o* poglejte na ova za dan, ko teče. V teh časih a cen, potrebu-sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA CIms Matter Ust slovenskih delavcev v Ameriki. tttfc lMt »t the Put Office mi New Itrk. N. b Act ol mt Hank M, 1871. sa nmy hot na dan dobivate... 'C 'GLAS NARODA" po pošti naravnost na dom (IcncaaM sobot, nedelj In ClTAJTE, KAB VAS ZANIMA No. 238. — Štev. 238. (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 4, 1942. — PETEK, 4. DECEMBRA, 1942 VOLUME L.— LETNIK L. SRDITA ZRAČNA BITKA V TUNIZIJI ANGLEŠKA PRVA ARMADA, SESTAVLJENA IZ VETER Aispv IZ DUNKIRK A, IN AME-I RIS K A ARMADA STA ODBILI MOČAN OSlSKINAPAD PRI TEBOURBI. — V SREDO ZVE-' CER JE BILA KONČANA SRDITA BITKA S TANKI, KI JE TRAJALA48 UR IN STEOBE' STRANKI IMELI ENAKE IZGUBE. — UNITED," ------~ pnr-QQ or^or^A n A ep IF RTI A ritka PRI ITAL"ANE SE VABI V ZAVEZNIŠKE PRESS POROČA, DA SE JE BILA BITKA PKI| VRSTE NA VSE NAČINE TEBOURBI IN DJEDEIDI. Razni komentatorji po radiju in v časopisih takorekoč s soljo v roki vabijo Italijane, naj se odločijo od Hitlerja zdaj, ko lahko še kaj s tem pridobijo na strani zaveznikov. Hans Jacob jo dejal v svojem radijskem komentarju, da' gibanje za mir, ki bi -se pričelo v Italiji sami, bi imelo bore malo prilike, da bi uspelo pod paznimi očmi Gesta pa. Njegovo mnenje, da so Nemci okupirali Italijo, četudi to ni* odprta okupacija, kakor v drugih deželah. Odprta zasedba Italije, pravi Jacob, bi imela za posledico odpor sličen francoskemu, kar bi bilo v tem momentu za nacije porazno in bi brezdvomno rezultiralo v vzpo- Poročila z raznih bojišč I NEMCI UTRJUJEJO BEOGRAD . _._____London. — Po vesteh JEx- W»hingtau JS^ jlUra^a pogodba, po kateri bil od vrnjen nadal jat jW»n.W | *o se nastaniti. ameritki vo^j ' ški aeroplani &o se vrnili na svoje letališče. V Londonu je bilo včeraj naznanjeno, da so zavezniki pri izkrcanju v Afriki izmed 8.t0 ladij, ki so bile pri tem vde'e-žene. izgubili 16 ladij, med njimi 5 ameriških trausprotnik pa mikov. To poročilo je bilo sicer zadržano več tednov, pa vendar V svojem zadnjem napadu so Nemci poslali v boj še mnogo večjo silo, kot pa v pričetku bojev pred dvema dnevoma, toda vsled tega so imeli tudi še večje izgube. Poročilo zavezniškega vrhovnega poveljstva naznanja, da so zavezniški aeroplani dan in noč napadali Bizerto in Tu-niz. Vroči bojt so se bili v zajpad-neaii predmestju Djedeide, 5 milj vzhodno oil Oebourbe ob eerti, ki pelje v Tuniz. Zaveznikom sicer primanjkuje aeroplanov, toda angleška mornarica nudi veliko pomoč in je potopila 7 ladij osiškega konvoja, ki je vozil vojake in vojni materjal v Tunizijo. T>nevno poročilo vrhovnega poveljstva pravi, da so bili včerajšnji boji Še hujši kot pa 1. decembra. •'Zračni boji se nadaljujejo." pravi poročilo. " Aeroplani so po dnevu in ponoči napadali pomole in let^ligče v Bizor-1i m letaT^'Te v Tunizu. Obe letališči sta l>ila močno poškodovana. posebno pa letališče pri Tunizu. Več osi£kih aeroplanov na IetnlLščfu je bilo uničenih." Radio -Maroko poroča, da so bonibniki zažgali več ladij v pristanišču v Bizerti in hangar na Ma iščn pri Bizerti. Radii-ska postaja naznanja, da je bilo uničenih £ aeroplanov. 26 pa poškodovanih. Vsi zavezni- je prišlo v ča?u, ko so angle ške bojne ladje potopile v osiš-; stavljenju zainejne italijanske kem konvoju štiri transportne parnike in dva rušil ca. Ameriški transportni parni-ki, ki so bili potopljeni, so Tanker H. Bliss, Hugh Ti. Scott in Edward Rutledge, ki so bili izgubljeni pri Caisablanki, kjer vlade. Direktna okupacija bi tudi pomenila, da bi se italijanske čete v Albaniji. Grčiji in Jugoslaviji prenehale bojevati za nacije. Cal Tinnev, ki komentira v oowibopskem naglasu po TVOR., napad od strani Angležev. je svetoval zaveznikom, naj prenehajo z zasmehovanjem i-talijanskega vojaka. Po njegovem mnenju se zna italijanski vojak prav tako boriti, kot kateri drugi, ako ve zakaj se bori, dejstvo je, da italijanski vojak že dolgo ne ve zakaj se! pravzaprav bori. H. V. Kaltenborn je dejal, da je italijanska morala na izredno nizki stopnji. Omenil je tudi nemško radijsko svarHo ladjam, katerim je bilo povedano, naj se drže stran od genovskega pristana, kar bi zna-čilo, da je bila Genoa najbrž tako razbita po angleški zračni sili, da pristanišče ni več po-rabno. Begunci menda beže iz vseh krajev, kjer preti zračni poiskus iakreati vojaštvo na| pred nekaj tedni v Liberiji. Guadalcanal!!. Pri tem so Japonci izgiibili 9 ladij, med nji-nfl dva rttšilca ali križarki, štiri rušilce in en transportni par-nik. Potopljena pa je bila ena ameriška križarka, več dmgih bojnih ladij pa je bilo poškodovanih. * Glavni stan generala Mac-Arthurja naznanja, da je bilo tekom na.oada na Kupang uničenih 22 japonskih aeroplanov. Vojni department je nazna- nil, da je bila med Združenimi državami in republiko Liberijo v Afriki že v marcu sklenjena Rusi so prebili močno nemško črto in so za njo zasedli neko železniško postajo zapad-so od Bževa, južno od Stalin-grada pa so zavzeli nek močno utrjen grič. V -sredo so rutski letalci na{ utrdb in nemške institucije in uradi so ograjeni z bodečo žico. Poročilo tudi pravi, da je bilo ustreljenih zopet 13 podpornikov Draze 'Mihajloviča Ln med i rtv ami je bil belgradski župan, Velika. gubi na. Nemške divizije pravi dalje obeh poglavitnih frontah uni- poročilo, so dobile ojačanja in odrejene so bide nadaljne zasege živil. London. — Neunci, fax so do zdaj streljali Holandce,xki so čili 50 nemških aeroplanov, med njiani 30 velikih transportnih aeroplanov, ki so nameravali pripeljati vojni materjal..... zajeti armadi pred Staliagra- bihjWoiem deovanja pro. | zasedsnm oblastim, so sedaj ____i vpeljali tudi v Nizozemski vc- ~ ~ " ~ _ I šala za osmrčenje onih patri jo- PREDSEDNIK BO SLIŠAL KAKŠNE POVOJNE tov ki se drznejo delovati pro NAČRTE IMAJO ZAMEJNE VLADE I ti nacijskemu zatiranju v njih spiosno SliKO o načrtni, ju jui ------j— i poteptanih dežel za povojno politično in gospodarsko re-j so se Francozi najbolj postavi- ~ _ _______ li v bran; Joseph Hewes. po- ZRAČNA SILA RAZTRESENA topljen pri tfabatu v Maroku _____ __ in {jeedstown. potopljen pred Kakor (pravijo vojaški zrač- Alzirorn. Vse te parnike «o po- ni izvedenci, je nemška zračna London — V svojih razgovorih s predsednikom Boo-, deželi. Vešala smatrajo Nemci lionaon. — v svujm w ^ __wi^™ ! za sramotno kazen onim, knte- seveltom, bo podal poljski premier Sikorski nekakšno ™ m1o ponižati splošno sliko o načrtih, ki jih foiroulirajo z^ej^^vla^ (t. ^ m dogedaj le s>0TaTli. } Berne, Sviea. — Praški list 1 "Der Neue Tag*' je prinesel vest, da je bilo v Tirnovu nn Bolgarskem obsojenih na smrt. sedem oseb in jdyanajst dTugili je bilo obsojenih na dosmrtno ječo radi srf>otaže. organizacijo. Sikorski ni ravuo pooblaščen, da govori v imenu vseh zaanejuih vlad. toda premierji ostalih dežel, katere je poga- zilo osišče, bodo z veseljem pri- SOCIALISTI V ITALIJI TvriAT.T PROGLAS Luigi Antoni ni, predsedfiik Italijansko - ameriškega delav-čakovaii, da zvejo po'Sikors- skega sveta, je obelodanil vesti parnike topile sovražne podmornice. Prvi lord angleške admirali-tetie A. V. Alexander, ki je v poslanski Zbornici naznanil te izgube, je rekel, da je .bilo v teh bojih potopijeniih ali pa poškodovanih 30 osiških podmornic. PREDSEDNIK SI SAM KUHA KAVO Pred čas.om je newyorški žu-pan LaGuardia presenetil po-1 jo in povohajo, so hitro sledili hlušaloe njegovega govora po predsednikovemu nasvetu, ter radiju, ko je .podal posvete ka-j takoj obvestili predsednikovo ko skuhati dobro kavo, ter ob- ženo, da je kava skuhana oziro-cnern štediti « sedaj tako dragocenim kavnim zrnjem, katerega so nam odmerili. Tp dni jMt je prišlo še drugo pre-enečenje, ko se je izkazalo, da predsednik Roosevelt vsako jutro skuha svojo skodelico kave mitu. Z ozirom na to svojo kuharsko spodobno!, jf> predserlnik izjavil, da se more ma prekuhana po predsednikovem navodilu zanič. Obenem podvomili, če je predsednik sploh res kdaj kavo kuhal, kaj šele prekuhal. Mrs. Roosevelt je potem povedala, da se predsedniku vsako jutro servira njegov zaju-trek v njegovi sobi, kavo pa č,i res skuha sam v posebni stezo enkrat skuhana kava zopet kleni posodi. To se mn zdi zelo porabiti, ter da jn kava tako) imenitno. Kavo si skuha na prekuhana okusna. j majhnem električnem fforilni- Rejporterji, ki vse preiskusi« ku. sila raztresena po skoro celem evropskem kontinentu in v A-friki, kar pomeni, da je njena udarna moč oslabljena, kljub temu, da danes Nemčija in Italija producirati okrog 3000 letal na mesec. _ Tekoan preteklega meseca so osiičniki zsrubili 1500 lertaJ, kar pa bi z vidika tekoče produkcije novih letal Še ne bilo tako porazno, ako ne bi produkcijska sila osišča v splošnem pojemala. Poleg tega je moral Hitler pred kratkim porazdeliti svojo letalsko silo tako, da je zavoroval obalo Sredozemlja — to pa se mn zdaj utepa na ruski fronti, odkoder je vzel precej zračne sile misleč, da so tudi Rusi že bolj pri kraju s svojimi močmi. Sploh izgleda, da Hitler j>o-trebuje več zračne sile neglede na katero stran ze ozre, nikakor pa ne more odvzemati več letalske sile iz Francije ali Rusije, ker bi v obojem primeru to ogrožalo varnost Nemčije same. V Sredozemlju bi po- treboval več in več zračne sile, j pr^}sednikovo tozadevno! o tajnih načrtih v Italiji za str-ali dejstvo je, da produkcija v j mrienje. • J moglavljenje Mussolinijevega Zamejske vlade so že pod vzele vse potrebne korake za osiščnih deželah pada, medtem ko se Amerika sedaj šele dobro pripravlja za temeljito oboro-ženje. To povzroča Hitlerju nemajhne skrbi. AMERIKANCI NA QUADALCANALU ■Pp 2E"- m . , 'JH^-. J ■ ^E r W ji. ; ML Novi tipi letal za ameriške pilote Okrog dvajset novih napadalnih, bombnih in transportnih letal, med katerimi so tudi tajna nova letala, katera bi celo angelje osupnila, je sedaj pod preiskužnjo, kakor je s ponosom naznanil »major Nathaniel F. Silsbee od • armadne zračne sile. A ta jo r Silsbee je podal tozadevno vest, ko je govoril pred konvencijo Ameriških mehaničnih inženirjev v 'hotelu As-tor v New Yorku. Rekel je, da je več od teh najnovejših letal že dobro preiskušenih, toda kljub temu so še vedno na tajni listi. Dalje je deja'1, da se skrfbno zasleduje in pazi na vse hibe ali odlicno^i dosedanjih modelov v aktualni akciji, kar daje veščakom in izumiteljem ter izdelovateljem novih leta! podlago za boljše izpopolnjevanje v vseh ozirih. režima, V tem podtalnem delovanju je menda vključenih^ obVešče^Tje^in 'informiranje Lon| .St.°*is°5. dona, Waahingtona in Moskve' A*t°nim je dejal, oa se do sku-v pogledu njihovega naziranja organizirati ameriške ita- glede povojne preuredbe in u-! lijanske pr^eljence da bodo pati je da bodo razgovori sle-! Po^galijinancirati to giba-deči tem informacijam veliko' ^ter nmUti tudi moramo po- pripomocli pri končnem obli-' mc*;' . >r , . _ r v . . -i • Vanni Montana, tajnik new- kovanju mirovnih pogojev. j ^^ (^eka ^^ janske socialistične stranke, je Otroške žrtve vojne na Angleškem rečeno, da bo Italija zgubila to vojno, pa naj zmaga že kdor hoče, ako se ne bo otresla fa-Anglešbo ministrstvo za do-, štisične nadvlade. ^ maSe zadeve je naznanilo, da4 Proglas, katerega raznasajo ie bilo dozdaj ubHih vsled antifasisti po vsej Italiji sva- *' ______• n 1 "________J„ V,— _ i-lmnn 111 Mlekarski farmer ji hočejo, da se povišajo cene mleku na debelo Washington. — Predstavniki mlekarskih farmerjev iz države Maine, New Hampshire, Vermont in Masachusetts so stavili poljedelskemu depart-mentu zahtevo, da se hitro od-nih cen na debelo. Po višek pro-producentom (mlekarskim far-merjem bi bil 24c na sto fun objavil proglas, v katerem je v ^^evi povižanja mleč- " J" tov mleka. Z ozirom ns zahteve povišanja cen so se že pred tedni vr šiK razgovori med predstavniki farmerjev in prekupčevalci bombardiranja na Angleškem 5460 otrok. Poročilo tudi navaja število ubitih civilistov, ki je znašalo do koncem 1941. leta, 43,667 o-seib. Tekom masnih zračnih napadov r mesecu aprilu in maju v letu 1941 je bilo ubitih ob vsakem napadu po tisoč ali več Ijndi. ri Ttaljane, da bo v slučaju ter uradniki od poljedelskega departmonta, kakor tudi od u Na levi strani peljejo ameriški vojaki veliko bombo na bombn ik, da poleti na lov na japonske bojne ladje. Na desni pa so ameriški vojaki na straži proti japonskemu napadu. Kie je Petain? Wai'hington. — Kakor se glase poročila agencije ONA., ni nihče videl maršala Petaina tekom zadnjih deset dni. Wa-shimgtottski urad za vojne informacije je v tem pogledu kvotiral poročevalca lista 4o ji svetovali, naj vzi.me malo več počitka. Božična drevesca izvzeta iz regulacije cen Washington. — Cene božičnim drevesom ne bodo dobile "stropa" in vsak bo lahko vprašal zanje, kolikor bo pač mogel dobiti, vendarle je administracija cen apelirala na se . , „ v , . . r dobavljale drevesc, naj in dusec da ognjegasci skoro. ^ lanskih cen. ntso -mogli b.izu tvornce. kar| je požaru dalo priliko, da je za- ^ jelše več poslani j.' Nekaj o- INmrDURE v ameriko gnjegascev bi bilo skoro našlo smrt pod steno, ki se je nenadno zrušila, ko so tik zraven united gffcili. KUPUJTE STATES WAR SAVINGS BONDS in STAMPS Stropi niso omejili dobičkov Velika department trgovina Bloomingdale v New Yorku, je podala svoje polletno poročilo, v katerem je naveden dobiček, ki je trikrat večji* kot je bil v teku istega časa v proslem letu, vkljub temu, da so bile med tem postavljene takozvane "stropne cene" in so trgovci v splošnem tarnali, da ne morejo napraviti nobenega dobička več, ker je cena na debelo visoka, na drobno pa ne smejo rti preko "stropnih cen." Proračuni pa kažejo sliko, ki hi ravno slaba za trgovce, je pa bolj kisla za konzumente, ki so menili, da jim (bodo nove regulacije glede cen vsaj deloma varovale že tako slabo "ivarovane žepe oziroma plače ali pa dohodke. "GLAS NABOD&" — New York FRIDAY, DECEMBER 4,1942 VSTANOVLJEN L. ATLANTSKI DOGOVOR THE ATLANTIC CHARTER Predsednik Združenih držav in prvi minister Mr. Churchill, predstavljajoč vlado Njegovega Veličanstva Zlrožeuegm kraljestva, sta se sestala na morju. Precteednik in prvi minister sta imela več razgovorov. Razpravljala «>ta o nevarnostih za civilizacijo sveta, ki ao nastale vsled politike vojaške nadvlade potom osvojevanja, Žesar so se oprijele Hitlerjeva nemška vladi in druge vlade, ki so se »dražile ž njo, ter sta jasno začrtala korake, ki jih bosta podvzeli njuni vladi z« svojo varnost vpričo teh nevarnosti. Sporazumela «ta «e v naslednji izjavi: Predsednik Združenih držav in prvi minister, Mr. Churchill, zastopajoč vlado Njegovega Veličanstva Združenega kraljestva, smatrata, da kmata ofb priliki tega sestanka pravioo obelodaniti gotova skupna načela narodne politike č>voj:h držav, na katere polagata svoje upe za boljšo bodočnost sveta. PRVIČ—Njuni državi ne stremita po teritorijal-ne«n aH drugačnem povečanju'. DRUOrC -Ne strinjata se s teritorialnimi izpre-merrfoanu, ki niso v sogla-sju s svobodno izraženimi željami prizadetih narodov; TRETJIČ—SpoStiijeta pravice vseh narodov, da i sami izberejo vladno obliko, pod katero bodo živeli; n ze'ita, da so suverene pravice in samostojne vlade vrnjene onim, katerim so bile s n ia 4 nrfti v»I al o T7 l • *,i • i dina zemlja, kateri se more in mora y povodnem naditu zauspa-Balkanu PPHHP mi .____ __ - pride do ton, na uvodni strani v svoji nih Slovanov se je torej plela v, n0vih kršitev povojnih mirov-^tevilki z dne 30. nov. onih vojnih letih, v treh pre-! nih določb. diščih: Ko: fu. Zagrebu-in Lon-t-- domi. Vse tri skupine so bile; trdno složne glede načela ju-j Jugoslovanske zahteve Prane Snoj IN MEMORIAM. RAZGLEDNIH Piie Anna P. Krasna Darovi za JPO-SS ill RWR.J venskih pesnikov, k6t je bi. Ker nameravam cxlposlati ^ Prešeren, kar imam prispevkov za Jit>- teSa ,so vključene tud Sloyeufcko (Sekcijo, naj tukaj r™k're znane cerkvene P( navedem vsa imena in poslane j . ; vsote oziroma prispevke: Mrs.; Prisla^' W*dtm\m: F. P. $22.— ; Mns. M. Lenar-j f® ^ napisala k zbirV cicii B'kiyn, $10.; John Lau- kl ^ a rich, $1; Atartin Mlekus, $2.50; J31"™ do naše pesmi, na;. Mrs. A. J., $15.; Joe Trebeč,'. ^s at\ 10 VAHinimiia a 17 nlrf/\Km ion __*____• lr__A_A.__j_______ - . <1 _.1 -__1„ .41 _ 1..1.:_I " Skuroai' *1,111 w:3l,Ci"IIil Pepelu i čn« Prej sem rposlala^Wa- no5i" ~ «lan ni dai $5.; Mi*. Miki us, $1. r $66.50, gajnifcu Mr. Jurjeveu $105., to več tvoj, tvoj je vstajajenja rej nekaj smo le spravili sku-I*3111" ~ To pol bo sloveli ........._ paj, po priliki pa se bo brez- kadcor"tudi' Vn,MTu^r»«lovane""ki a v oktobru so poznani gospej Mrs. Antoniji dvonta še kdo oglasil s kakimi .LZp.u=t!ll.11? . . kaikor tudi za Jugoslovane, .ki Dalmatinci ,, „„^„,„1 P1^ Podivjam no^ilcL nnv :- narod zares vstal ckI mrtvil ga bodo izpustili iz krem "1 fjVCJJVJ U » Vil«! OV *>»•« ■■■ ■ * »--—------1 j ' se ti* dan spominjajo zedinje^, ^^j11 ^^inci piore. j prispevkom za pomoč našemu ^ _ nja SJbov, Hrvatov in Sloven-jsklenih Pretrgata zveze s; Ko sem v soboto 21. novem-j narodu v domovini. Ur^niea ^bin, Novak ie cev v neodvisni slovanski dr--ta™. [^ takrat ze propadiim[bra d opoldne^edel za mizo m Za Ruski vojni relief mi je« lila S nri Žavi a čimer so se jim pred 24 avstn^kim OtIps pregledoval v časopisih dnevnei poslal rojak Mleku« $2.50 in ,pesmi lepo T*ra»aema m nre- leti uresničile stoletja stare s8-j8° Pra3m(:>Ta;i v Ljubljani in Za- in druge novosti, me pokliče^ rojak Miklus iz Brooklyna pa —a... -- -1 = — po telefonu moj prijatelj Lojze: $5.—. Vsem darovalcem .nje. Za Ajmerikance pa bi 8 \\lcl » Wil- gel postati silno važen v pogle- s0™ m ^f^u, a dne 1. dedu prihodnjih ednošajev Zdru- cembra je bila proglašena Ju- goslaviia. država Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ustanovljena je bila vlada na podlagi zgodovinske in tradicionalne samo uprave z načeli parlamentarne- ženih držav z združenimi narodi. Jugoslavija je zrasla iz zdru i žen ja slan h slovanskih plemen, ki o obdržala svoje narodnosti : pod različnimi pogoji vladanja. Hrvati so bili priključeni ogrs tkemtl kraljestvu v 12. stoletju, 6H0venci so prišli pod habfibur-, Siko oblast koncem 13. stoletja ga režima. Isti dan so italijanski državniki napravili resolucijo za pri-ključHev nekaterih ozemelj Slo venije in l>almacije k Italiji, v ci, da je bila Mrs. A. Flore v! ^T^paj kr,k dolar, ker vsak blagoslavlja nem stanju, ter da; pridodatek . bo pomagal do se bo tako v novemibru pove-J večjega slc!ada, katerega bode-čalo število dnižine. Torej, kot mo ^ potrebovali, ko bo kosem že omenil, sem ee na tele- j nec vojne. Xe pozalbite 'bratov fonični poziv veselo odzval. in ^ter v domovini rojaki in dila. Priporočljivo bi bilo h-, da bi se pri pesmih, ki so ji spisali naši pesniki, omenilo njihovo ime, kajti vzlic temu. da so ponarodele, je vendark dobro, če se navede ime pe r;-' ka, kar je korifetno ^-a čitat ^ o, idočim je Srbija, ki je bila d^'nf^rado za ^ l™*™ strani zaveznikov. ' seela v srednjem veltu veliko 6rram B.llo.^T kulturno višino v območju bi- nasprotju z Wilsonovimi 14 toe zantinske civilizacije, je pod kal"1 ~ fc ne le v Jugoslaviji, temveč tu- turekim jarmom obubožala in di v Zdrnženih državah, kjer se v Flor e. Jaz se mu veselo .od-j ImenrU naše skupne alccije za zovem, mislec, zdaj bom pa po 1 pomoč domovini in ruskemu jovno za botra. Izvedel sem j narodu prav lepo zahvalim. bil namreč že pred nekaj mese-!j;aj iG vsako kjer more zbere ila Mrs. A. Flore vl^Vnnai "kr_k dolar, ker vsak .. . ki fee na ta nacm nauce razi-'- čevati med pristnimi narov:.n mi in poznejšimi, ki so bile pr-narodene aaradi svoje prikupne rime, melodije ter vsebtrr. Naš slovenski pesnik, Ivan Zorman, je v zbirki oodal SŽ7. Zanoimo" j pesem, katera je tudi oglasna " ^ . . . ____ J nod naslovom. "Naša zve/ m Tako se imenuje kujm^U-^,, ^ Ivan _z narodnih pesmi, katero je izda-j ^^ ^^ fpe5mico -m Ali na žalost se mi ponovno I^ojze oglasi: "Nick, Tona je sinoči umrla." Skoraj mu nisem verjel, mislil sem, da mi je to kar tako tja vendan rekel. Konečno, ko ni bilo od n;ega že rojakinje. zaostala za stoletja. . t. , ... , , Jugoslovani so skupaj hre.! pr^lo d0 velikih shodov v a- peneli za svobodo in zedinjen- men^lh mes}^ jem, a le malo so imeli sredstev eo »v«nAi pristali na ita- da to izrazijo. Celo francoska ^J*1? zahteTe- Pa revolucija, ki je s svojimi na- T'1?6 <*?' ^P^1 kl čeli človeškega dostojanstva ^ bila Storjena Jugoslaviji po zapalila vso zapadno Evropo,, prvesvetovne vojne, se ni razvila v slovanskih zem-l , ®f.d, ^ ™ P™**^ !jah pred sredo 19. stoletja. da sW iEvrt>^' , 3. strani. Zemljevid je k izdelan ie leta 1915 med p^^ vojna pa ie vnesla1 k^a^ Sfc dSl'-™ vojno v namenu, da se na mirovni koherenci Tlovo s tem da je N<,mčiie, TtnVie. Rmirunije, Ma okaže. do kje seže zemlja, v kateri žive Slovenci, Hrvatje poredila Jugoslovane na obeh jdžarske in Bolgarije — in zato n Brbi in kako bi naj bile začrtane mej© nove držav^ iillllllllliniiilllililillilllflinilllllllllllll IZŠEL JE SLOVENSKI KOLEDAR kl ga J« izdalo uredništvo "AVE MARIA" v LEMONT, ILL. Koledar ima. bogato in zelo zani mivo vsebino; clnnke o Jugoslu vi j I in mnogo slik. CENA 75 CENTOV Naročite pri: "AVE MARIA" P. O. Box 608, Lraiont, HI. iiiiiiiiiifiiiiiiiniiiiiiiiminiiiiiiiuiiinii Jugoslavije. Kot znano, Jugoslavija m bila postavljena v teh me-i ah po krivdi zaveznikov, ki bo z Italijo sklenili tajno po- ifiiiHtiiiiiiiiiiiininTnnflHiminnfifniiiiiHHHiuiifiiiiiiHH^ = {ven^Mj-oefl&yl je imel "Patter i I&ČE SE SLUŽKINJO k slovenski družini. Tudi pose sprejme. Plača po dogovoru. Stroški za pot naj se tja kot tudi zmeraj prejiapolje- gte Natwia, ' sTfi 18th na hfea žalosti, bila je živa pri- gt New York Citv. (3x) ca. koliko reis je bila pokojna med narodom poznaua in čislana. Po pocrrebni sv. mači v slo- št. 77. Bila je tudi odbornioa v istem ter kot taka je bila za J starn^uska proe\'ft Slov. Ženske Zveze.T ^ ^par slovenskih_ ^^ Ponu(ibe , podpornih društvih. Poluo ^Hpošljejo na: "Služkinja,' Zakrajšek je v ipešniških besedah jbapical predflTovor 1 j rir Tibirki naše narodne pesmi, kaJeri pravi: "Pesem slovenska, pesem ti naša. doni. odmevaj krepko aia? ti, da po tej širni, «votbodui zemlji vzdrami in združi naša sf kri! Osebno sem občitanju pe-mi zbranih v knjižici dobila občutek, da so se za hip zopet povrnili minuli časi mladih dni, T:o smo taiko veselo preoevali inn« še pesmi rvo slovenskih trpi- n vaseih. Nismo imeli bosrast^ nilačali z našo zemljo. Plebisctit na Koroškem je bil po ita- g janskih intrigah in deloma tudi po krivdi koroških Slo- g vencev samih tudi izgubljen in slovenski del Koroške je s pripadel Avstriji. Ako je še kaj pravice na svetu in ako bodo zastopniki ktarienih narodov na mirovni konferenci držali svojo be- s sto, da bodo vsi narodi sveta, tudi mali, dobili svojo svo-, g odo, kakor to zatrjuje Atlantski dogovor, tedaj bodo j = ra«3e bodoče Jugoslavije, kakor jih kaše zemljevid na = 3. strani. 35 M. K^-be panljav, čez pol ure' S, trajajoč povor. Omeni! Je vr-= line in ški^bi matere in cmenon ] ~ gospodinje,, odnosno soproge' pribiti. ^ _'r | Nad odprtim •Rro-bom se 5? po slovila od r> okojnif^e š^tainiea' Slov. £erefke Zveze. "Ko pa je sla krsta y>oeasi v jaifto, eem mislil: SVoboda do dela, svoboda vere, svoboda od bojazni, svobo-c'a od bede, svoboda govora, svoboda volitve — SVOBODA ZA VSE, — zajamčite si jot In zatorej podpirajte vlado tudi t tem, da REDNO kupujete VOJKE HRA-I = umen bonds. ZA ZMAGO KUPUJTE VOJNE g BONDE IN ZNAMKE g —4 1 252 ^&UHUUtU4UIIHIlimilHUaiHU4mUHllLUIIHIUIMUIlUIUtl4UinililUiUHUUlM41I^ Studenec Blagoslova! 3O0 SVETIH WM LETNO, ZA » mrtve č'in« Maine Članartna i vsako osebo živo ali umrlo 2bc% (Nikdar nt potreba obnoviti.} Uplilta VaSI slfi"bve vojake. '" n * " * DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA za afrikanake mitijone Department O 9W W. PfiM ®fv*d,( St. tool«, Mo. GLAS NARODA »Oi«:» or m >«w>tji) 99 Owwd and Pn Wished t»y Blovmic PiibUsfain« Compsny. (A Oorporiitlon) Prank Sakser. PtesMent; Ignsr Bnde, Tre«Knrpr: Joseph Lnpsha. Sec. Place of bosiness otf the corporation and addreaeea at abore «tthvr»: 216 WEST 18th STREET. NEW tORK. N. T. 49^ Year •nSlas Naroda" te Issacd every day es^ept Satnrdaye, Sunday« „,„ - . snd Holiday*. ^ - Ze Subscription Nearly f6. AdvertlBeinent oil Agrasnei*. mi. -- ■•■ ........[. - 1 • Za celo leto ve)ja Hat aa Ameriko In Kanado »6 —: ta pol leta SR.—; aa «em teta — a* York *eto f7,—; m pol teta fS.50. ia„ Za Inoaeraytro ,aa celo leto f?.—; m pol leta S^ico. "Glas Narods." labaja vsaki dan lwzemfl »obot . nedelj in ptaaalkov. -GLAS NARODA" NEW YORK, K- Y. Telephone: CHelaea 3—1242 -GLAS NARODA" — New Torti FRIDAY, DECEMBER 4, 1942 VSTANPTJLJEK )U 1«K KAKO SO BARANTAU z NAS0 SVETO ZEMU0 in z NAŠIMI DUŠAMI? Piše Dr. Ivan M. Čok, predsednik Jugoslovanskega odbora is Italije. i 1 i" —P '' Kakor v sedanji vojni, tako so razne vojujoče se stranke v prvi svetovni vojni proglašale svoje principe in vodilne ideje. V zadnji vojni je veljal kot eden glavnih prinstavljajo principi. Glavni so j veliko navdušenje je zavladalo vsebovani v takozvanem ' At- v malem slovenskem narodu, i veliko Posebno to je predsednik velžke in mo-| gočne Amerike oznanil pravi-' co in voljo naroda kot podla-i go novega sveta. V najmanjši; gorski koči se je sirom Sloven i-; je izgovarjalo ime Wilsona z občutkom največjega občudovanja in globoke hvaležnosti. ! Nihče tudi ne sme dvomiti o najboljših namenih, ki jih je ta velik mož imel. i Vendar želim v naslednjem podati dokaz, da je princip eno,i nekaj čisto drugega pa njegovo uveljavljenje v praktičnem življenju. Teorija je pač eno, življenje pa nekaj drugega. Princip (t. j. teorija) bo imel za nas po tej vojni le toliko veljave, v kolikor bo pravično in dosledno izpeljan in praktično uveljavljen povsod tam, kjer Slovenci tO opravičeno zahtevamo, predvsem v Primor-ju, pa na Koroškem in tja proti panonski planjavi. Po zadnji vojni to, kakor dobro vemo, na žalost, ni bil slučaj. Kako pa je do tega prišlo? — "R namreč vsprejeli še en drugi i princip, da so preti vni tajni diplomaciji in pod- Ije. voj>u ideologije in vojnih ciljev principe, kateri so bili Vj zemljskim intrigam, s čenvur pred 26.4. 1915 in da je ravno odkriti nasprotnosti z obve-j so seveda bili obsojeni vsi taj-ta konflikt bil razlog, da za- zatni, katere so v teku iste roj-j ni pakti, ki so bili sklenjeni vezniki, posebno Rusija, pa tu- ne prevzeli. Gotovo ni gol slu-'brez ozira na narode, med sadi Anglija, niso dolsro hoteli čaj, da so od tega nasprotja mimi vladami. Tak je bil rav-pr is ta t i na italijanske zahteve, med principom in prevzeto ob-j no slučaj z londonskim pak-Končno je odločila — težka, vezo vso korist imele le zavez- tom. Toda Angleži im Fraiico- Francije), da so Italiji popu-:drugimi besedami, zavezniki so' ... Nadaljevanje na 4..str. plllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllH I Jugoslavija, kakoršna bi morala biti | mi, JUGOSLOVANSKA ZEMLJA i . . > THE JUGOSLAV TERRITORY - LE TERRITOIRE IO U GO S LAV E ^iiiiiifflMiimnnnMrnimiiim "GLAS NARODA" — New York FRIDAY, DECEMBER 4, 1942 YSTANOTLJEN L. 1893 Islandski ribic ROMAN tam Spisal PLhlRIiE LOTI. >21 Kako so barantali z nušo sveto zemljo in z na- v* • 1 ^ • O simi dušami/ . . Nadaljevanje z 3. str. —m so njih državniki, posebno Clemenceau in Lloyd George, venomer izjavljali, da se sicer zavedajo nepravičnosti londonskega pakta, toda na njem je podpis njihovih držav in oni ga morajo spoštovati. Važno pa je bilo to, da Wilson ni bil vezan na ta pakt in ga res tudi na Mirovni Konferenci ni hotel priznavati. To je nuni hišami. Prvik:.at po svojem o-dhodu je videl tako jasno bilo tem bolj važno, ker je Wil-in tako bliizu zunanji svet in to vrvenje, ta množica ladij ga je razvedrila. Prišli t o. nekega dne v mesto, ki se je zvalo l\>rt Said. Vr< evropske zastave so plapolale tu na dolgih dragih, tako da je bilo mesto podobno prazničnemu Babilonu, ki ga objema od vseh strani svetel pesek kakor morje. Ladja je pristala ei^to ob napisih, skoro sredi dolgih uiic, obdaniih z le&e- Med glasnim šumom in žvižganjem so se pomikale vse te iadje v dolg kanal, ozek kakor jarek, ki se je stezal kakor srebrna črta tja v nedogled no peščeno ravan, jnnsbora jih je videl, ko o odhajale kot •zgubljale v daljnih planjavah. Va nasipih je bilo vit leti ljudi najrazličnejših noš; možje v- oblekah v>eh barv so hiteli po opravkih in vpili, lioteč porabiti t«> ugodno priliko v s\oje kupčije, dokler so bile Še ladje lu. In zvečer se jo melšala med satansko žfvHžganje lokomotiv godba različnih kričečih ot keptrov ki so igrali divje in glasno, kak««j bi hoteli uspavati t*»žko donrotožje vseh izgnancev, ki so •prihajali tod mimo. Drugo jutro ob solnčnem vzhodu so tudi oni nastopili ozko vodeno pot med peskom, in za njimi je šla cela vrsta ladfij iz raznih dežel. To je trajalo dva dni. dva dni se je pomikala tn dolga vrsta skozi puščavo. Potem pa se je odprla pred njimi nova vodena ravan, in zopet so bili na širnem morju.. Ladja je plula dalje, v«dno z največjo hitrostjo. To vro-morje je kazalo na površju rdečkaste lise in pene, ki so ob--tajaTe za ladjo in so bilo videti včasih kaikor s krvjo oblite. Silvester je ostal ves ča« ra jan^boru. pretpeval na tiho sam pri »■•»bi M Jean Francois de Nantes" tter se spominjal svojega brata Jana. Islandca, srečne preteklosti.. Včasih je zapazil v daljavi eukJovite barve, gorovja ne-znanih oblik. Oni, Iti o bili spodaj in vodili ladjo, so gotovo Poznali ta stnma predgorja, ki so štrlela daleč v morje, te večne vodnike na velikih svetovnih potih. Toda gori na jamboru -<■* pelje človek dalje, kakor mrtva stvar, hi ne ve m«, ne poerna morja in daljave na teh brezkončnih ravninah. . On ae je zp.vedal samo strašne VJaljave, ki je bila vsak tre-i mitek večja. Zavedal se je tega čiste jasno, ko je gledal v tisto -veti«. naglo gaz. ki je o-tf.jala šuime -za ladjo, in mislil, kako lokro že trpi ta blazna hitrost, brez odmora, noč in dan. Spodaj na m-estu so s? stiskali ljudje v senco pod razpete Kotrrif ter lovili sapo. Voda. zrak svetloba — vse je dobilo temen, *o Ita-j 1 i jami — zvesti svojim tradicijam — izdali svoje dotedanje zaveznike Nemčijo in Avstrijo ■ . P™- lažniivi v>ropa<*nda) ki blvaistvo trpelo kot živina. Za pr. azn' a 1 ' (polovico tega, kar dobivamo so imela "posvetiti namen . \r . A _ . /P ' „ ■ ! mi tukaj, -bi se jim tam se san- Na j jasnejši dokaz gornjim tr-1 iMi ne bilo upalo. Bog nas ob-ditvam je memorandum od 9.| vamj takega &yljenja in nikar decenrf>ra 1919. 1. Parizu predložili italijanski JVipodila jih je bila nevihta tam doTi iz velikih puščav. "V" -trahu, da bi padla v to neizmerno modro globino,, ki se je' delegaciji zastopniki Francije, rn z te zala pod njimi, so zbiale še zadnje moči ter se spustile XT. S. A. in Vel. Britanije, Člena ladjo, ki je ravno plula mimo. Tam daleč v libijskih pu- menoeau. Frank Polk, Eyre -Tavah se je bil razmnožil njihov rod v preveliki, prevroči lja-| Crowe. V uvodu tega memo-Njihov zared s« je neizmerno razplodil, bilo jih je randuma Zaveznki povdarjajo. ki so ga zabavlj&jmo oez razmere, kot eo danes, zato ker nam ne povzročajo še prav nobenih resničnih težkoč. Vlada se tru di, da nas obvaruje take vrste življenja, in mogoče še hujših dogodkov, ker po početjih, ki t>ezni. preveč in tedaj je sl^pa, brezsrčna mati. mati narava, pregnala da se hočejo "še enkrat pot m- so v velikih nasprotjih s sploš- - —------i..-—- — j: —^ ---- 1 jjti^ da najdejo rešitev, ki bi n'm dobrobitom javnosti, se ra združila izpolnitev rprdvičenih pojavi n^aščevanje in nič ni ____i_-r j .. • __:__.:: ln5iA£rfl Irnl irrnvii 1 Slftrp. tu: vročem železnem okovju ladjinem.1 italijanskih zahtev in aspiraciji lažjega, kot zasovražiti člove- :io z isto ravnodušno-itjo, s "katero bi bilo tudi uničila genera-1 jj t j cijo ljudi. Tn ]x>ginile so vse. mt ___HHI I Mr ist je bil ve< pokrit z njihovimi drobnimi telesi, ki so vče- j a pravičnimi zahtevami sosed- ka, ki se ofeorrsti na račun šib-a; o vso ladjo. ' - * Plnli so pK>ttm Se več ;ini skozi to vedno enako modrino, kjer ni bilo videti ničesar več živega — samo vČasihh se je prikazala kaka riba za trenutek nad vodo. De! je lil v curkih neprenehoma, izpod teak t ga, črnega miba. To je bila Indija. Silvester se je ravnokar ustavil v tej dežel!, ker j«3 bil slučajno izbran na krov neke ladje, ki je In vila kite. Skozi gosto listje mu je pohitel nasiproti opojen vzduh, in začudeno je gledal dkrog sebe v ta tuji svet Vse je bilo "udovito zeleno, listje na drevju je bilo ne«znansk:o veliko, gigantsko, in ljudje ,ki so se tod izpnehajali, so imeli velike, žametne cČi„ ki so ee skoro skrivale pod težkimi trepalnicami. Veter, ki je podil deževne kaplje, je dišal po mošusu in cvetju. Ženske so ga vabile z znamenji, kakor v Brestu, ko so ga vra^h klicale s svojim "Econte ici, joli garcon'\ Toda tu sredi te čarobne dežele je njihov klic razburjal kri in vzbujal «i:hittnje po telesu. Skozi tenko, prottorno oble&o je videl Silvester njihove mogočne vzbočene p rsi. Bile so gladke, ru-»»umkaato rdeče, kakor iz bakra. je pomišljal, ali vleklo ga je tja, in že je napravil korak. da bi šel za njimi. - Kratek, oster žvi-žg tam v pristanu — in spomnil se je bliskoma svoje ladje, ki je imela skoro oditi. Vrnil se je na krov - - in z bogom, lepe Indijke! In ko s'» bili zvečer na prostem morju, je bil še čist kakor otrok. Preiživeli >o nov leden na modrem morju, potem pa so se ustavili v Htngi deželi dežja in zelenja. Množica nuanenih možit kov se je ufifula z gla^nian vpitjem na ladjo ter ponujala premog s svojiqk uo6aric. "Torej «no že v Kini*" je vprašal Silvester, ko je videl, da s>o vsi škilasti in d» nosijo kito. (Nadaljeviiitje prinodnjii. J Moje ime je:--------— Moj naslov: ----------- j Tukaj priložim M. O. za $- J Pričnite pošiljati dne —— I Za 4 mesece — J Za pol leta #3.— Za celo leto $6.— krasen košček zemlje, ki leži med čeljustmi mogočne Nemčije in vedno poželjiv* Italije. Toda to je bil le del Jugoslar vije, ki se je tudi trudila, da izvleče iz nasprotnih si interesov dkupen narod jugoslovanski, ter ta narod postavi na pot, ki bo vodila v. boljšo bodočnost. še rn ne svojih državljanov. Ni samo naša dolžnost, da stojimo za njo z vso nalšo silo, os vsemi našimi dejanji, arripak, da tudi od Afiogoče kafeo desetletje vrnemo vsake vrste ugibanja, in stvari bi se uredile v zado- ki prihajajo na dan in trezno j vol>tvo vseh treh. Dogodki premislimo, kakšen je namen| so pa prehiteli vse to in ne«re- dotičnih ugibanj. j ča se je navalila na vse tri"na- ,-„ . » . , . ; še narode. Jugoslovani iiLSiX>-Ce je naese zaupanje do A___: _______ ZI___ rike in vlade tako, kot bi mo-,. ralo biti, ne bomo našli pro- i ia, in gorje iih je pritisnilo, da 11Y yo primorani stopati po poti- štora za nobene vrstedvome veliko kot m ugibanja. Na« j«dtaja m t ^ ^ Obdani so sme zaspati za resnične pomote, ^ ^ ?trani dostaviti pomoči ki se pojavijo tu in tam, ker. sijonar. Stariši so tudi napro-šeni, da se oglasijo v župnišcu da prejmejo diplomo sprejem-nico za vsakega vojaka, ki je v^pisan v bratovščino molitve v Materinsko varstvo Bož^je Porodnice Device Marije Rev. Pius J, Petric, OFM. IZ če x>omislrmo, smo vsi skupaj le samo ljudje in zmožni oeiro-ma podvrženi pomotam, ampak potegniti moramo črto, pod katero pod nobenim pogojem ne smerno in ena teh stvari v tem IZVTBJ05 VESTI SLOVENIJE. (JIO.) — Po zadnjih podatkih ki »mo jih prejeli k Slovenije. je bikr do 1. avgusta na Dok-x$jslkem, samo v enem delu. ki je pod italijansko okupacijo. porušenih in požiganih 142 vasi in naselij. Popolnoma po-žganih je 721 'kmečkih hiš in 1.443 gospodarskih poslopij. Ljudje, ki so izgubili vse imetje, opremo in živino, so bili odpeljani v inrternacijo. . V'hedeljo zjutraj, dne 2. avgusta. med prvo mašo. so ItaTi-priti in da soljani obkolili oerikev. Ko «o biti gospodar naj ljudje prišli iz cerkve od maše. jim ni mogoče. Mala peščica jih je v primeri s sovražnikom, kljub temu pa vstrajajo. ker zaupajo, da ertkrat od nekod pomoč mora priti in upravičeni svoji lastni grudi. Vsak drug so Italijani pobrali vse moške ki meji, ki gre od reke Raše do zati. Karavank, ki^v veliki meri j IWs ^tal v enem new.f S^SSa1^?-? N ^ dnevnikov _________iflArn7t)lts ETNIČNO MEJO med Ita-)kololm ,tT ^ . n l^oviaznika lijo in Jugoslavijo in po kaJ vidijo pred svojimi očmi le ne- teri bi se Italiji inkorporira lo več kot 300,000 Juposlo vanov. Smatralo se je, da o-pravičuje geografičaia lega Italije kakor tudi njene gospodarske zahteve to RESNO KRŠITEV ETNIČNE GA PRINCIPA. Predsednik Wilson je šel v svoji skrbi, dafoi dal popolno veljavo JITJI^ TJTAZ^ "Vb « n^ Ramo j KI va-«i Turjak. Mali OsoMk ^ " prWri0° ™ Javorje in dra^Oi manjših vasi, „« I^! T r ,lr?Jlti svoje, pa 6pa fi nadevlje ter jih odvedli v Velike Lašče. : ravico d;T', Mdon T, "JL WID Je mocnejdi. Zakaj sloven- kam v Italijo; neikateri pravijo tv^eJve naLT^r ^ ^ bi ^^ Wti H da ^ ^ernacijo, d,mgi pa. da st. va težave nasin lyadi r na- i|V€bodllih Slovencev, ki bi svo- na delo v tovarne sem rojstnem kraju njih žrt-jbodno dolo?iU svojo ;sodo, p,,.1 vovanje tam m njih pozicijojj^ . prav w . ker vsakdo ve. da so obdani od • - -- vrr^rj™^ ^ ^ straDi in Z prav gotovo naša vlada razume. kaj in to nekaj, je njih domovina, ki je edino kar imajo in za tein važnim razlogom, še dalje, s tem, da je privolil, da 6kusifo rasnimati položaj, se pomakne mejo še bolj proti vzhodu, tako da dobi Italija še labinski okraj, ako-ravno bi se s tem še pomnožilo število inkorp9Firanih Jugoslovanov!" dišav Vsebrcz aj«neso izja, ^ ^ ^^ ^^ ti Vi?ako. vile da se se m toliko kupova- mur ki ^ ^ ^^ b lo dišav in drugih luksusmh ^ rdk_ ?etnikov se ^ predmetov kot letos. Vse so ^ raeširila, ker Srh[j& ^ povedale, da se povtprasuje le' 5jl od nek