljek, dne 29. t. m. so, kakor nam poroča Jugosl. strok, zveza, delavci in delavke pri tv. Sever & Ko., stopili v stavko. Podjetje je sezonskega značaja in ima dejansko tri sezije. Polna sezija traja od mesca decembra do konca marca, delna sezija od aprila do julija, nakar stopi za nekaj mescev povsem mrtva sezija. Z ozirom na to je podjetje do sedaj delavce sprejemalo in odpuščalo po svoji volji in izbiri. De- JUTRI 1. maja premiera duhovite filmske komedije: Samo enkrat si mlad V glavni vlogi: Hardvjeva družina z Mickev Rooncvem Izredno zabaven film. v katerem se zrcali tudi VaSa mladost. Film, v katerem boste videli tudi samega sebe. film žive mladosti, vedrega smeha in polnega življenja! Danes nepreklicno zadnjikrat: HANS M OSEK v svojem najboljšem filmu: ANTON POSLEDNJI KINO SLOGA, tel. 27-30 Predstave ob 16. 19. in 21. uri 1 lavci pa so postavili zahtevo, da se nadaljnje sprejemanje in odpuščanje uredi spo razumno z obratnimi zaupniki. Podjet; to zahtevo odklanja, delavstvo pa se sklicuje na slične sporazume pri drugih pod jetjih in zatrjuje, da njegova zahteva \ nobenem oziru ne bi ovirala normalneg: razvoja podjetja. —lj Javnim delavkam in delavcem se marsikdo kaj rad izmika, če potrkajo kot prosilci na vrata. To pot bo vendar prošnja drugače izzvenela: »Kupi tombolskv karto Rdečega križa za borih 5 din, da najdeš srečo in si pridobiš 644 kv. m veliko stavbno parcelo v Ljubljani ali še marsikaj drugega.* Taka prošnja je mikavna in lahko izvabi dinar najzakrknjenejšemu štedljivcu. Ljubljančani, okoličani, prijatelji Rdečega križa, odprite tej prošnji vrata na stežaj! Za občekoristno delo potrebujemo sredstev, potrebujemo prostoren lasten dom Rdečega križa. Tombola bo nepreklicno 2. maja ob 15. uri na Kongresnem trpru v Ljubljani. Tombolske karte so naprodaj tudi po ljubi lanskih trafikah ali v pisarni Rdečega križa. Gosposvetska cesta št. 2. Segajte pridno po njih: ' I Mariborske in okoliške novice — Nadzidava gledališkega upravnega poslopja. Včeraj so pričeli s preurejeva-njem pritličnega upravnega gledališkega poslopja v Slovenski ulici. Ze skoraj leto dni je stala tam nasproti opeka, pripravljena za preurejevalna dela. ki naj bi bila izvedena v teku poletja 1939. Iz neznanih vzrokov pa so bila ta dela odgođena. Včeraj so pričeli delavci ugledne tukajšnje stavbne tvrdke Inž. Jelenec & inž. Slaj-mer z zadevnimi del:. Pritlično poslopje bodo nadzidali. S tem bo gledališka uprava dobila nekaj novih, lepih prostorov, žal pa bo ostalo še nerešeno vprašanje gledališke poizkusne pevske sobe. Kakor znano, se sedaj že vrši preurejevanjc prostorov študijske knjižnice, ki ji bo priključena velika kazinska dvorana. Gledališče do moralo v smislu svoječasnega sklepa odstopiti studijski knjižnici tudi poizkusno pevsko sobo s sosednimi pritiklinami. Gledališče bo izgubilo galerijske prostore nad veliko kazinsko dvorano, kjer je bilo zasilno skladišče kulis. Slej ko prej bo treba rešiti tudi vprašanje gledališke poizku«ne pevske sobe. pa tudi primernega skladišča za kulise. Nemara bi bilo vprašanje najenostavneje rešeno na ta način, da se gledališču v to svrho odstopi spodnja kazinska dvorana. — Sresko učiteljsko društvo lt'1" Maribor lovi breg- bo zborovalo v soboto 4. maja dopoldne na Pesnici pri Mariboru v dvorani gostilne g. Kerenčiča. Ob 9. bo seja upravnega in nadzornega odbora in seja redakcijskega odbora za sestavo re-asumacije o anketi glede kmetijskega pouka v ljudski šoli. Sestanek imajo tudi odsek učiteljic. Učiteljskega pokreta in po možnosti obmejno šolski odsek. Zborovanje v obmejni Pesnici bo posvečeno našim obmejnim vprašanjem in je zato velikega pomena. — 3Iariborske tržne cene. Zelenjava: krompir merica 12 do 14, čebula 2 do 4, česen S do 10. kislo zelje 5, kisla repa 2, karfijola kg 12 do 14, hren 7 do 9, paradižniki 24, glavnata solata 1 do 4, kg 16 do 20. Kup solate, regrata, motovilca. radiča in špinače po 1 din. grah v stročjn 16 do 18. Sadje: jabolka 5 do 10, hruške 8 do 11, suhe slive 6 do 10, celi orehi 8 do 9, luščeni orehi 24 do 28, pomaranče 1 do 4. Žito: pšenica liter po 2. rž 2, ječmen 1.75. koruza 1.50 do 2, oves 1.25, proso 2.25. ajda 1.50. proseno in ajdovo pšeno po 4 do 5 din. Fižol prodajajo po 4 do 6 din za liter. Ribji trg: belice 8 do 10. morske ribe 12 do 2S. morski raki 32. Mlečni izdelki: smetana 10 do 15, mleko 2.50 do 3, surovo maslo 34 do 36. čajno maslo 36 do 40, kuhano maslo 36 do 40, domači sir 10 din za kg. Jajca prodajajo po 0.60 do 1 din. Perutnina: kokoši 25 do 35. par piščancev 35 do 70, gosi 45, purani 50 do 75. race 20 do 24. Domače zajce prodajajo po S do 20, kozliče po 50 do 85 din komad. Krma: sladko seno po 180 din za 100 kg. kislo seno po 160 din, lucerna po 75 din za 100 kg. Cene mesu so ostale v glavnem nespremenjene. Podražitve mesa banska uprava ni dovolila. Zato morajo mesarji prodajati meso po dosedanjih cenah. — Mariborske gospodinje se opozarjajo, da v sredo 1. maja ne bo svežega peciva. Ta dan pomožno osebje namreč ne dela. Prodajalne kruha pa bodo ves dan odprte. — Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Albanežejeva lekarna pri sv. Antonu na Frankopanovi 18. tel. 27-01. ter Koni-gova lekarna pri Mariji pomagaj na Aleksandrova cesti 1, tel. 21-79. — Razstava Perko-Pečarlč bo odprta do 5. maja. Razstava je v beli dvorani So-kolskega doma. — Krvava fantovska bitka je bila pri Ivanjševcih. Sredi gneče je obležal ves krvav in po vsem telesu zaboden vtničarski sin Janez Babuiek. Prepeljali so ga v bolnico. Njegovo stanje je zelo resno. — Olepševalno društvo ca magdalenmko predmestje. K izčrpnemu poročilu o rednem občnem zboru Olepševalnega društva za magdalensko predmestje bi Se pripom- nili, da je neobhodno potrebno popravilo promenadne poti ob Dravi, ki je zelo poškodovana. Tudi je potrebno podaljšanje promenadne poti čez zemljišče moške kaznilnice, ki je še odprto. Tudi zidava nameravane škarpe med mostiščem starega in sedanjega mostu na desnem dravskem bregu še ni v teku. Upati je, da bo društvo deležno tudi primerne denarne dotacije od strani mestne občine. — Rahuka. V neki gostilni na Meljski cesti so kvartali 4 moški. Ko je bila igra v najlepšem teku. je neki kvartopirec opazi!, da neki član druščine goljufa. To ga je tako razburilo, da je zgrabil za vrček piva in ga pognal goljufu v obraz. Posledica je bila. da je nastala splošna rabuka. Razvila se je ljuta borba, pri kateri so kvarto-pirci uporabili tudi gostilniški inventar. Red je napravil stražnik, ki je vse 4 kvarto-pirce ovadil. Vsi udeleženci rabuke so močno poškodovani. Tako na primer so enemu odgriznili prst. drugi ima razbito ustnico, tretjega so poškodovali s stolom po glavi, dečim ima četrti nalomljeno roko. Zadeva bo imela svoje odmeve še pred sodiščem. — Razne novice. Trgoskcmu potniku Karlu Ferenčaku iz Marijine ulice 10 je izginil v neki tukajšnji kavarni 1500 din vreden pomladanski plašč. — Na Glavnem trgu je neki vinjeni moški brcnil v košaro neke posestnice iz okolice Maribora, v kateri je bilo polno jajc, ki so se razbila. Stražnik je možakarja odvedel na policijo, kjer pa je takoj poravnal nastalo škodo v znesku 150 din. -— Elektrotehniku Francu Simoniču, stanujočemu v Strmi ulici 7. je izpred neke gostilne na Frankopanovi ulici izginilo 1200 din vredno kolo znamke >Pegout« z evid. štev. 2-135925. — Na Aleksandrovi cesti je prišla pod kolesja nekega mesarskega voza 12 - letna učenka Marija Legvartova, ki je obležala z zlomljeno levo nogo. Prepeljali so jo v splošno bolnico, kjer se zdravi tudi 26-letna viničarjeva hčerka Alojzija Plahuta, ki si je pri padcu čez stopnice zlomila levico. Mariborsko gledališč? Torek. 30. aprila ob 20.: »Izdaja pri No- vari.« Premiera, Red C. Sreda, 1. maja. Zaprto. četrtek. 2. maja ob 15.: *Cigan baron.« Znižane cene. Zadnjič, ob 20. »Kovarstvo in ljubezen.« Znižane cene. Zadnjič. * Premiera »Izdaje pri No vari«, pretresljive švicarske drame iz kmetskega življenja, bo v torek 30. t. m. To delo je z največjim uspehom obšlo velike odre in je bilo svojčas tudi v Mariboru zelo prija-sno in s priznanjem sprejeto. Vcina mariborskih gledaliških obiskovalcev pa bo to učinkovito delo v Malčevi režiji šele sedaj prvič videla. Iz Slov. Konjic SLOV. KONJICE — Sestanek koroških borcev, v nedeljo 28. aprila je bil občni zbor krajevne organizacije Legije koroških borcev v Konjicah. Udeležba je pričala, da se članstvo živo zanima za delo društva. Po tovariškem pozdravu predsednika Ledererja ter po poročilih društvenih funkcionarjev je zastopnik glavnega odbora iz Ljubljane v svojem govoru poudarjal složnost vsega našega članstva ter podal informacije o postopku pri izpolnitvi prijav za podelitev spominske kolajne. Pri volitvah je bila izvoljena z manjšo izjemo stara društvena uprava s tov. Ledererjem kot predsednikom ter tov. Odrezom kot tajnikom. Pri slučajnostih je posameznim članom na razna vprašanja odgovarjal tudi naš tovariš sreski načelnik Bavdek. ki jim je zagotavljal svojo pomoč, kolikor bo mogoče. Po občnem zboru se je članstvo razšlo v prepričanju, da dela legija koroških borcev vedno le v dobro vseh svojih članov. KRALJ KOMIKOV v svoji najboljši in FERNANDEL najduhovitejši borki sezone Upornik Eritesf Narodno delavstvo ob meji se zbira v NSZ Delavstvo v Hočah pri Mariboru se Je organiziralo v vrstah narodno zavednega obmejnega delavstva Maribor, 29. aprila Organizacija našega narodno zavednega elavstva se lahko ponaša z novo postojanko, V soboto 27. aprila je bil v Pristankov! gostilni v Hočah ustanovni občni :bor tamošnje podružnice Narodno strokovne zveze. Hočko delavstvo se je v le-;iem številu odzvalo vabilu. Navzočih je bilo nad T0 delavcev, ki so s pozornostjo :n zanimanjem sledili poročilom in poteku občnega zbora. Ustanovni občni zbor je otvoril in vodil tov. Mirko Primec. Po njegovih pozdravnih besedah je izčrpno poročal pravni referent OUZD iz Maribora g. Pavel žmavec. Razpravljal je o dolžnostih in pravicah delavstva. Pomudil se je pri temeljiti razlagi najbolj perečih problemov socialne politike. Njegova tehtna izvajanja so sprejeli zborovale! z velikim navdušenjem. Sledile so volitve prvega oubora. Izvoljen je bil 9članskl odbor, ki mu na-Čeluje predsednik tov. Ivan Magamer. Kako veliko zanimanje vlada med hoč-kim delavstvom za strokovni pokret narodno zavednega delavstva, se je pokazalo zlasti pri tem, da je takoj pi istopilo k organizaciji 70 delavcev. Pri slučajnostih se je razvila zelo živahna debata, ki je pokazala interes našega obmejnega delavstva z vsa pereča socialna vprašanja. Predsednik je s toplimi bodiilnimi besecami zaključil lepo zborovanje narodno zavednega delavstva v naših Hočah. ki si je ustvarilo z novo organizacijo Narodno strokovne zveze močno postojanko svojih pravic in svojega stanu. Za več kakor 4000 turistov man] Ugotovitve o nazadovanju tujskega prometa na 14. rednem občnem zboru Tujskoprometne zveze v Mariboru Maribor. 30. aorila. Za danes Dopoldne ie sklican v hotelu Orel« 14. redni letni občni zbor Tuisko-prometne zveze v Mariboru. TiSKano doi*o-čilo o zvezinem prizadevanju m delovaniu nam kaže zanimive ugotovitve o nazadovanju tujskega promet v pretekli poslovni dobi v obmeinih tujskopremetnih krajih. V včerajšnji številki smo prikazali sta-nie tuiskesra prometa na splošno. Če si ogledamo razvoi tujskeca orometa v okolišu zvezinega obmeinesa področja, potem vidimo, da ie v vseh tuisko-promeinih krajih v ožjem smislu na tem r>odročiu nazadoval tujski promet v Dri meri z letom 1938 za 4027 turistov in 13.003 nočnin. V Mariboru samem ie število dnmač:'h gostov ostalo v Dreteklem letu približna na enaki višini, kakor leta 1938. Pač oa ie Število inozemskih turistov nazadovalo za 831. S tem nazadovaniem v zvezi ie močno nazadovalo tudi število nočnin in sicer v orimeri z 1. 1938 za 9199 Vsakoletni obiskovalci iz sosednega inozemstva ?o zlasti v pozni jeseni, skoraj popolnoma izostali. Hudo ie nazadoval tudi izletniški ter obmejni turistični oromet iz bivše Avstrije. Isto. kar ie ugotoviieno za Maribor, velia tudi za Celje. Tudi v Celiu ie tujski promet v preteklem letu skorai v enakem razmerju nazadoval. Ptuj beleži porast Mevila turistov7 za 229 in sicer porast števila domačih ter inozemskih turistov, pač Da ie nazadovalo število nočnin Od ostalih tujskopremetnih kraiev v ožiem smislu na zvezinem področju se beleži nazadovanie tujskega prometa v Guštanju. Ormožu, na Prevaljah. v Sloveniem Gradcu. Slov. Bistrici in Vitanju, narastel Da ie tujski promet v Crnr. Dravogradu. Mežici. Gornn Radgoni. Ljutomeru. Marenbergu in Mozirju. Za merilo služi seveda število nočnin. ki ie merodaino za gospodarski efekt turizma. Z malimi izjemami pa ie skoraj povsod nazadovalo število inozemskih turistov. Če si ogledamo tujckoprometno stanje uradno priznanih tujske prometnih kraiev klimatičnesa značaja na zvezinem oodn č-iu. potem vidimo, da ie bilo lani v turističnih krajih Hoče - Pohorski dom 41fi7 domačih ter inozemskih gostov s 3477 nočninami. na Mariborski koči 103 gostie s 1107 nočninami. Ruše - Ruška koča 457 gostov s 1321 nočninami. Smolmk - Lob-nica 111 gos+ov s 461 nočninami. Sv Lovrenc - Klopni vrh 380 gostov s 4867 nočninami. Ribnica - Senioriev dom 1920 go- stov s 4499 nočninami. Snriartno na Pohorju 126 gostov z 994 nočninami. Fram 117 gostov z 2082 nočninami. Gornjigrad 689 gostov s 4428 nočninami. Ljubno 255 gostov s 3871 nočninami. Luče 197 gostov s 1021 nočninami. Logarska dolina - Solčava 808 gostov s 7533 nočninami, Topolšica 806 gostov s 4123 nočninami. Vurbera pa 648 gostov s 17.915 nočninami. Pohorske planinske turistične postojanke beležijo v preteklem letu v splošnem manjši p^rart števila nočnin. Le Dri Ruški koči in na Smol-niku ie število nočnin nazadovalo Razveseljiv ie znaten porast števila obiskovalcev Senjorievesa doma. kar gre v prvi vrst: na račun ugodne zimske sezone. Tudi do-pohorski letovišči Sv. Lovrenc na Pohorju in Ribnica na Pohorju kažeta v Dreteklem letu oorast števila nočnin. v Smartnem na Pohorju pa ie število nočnin neznatno nazadovalo. Izredno lep norast števila gos* ov in nočnin ie pokazal v Dreteklem letu Fram. Obisk inozemskih gostov ie skoraj brez izjeme pri vseh postojankah nazadoval. Priljubljena letovišča v gornji Savinjski in Logarski dolini kažeio v preteklem letu v primeri z 1. 1938 porast skupnega števila nočnin za 1845. Prav razveseljivo so je no-večal tujski promet v Gornjem gradu in v Mozirju, v manjši meri tudi v Lučah • v Logarski dolini. Edino v Ljubnem je število gostov in nočnin v preteklem letu nazadovalo. Obisk zdravilišč v Vurbergu in Topolšici ki sta uradno priznana turistična kraja, nima nobene zveze s tu jakim prometom v pravem smislu besede, če to upoštevamo vidimo, da ie lujsfd promet v uradno priznanih ruiskoprometnih krniih klimatičnega značaja na zvezinem področju v preteklem letu v primeru z 1. 1038 v splošnem razveseljivo napredoval. Tujsko nrometn: kraji na p^dročtu Tujsko - prometne zveze v Mariboru v zimskem turizmu sncer daleč zaostajajo za tujsko prometnimi kraii na področiu ^ub-lianske zveze, vendar pa se tudi posamezni deli obmejnega turističnega področin zmerom boli uveljavljajo tudi v zimskem turizmu. To velia predvsem za Ribnico na Pohorju kot izhodno točko za zapadno Pohorje, središče zimskega sporta, kier st a ta vse bolj v o^predie zlasti Senioriev dom in Koča pod Kodo na Pun ca rtu Vr -m zim-kosportna torišča so na področju Mariborske Tuiskoprometne zve^e tudi Smre-kovec. Peca. Golte in Saviniske Alpe. Mladina je proslavila 100 letnico P. I. čajkovskega Uspešen nastop gojencev in gojenk matične glasbene sole v Narodnem domu Bomba smeha in prijetnega razvedrila! Pozabili boste na vse, kar Vas teti, in smejali se boste do solz! — PREDSTAVE 1. maja ob 16., 19. to 21. uri, na praznik ob 10.30 dopoldne (znižane cene!) ter ob 15., 17., 19. in 21. uri. Jutri 1. maja premiera Jutri v KINU UNIONU Tel. 22-21 Maribor, 29. aprila Znano je pomembno kulturno poslanstvo ki ga vrši v vzgoji našega glasbenega naraščaja glasbena >ola Glasbene matice v Mariboru, šola je dostojno in z velikim uspehom proslavila sedaj stoletnico rojstva P. I. ćajkovskega z učinkovitim nastopom ter izbranim, pestrim glasbenim programom. Nastopu, ki je bil v veliki dvorani Narod-! nega doma, jo prisostvovalo mariborsko kulturno občinstvo v lepem številu. Ves program je bil smiselno izbran iz skladateljskega bogastva nesmrtnega Caj-kovskegu. Vsi sodelujoči gojenci in gojen-ke so pokazali vidne uspehe temeljite glasbene šole. Nekateri so že pravi majhni mojstri v izvajanju že težjih skladb. Učinkovit uvod je bila »Elegija za godalni orkester«, ki ga je skladno in ubrano izvajal dijaški orkester pod vodstvom prof. Poljanca. Pred tem je spregovoril o življenju in delu znamenitega ruskega skladateljskega tvorca zavodov ravnatelj O Bajde. Pri nastopu in izvajanju skladb so se odlikovali Ivo Brenčič, Boris Nebesaf, Danica Kresevič. Drago Kaučič, Herta Vo-štar. Biserka PipuS, Vida Janiekovič, Avguštin Lipovšek, Sabina Kaukler, Mira Ostanek. Cvetana Mihelič. Naravnost sijajno uvežban je godalni kvartet, ki ga sestavljajo I. Pall, P. Qy6rfy, V. Lakner in S. škofič. Pall je Že pravi mali mojster, kar je pokazal s K on cone to iz violinskega koncerta. Ob zaključku je ie »apel Hlaro- nim žunec. ki ga je spremljal pri klavirju g. dr. Klasinc. speva iz opere »Evgenij Onjegin« in sicer >Da vas ljubimc in »Oh kam ste Sli pomladni dnevi«. Vsi nastopajoči gojenci in gojenke so bili deležni za svoje izvajanje iskrenega in navdušenega priznanja hvaležega občinstva, ki je iz srca nagradilo nastopajočo mladino z aplavzom. Omeniti 1e treba v zboru zaslužnih vzgojiteljev predvsem prof. Poljanca, prof. Finžgarjevo. prof. Pahorja, prof. Vrabca, prof. dr. Klasinca, zavodovega ravnatelja Bajdeta. prof. Se-rajnikovo in prof. Ropasovo. Sobotni uspehi njihovih učencev ter učenk so tudi njihov uspeh. Skladno in verodostojno tolmačenj tudi težjih skladb nam je pokazalo, da je glasbena vzgoja nase mladine v veščih in mojstrskih rokah. Iz Jj'^^ra — Zborovanje učitelisklh druStrv ,rri\ Sresko učiteljsko dru6tvo JTJTJ Ljutomer bo zborovalo v soboto 4. maja dopoldne v ljudski Soli pri Sv Juriju ob ščavnlci. O govornih hibah pri ljudskoflolskem otroku in njih zdravljenju bo predaval predsednik sekcije g. Metod Kumelj iz Ljubljane. ZAKAJ PIJBTA? — Zakaj pa ti piješ? — Zaradi nesrečne ljubezni. Zakaj pa ti? — Jaz pa zaradi srečne ljubezni. Moje dekle ima namreč točilnico,