Zanimivosti.1)


Za zemljepisca, narodoslovca in zgodovinarja zanimivo vprašanje je to: Kako so prišli Američani v sedanjo svojo domovino? Kakor vemo, uči naša krščanska vera, da so vsi ljudje od dveh roditeljev (Adama in Eve). Ker sta pa bila ta dva izvestno v Aziji, torej so morali priti ljudje od tod v Ameriko. A Amerika je od Azije popolnoma ločena. Torej bi se zdelo, da so v Ameriki morebiti ljudje drugega rodu. Ko bi bilo tako, potem bi naša sv. vera ne učila resnice. — No, to vprašanje ni tako težko, da bi moralo človeka pripraviti v dvome. Američani so namreč lahko — ne samo po jedni, celo po več potih — prišli v sedanjo domovino iz vshodne Azije.
Najprej je Amerika na severu le malo ločena od Azije. Loči jo namreč »Beringov preliv«, ki je samo 126 kilom. ali 17 z. milj širok. Ali niso mogli prehoditi zamrznelega preliva? Da so v istini prišli severni Američani iz Azije, priča podobnost med njimi in med Mon-golci v Aziji. Isti značaj na obrazu, posebno pa male, vdrte oči. Pa tudi po drugi poti so hodili. Ako pogledaš na zemljevidu oni del tihega morja, ki je nekako ob 55. in 56. stopinji severne širjave, vidiš celo vrsto otokov, kakor bi bili nabrani na vrvico. To so Aleuti, ki vežejo (azijski) polotok Kamčatko z (američanskim) Alasko. Na Kamčatko pa tudi ni Bog ve kako težko priti. Od japanskega otoka Jesso so zopet kakor v vrsto nabrani Kurili, mali otoki, katere so brodarji brez posebnega poguma in nevarnosti prebrodili. Zato ni čudno, ako se nahaja pri nekaterih Indijancih
(pri več nego 20 rodovih) sporočilo, da so prišli od severa sem. Južna Amerika je dobila vsaj velik del svojih prebivalcev iz Severne Amerike. To pričajo jednakosti telesne, n. pr. v čepinji. A prav v Južni Ameriki se nahaja med' drugimi Indijani nekak malajski značaj. Po morju so tudi Malajci prihajali v Ameriko.                                Dr. Fr. L.
Učeni egiptolog in zbiratelj egiptovskih starin, američan Wibour, naznanja (kakor piše laški list »L'Amico delle Famigiie«) v listu iz Luxorja (stare Tebe), da je kupil kamen napisan z hijeroglifi, posebno tehtovit za egiptovskega Jožefa. Tekst ima razločno napisano ime nekega dosedaj še popolnoma nepoznanega faraona. Pripoveduje, da je za njegovega vladanja neki Chit-he (Jožefi odvračeval z nabožnimi obredi in drugimi sredstvi zelo veliko nesrečo, katera je imela zadeti Egipet, ker Nil že celih sedem let ni poplavil dežele. To se zlaga z Jožefovim prerokovanjem o sedmih nerodovitnih letih. Tudi v nekem drugem spisu, izkopanem blizu »El-Kab«, kateri je izmed let 1800—1700 pr. K., čita se o večletnem pomanjkanju, katero je trlo tačas Egipet.                   Lekše.
Darvvinizem. Nekdaj, še pred kakimi 10 leti, je imel med učenjaki - prirodo-slovci veliko veljavo Darwin in njeg-ov nauk — darvvinizem. Dandanes so veliki učenjaki ta nauk popustili, ker so spoznali, da je napačen. Vendar se nahaja še tu pa tam kak učenjak nižje vrste, kateremu Darwinovi nauki j ako ugajajo, da jih zato tudi drugim priporoča. Celo po srednjih šolah se menda sliši časih
J) Pod tem naslovom bodemo objavljali razne zanimive stvari iz vseh strok. Nekateri naročniki so se izrazili, naj nikar celih razprav ne devamo na platnice. A praznih tudi ne pošiljamo radi med svet, dasi bi bilo to ceneje. — Na 3. str. platnic štev. 5. vrsta 14. čita j: v nižini, ne pa: v višini.