N«jT«čji
vcua
loto • • -	$6.00
.....$3.00
Ža New York celo leto •	$7.00
leto	$7.00
j
GLAS NARODA
The largest Sferama D Umtrd Stetoi^
List slovenskih delavcev y Ameriki.
and legal Holidays. 75,000
TELKF0N: CHelaea 3—3878
Entered ag Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York. N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879.
TELEFON: CHelsea 3—3871
No. 96. — Stev. 96.
NEW YORK, FRIDAY, APRIL 24, 1936- PETEK, 24. APRILA, 1936
Volume XLIV. — Letnik XLIV.
VSE CESTE, VODEČE V ADDIS ABABO, SO PODMINIRANE
Abesinska armada pripravljena na zadnji odpor
MISS PERKINS ZA PREDLOGO SEN, WAGNERJA
Tudi predsednik delavske Stotisoči dijakov v de-
DIJAŠTVO JE BREZPOSELNI PROTI VOJNAM VZTRAJAJO IN ZA MIR V ZBORNICI
federacije jo odobruje. Delavska tajnica zahteva, da se slaba stanovanja podro.
WASHINGTON, D. C., 22. Delavska tajnica Miss Frances Perkins iti predsednik ameriške delavske federacije Wm. Green sta senatnemu odboru za delavske zadeve priporočala sprejem Wagner je ve predloge, ki zahteva $786,000,000 za stanovanjske svrlie.
44Nekaj takega je v bližnji bodočnosti treba napraviti," je rekla Miss Perkins, Green pa je rek<*l, da delavska federacija
monstracijah. — Odlične osebe ise strinjajo z gibanjem. — "Miljoni za knjige, niti centa za krogle."
Ver sto tisoč dijakov vseučilišč in visokih šol po vseh Združenih državah je včeraj zapustilo svoje šolske sobe, da se vdeleže tretjih letnih demonstracij proti vojni in vojnemu pripravljanju.
**Mirovna stavka" je bila pod pokroviteljstvom American Student's Union. Natančnega števila v demonstracijah
vdeleženih dijakov ni m '-oče predlogo v polnem obsegu odo- dognati, toda tajnik dija-ke
bru je.
Povdarjajoe, <la je bilo v februarju 1-2,500,000 delavcev brez dela, je rekel Green, da bi postava, katero predlaga senator Wagner, v obilni meri zmanjšala brezposelnost.
44Splošno je znano, da živahno gradbeno delo kot električna iskra oživi težko industrijo,'* pravi Green, 44 kajti izboljšanje je ovirano s tem, tla težka industrija ne more korakati skupno z drugimi industrijami."
Wagnerjeva predloga določa, da bi bilo posojenih več milijonov krajevnim stanovanjskim oblastim.
Miss Perkins dela razliko med zgradbo hiš, ki bi bila prepuščena privatnim podjetjem, in med naselbinami za družine, ki ne morejo zmagovati primerne najemnine. Ako bi vlada dala svoj prispevek za take naselbine, mora biti predpo-
zvezo Joseph Tjash ceni to število nad pol miljona.
Z malimi izjemami so vse demonstracije potekle mimo. Proti običaju prejšnjih let šolsko oblasti liiso nasprotovali tej "stavki". V Applet on, Wis., je bil en dijak ranjen, ko je mestna policija skušala preprečiti parado po mestu. Tudi na vseučilišču v Philadclphiji in na vseučilišču v Kfl'V-'H.i j«' prišlo do izgredov.
V Philadelphiji so povzročili nered dijaki — bilo jih je okoli 20 — ki kažejo več naj »redka pri base ballu kot pa v šoli. Ko je okoli 200 dijaki v prisegalo, da se ne marajo borit: v nobenem slučaju, so šjjonniki pričeli nanje metati paradižnike in gnjila jajca. Ravnatelj vseučilišča, dr. Charles E. Bou-ry je pozneje rekel, da se sramuje dijakov, ki so povzročili nemire.
Zmenjšava na vseučilišču v Kansasu je nastala, ko je med
J.U.^.U.UV, """ "	I	.---------------------------------T
goj, da so vsa revna stanova-1 zborovale i eksplodirala :-w<l-
lišča podrta in da bodo prebivalci nastanjeni v novih nasel-biuah. Najemnina pa ne sme biti večja, kot so jo prebivalci do sedaj plačevali v starih hišah.
IZGREDI V PARIŠKEM GLEDALIŠČU
PARIZ, Francija, 22. apr. — Tristo francoskih gledaliških igralcev in igralk, ki so brez posla, je vprizorilo velike demonstracije v Alhambra gledališču proti tujim in zlasti ameriškim igralcem.
Tekom predstave se je z balkona po vrveh spustilo na dra-ge sedeže v parterju šest le7>ili Parižank,§ ki so klicala-
"To gledišče krši francosko postavo, ki zahteva, da mora
ljiva bomba. Ko pa je prišel v 'Zborovaluico ravnatelj vseučilišča, so se zborovatci pomirili.
j Pri mirovnih demon? t raci-Jjah so bile vdeležene naj^Hič-nejše osebe, med njimi soproga predsednika Roosevelta.
Na vseučilišču v Cal i form ji je govoril bivši socijalistični predsedniški kandidat Norman Thomas pred 7000 dijaki, ki so prišli na zborovanje z napisi: "Milijoni za knjige — niti cen ta za krogle!"
Spe na stolih in tleh zbornice. — Smešni predlogi in ukrepi. — Ostali bodo, dokler legislate ra ne dovoli podpore.
TRENTON, N. J., 24. apr. — Resen položaj je nastal v Tren-tonu, ko brezposelni že tretji dan vztrajajo v držav, zbornici. Moški in ženski delegati Workers Alliance so sklenili, da o-stanejo v zbornici, dokler legis-latura ne dovoli nove ]>odpore za brezposelne. In v jutru tretjega dne so sklenili, da ne odidejo, dokler j mi podpora ni dovoljena.
"To se l»o mogoče zgodilo, kadar zmrzne pekel," je rekel nek delegat; "toda mi borno čakali."
Ko je prvi žarek jutranjega solnca posvetil v zbornico, je bilo videti veliko razvlako. Vsepovsod so ležali ostanki kruha in druge hrane, zavitkov in papirja. Vse je bilo razstlano po veliki rdeči preprogi, po mizah in stolih.
Na mesto predsednika zbornice, Marcusa W. Newcomba, je stopil nek mož s krvavimi očmi ter rekel:
"Predlagam, da popijemo drugo skodelico kav,*."
Glasno odobravanje se je raz-leglo po dvorani, i Na govorniški oder stopi deček v stari vojaški obleki in pravi:
"Gospod predsednik, predlagam, da je prepovedano metati po tleh krofe in druge stvari."
Po zajtrku, katerega dobavlja posebni delavski odbor, so sklenili, da ostanejo pri svojih "topovih", ako bi jih policija okušala vreči iz zbornicc.
Do sedaj pa oblasti proti njim niso ukrenile še ničesar.
Policijskemu načelniku Normanu Collardu je generalni pravdnik Wilentz svetoval, da se ne posluži sile in da naj pus-iti, da brezposelni ostanejo v zbornici.
Nek delegat Workers Alliance je refkel:
"Tukaj smo Sele en dan, pa smo naredili ravno toliko kot legislature v treh mesecih — nič!"
PRISTANIŠKA STAVKA KONČANA
SAN CRANCISCO, Cal., 24. apr. — Pristanišče, ki je bilo vsled delavskih sporov mrtvo nad en teden, je zopet oživelo, biti polovica prizorov francos-i ko so se pristaniški delavci spo kih."	razumeli s svojimi gospodarji
Izmed 1 prektetav je bilo 15 a meri kan ski h.
in so šli zopet na delo.
ROPARJI NA BEGU PRED VOJAŠTVOM
Požgali Iso sole in na grmadi sežgali učitelja. "To je Cardenasova krivda," pravi Calles.
MEXICO, Mehika, 24. apr. — Ko je prišlo ojačenje četi sedmih vojakov, ki zasleduje tolpo 70 roparjev, ki so požgali šolska poslopja v Ktipequez. Bucn vista in Pochotita, učitelja Carlosa Toledano sežgali na gr-magi in njegovemu tovarišu Pablo Jiminezu odrezali obe u-šesi. je mogla nadaljevati zasledovanje v severni gorati pokrajini države Vera Cruz. Več upornikov je bilo ustreljenih.
Ime pred kratkim iz Mehike pregnanega bivšega predsednika Cal lesa dobiva po uj x*rnih krajih zasmehoval ni odmev; UDoraiki, ki so z umorom in po žigom skušali preprečiti uvedbo čisto posvetnih (socjalistič-nih) šol, se poslužujejo Callc-sovega imena za bojni klic ter kričijo "Vivat Calles!" in "Viva t kralj Kristus", četudi je Calles kot predsednik <trogo zahteval, da se upošteva postava glede socjalističnih šol, in mnogo bolj kot pa to zahteva sedanji predsednik Cardenas.
Cardenas dolži Callesa, da je verske fanatike naščuval proti oblastim in proti posvetnim šolam.
KAN DIEG4 >, Cal., 24. apr. — Bivši mehiški predsednik general Calles, ki je bil izgnan iz svoje dežele, smatra nove nemire v državi Vera Cruz za dokaz, da vlada v njegovi deželi še vedno anarhija. Calles pravi, da ga je Cardenas pregnal, češ, <|a je odgovoren za nemire, v resnici p a je kriva vseh nemirov Cardenasova vlada.
NOVI NEMŠKI POSLANIK V PARIZU
Ali ste že naročili Slo- PARIZ, Francija, 23. aprila.
ven«ko - Amerikanslci 7,Novi ntf.ki p°!la"ik grot
Johannes Welzeck je danes na-
Koledar za leto 1936. — Vreden je 50 centov.
stopil tukaj svoje službeno mesto.
POSLANIKI SE POSVETUJEJO
ASCUNCION, Paraguay, 23. aprila. — Danes so se začeli posvetovati z vnanjim ministrom J ua n oni Stefanidaem poslaniki Argentine, Združenih držav in Italije glede usode bivšega predsednika Eusebia Avale, kateri se nahaja izza februarske revolucije v ječi.
IZMENJAVA VOJNIH UJETNIKOV
ITALIJANI SO RAZBURJENI GLEDE TURČIJE
Italija nasprotuje utrditvi Dardanel. — Boji se, da bi bila morska o-žina zaprta.— Jugoslavija podpira Turčijo.
RIM, Italija, 21). aprila. —■ Turška zahteva za utrditev Dardanel je zadela na veliko o-pozicijo Italije, kateri je mnogo ležeče na tem, da je ta morska ožina odprta.
Ker pa so druge velesile pripravljene dovoliti turški zahtevi, da je tozadevna točka lau-sannske mirovne pogodbe premen jena, se tudi Italija ne bo mogla premembi upirati.
Po mnenju Italije je utrditev Dardanel največje važnosti za ravnotežje sil v Sredozemskem morju in ker bi z o borožitvijo Dardanel premem* ba ravnotežja bila Italiji v škodo, se upira turški zahtevi.
Italija se postavlja na stališče. da je Turčija "prostovoljno" podpisala lausannsko mirovno pogodbo leta 19*23, in da vsled tega Turčija nima pra-vice zahtevati, da je -ta pogodba premenjena. Za tem v teme-ljevanjem pa tiče drugi razlogi:.
Že mnogo let vlada med Italijo veliko nezaupanje. V itali-jansko-tnrški vojni pred 25 leti je zmagala Italija in je tedaj vzela Turčiji Libijo in Dode-kaneške otoke. Ti otoki so za Italijo velike strategične važnosti, ker se nahajajo blizu turškega obrežja v Kgejskem morju. Z otoka Leros italijanski aeroplani pravi lahko pridejo nad Istanbul in Ankaro.
Turčija pa se je zavezala, da pomaga Angliji v Sredozemskem morju proti italijanskemu napadu. Ako pride do te vojne, Italija ne bo mogla skozi Dardauele v Črno morje.
naroČite se na "glas
naroda". največji slo venski dnevnik v 7db DRŽAVAH.
BUENOS AIRES, Argentina, 22. apr. — Cliaco mirovna konferenca je skončala vse predpriprave za izmenjavo vojnih ujetnikov med Paragvajem in Bolivijo. Izmenjava se bo pričela koncem tega tetina, ali s pri<«etkom prihodnjega tedna.
Bolivijski ujetniki bodo z ladjami iz Assuncion pripeljani v argentinsko mesto Formosa in zatem 500 milj po argentinski železnici v Yacuiaba ob argentinsko-'bolivijski meji, od koder bodo v vojaških avtomo-bilih»potovali v bolivijski glavni stan v Villa Montes.
Ujetniki bodo prepeljani v skupinah po 1500. Kako naglo bo napredovalo odpo»šiljanje rešti. ujetnikov, je odvisno od Bolivije, .kako naglo jih bo pošiljala dalje iz Villa Montes, kajti vojaška komisija, ki nadzoruje izmenjavo, ne dovoli, da bi bilo v Villa Montes naenkrat več vojakov kot 1500.
V Paragrajn se nahaja okoli
BEOGRAD, Jugoslavija, 23. aprila. — Generalni tajnik turškega vnanjega urada, Oglu Numan, je dospel v Beograd in je imel dolg razgovor z ministrskim predsednikom Milanom Stojadinovičem glede prihodnje konference balkanske zveze. Numan je podal popolno pojasnilo glede oborožitve Dardanel.
Jugoslovanski politični krogi zagotavljajo, da Jugoslavija ne nasprotuje turškemu načrtu in ga bo še celo podpirala. Toda Rumunska temu še vedno nasprotuje in najbrže je prišel Numan v Beograd v namenu, da pridobi Jugoslavijo, da v tem oziru posreduje v Buka-
20,000 bolivijskih vojnih ujetnikov. Kot pa se pogosto dogodi v enakih slučajih, se je več Bolivijcev odločilo, da o-staiicjo v Paragvajc,
ITALIJANSKO VOJAŠTVO JE ODDALJENO SAMO 70 MILJ OD GAVNEGAMESTAADDIS ABABA
Sveto mesto v provinci Soa je padlo. — Na južni fronti ovira deževje oskrbo armade. — Tri italijanske armade prodirajo proti Sašah Banek. Abesinci branijo z veliko hrabrostjo svoje postojanke. — Po cestah ne bo mogoče prodirati.
ADDIS ABABA, Abesinija, 23. aprila. — Da-vi se nahaja italijanska armada samo sedemdeset •nilj od abesinskega glavnega mesta, ni dosti upanja, da bi kaj kmalu dosegla svoj cilj. Abesinci so namreč sklenili, da bodo ubranili glavno mesto pred sovražnikom, pa naj velja kar hoče.
Vse ceste, ki vozijo v Addis Ababo, so deloma porušene deloma pa podminirane. Italijani bodo morali preiskati vsako ped ozemlja, predno jim bo mogoče prodirati.
Addis Ababa je obdana od visokih gora, preko katerih vodijo ozki prelazi. Vsi prelazi so podmi-nirani. Abesinci bodo skušali spraviti sovražnika^ v past in potem na hitro obračunati ž njim.
Ras Nasibu poroča, da je na južni fronti zaustavil italijansko prodiranje. Na nekaterih mestih so se morali Italijani celo umakniti in sicer s precejšnjimi izgubami.
Uradno poročilo pravi, da je bilo več tisoč Italijanov ubitih. Izstrelili so tudi nekaj sovražnih letal.
RIM, Italija, 23. aprila. — Italijanska motorizirana kolona stalno prodira proti Addis Ababi ter je zavzela sveto mesto v provinci Soa, Debra Bir-ham.
Debra Birham se nahaja 70 milj pred Addis Ababo in je prvo večje mesto na cesti od Dessye proti glavnemu mestu. Nahaja se na robu visoke gorske planote, čije središče je Addils Ababa.
Italijanska kolona, ki obstoji iz 1000 oklopnih avtomobilov in 20,000 vojakov, je zadnje dni premagala strma pobočja, ki vodijo do gorske planote. Prodira neprestano, četudi glavni stan ne o-menja njenega napredovanja.
Cesar Haile Selassie zbira novo vojsko ob reki Ciaccia in bo zadnjikrat poskusil vstaviti Italijane. Ta široka reka se mihaja južno od Debra Birhama ter vodi čez njo železni most, ki ga je zgradil cesar Menelik.
Kot poroča maršal Badoglio, je armada generala Grazianija na južni fronti zadnje dni napredovala 1 50 kilometrov.
Štefani časnikarska agentura poroča, da je na j južni fronti nastalo hudo deževje, ki obtežuje prodiranje in oskrbo vojske. Nekatere reke so že prestopile svoje bregove in valijo s seboj na stotine mrličev.
Italijanski letalci na južni fronti so živahno na delu in so njihovi napadi posebno namenjeni Sašah Banehu, v čegar bližini, se je zakopala armada znanega turškega vojskovodje v svetovni vojni, Wehib paše. Strelni jarki, bodeča žica, postojanke strojnic in protizračnih topov se nahajajo na tem kraju.
Sovražni letalci zasledujejo abesinske karavane tovornih avtomobilov.
Proti Sašah Baneh prodirajo tri italijanske armade. General Graziani je u ver jen, da bo pognal Abesince v beg in jih bo zasledoval z motoriziranimi kolonami ter bo v nekaj dneh dospel do Hararja*

" G L A 8 NARODA'9
New York, Friday, April 24, 1936
"Glas Naroda"
(▲ Corporation) Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY
Frank: Sakaer, President
L Benedik, Treaa.
Place of business of the corporation and addresses of above officers: SIC West 184b Street. Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
-O L A S NARODA" _______ (Volee of the People)
Issued Every Day Except Sundays and Holidays
Za celo leto velja sa Ameriko in
Kanado ..................... $6.00
Za pol leta....................$3.00
Za Četrt leta ..................$1.50
Za New York za celo leto......$7.00
Za pol leta....................$3.50
Za Inozemstvo za celo leto ......	$7.00
Za pol leta ....................$3.50
Subscription Yearly $6.00
Advertisement on Agreement
"Glas Naroda" Uhaja vsaki dan izvzemSl nedelj in praznikov
Dopis! brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli foiiljat! po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da «»e nam tudi prejfinje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA". 216 W. 18th Street, New York. N. Y.
Telephone: CHelsea 3—3878
MED JEDJO SE VEČA TEK
Ta stari pregovor velja v splošnem za vse diktatorje, prav posebno pa za Hitlerja in Mussolinija. Hitlerju so nem-?ke meje preozke, Mussoliniju pa italijanske.
Mussolini se je precej dolgo obotavljal napasti AWsi-nijo. Zbiral je pretvezo za pretvezo — da Abesinci napadajo italijanske obmejne stražnike, da sta italijanski koloniji Eritreja in Somalija v nevarnosti,da je Italija upravičena do me sta na solncu in tako dalje.
Naposled je enostavno udaril, brez napovedi vojne, kaj-to v sedanjih časih ni več moderno.
V Ženevi je završalo. Ligi narodov se je zdelo potrebno nekaj ukreniti in je vslod tega odredila par piškavih sankcij, ki Mussolinija niso preplašile, pač so mu pa vlile nove korajže. Ni več daleč čas, ko bo vsa Abesinija v italijanskih rokah.
Ko je stopil Adolf Hitler h krmilu Nemčije, je bil precej zmeren v svojih zahtevah.
Z nekakšnim strahom in obotavljanjem je najprej pre-Kršil določbe versaillskega miru, ki so omejevale vojaško moč Nemčije.
Liga je protestirala, Nemčija je pa vseeno dobila armado, kakoršno je hotela imeti.
Vedoč, da se mu ni treba prav posebno bati ženevske ospode, je Ilitler odredil okupacijo •demilitariziranega o-zernlja.
Francija je zarožljala z orožjem, iz Ženeve so prišli protesti, nemški vojaki so pa le v Porenju.
Zaenkrat ima v programu priključitev Avstrije z Nemčijo. In ne bo dolgo, ko bo izvedel tozadevni program.
Moti se, kdor misli, da se bo Italija zadovoljila z Abe-sinijo.
Kar ji je uspelo v daljni Afriki, ji lahko uspe v bližnji Sloveniji in Dalmaciji.
Svoje tozadevne načrte bo brez dvoma skušala izvesti in jih bo tudi izvedla, če bodo sedeli pri zeleni mizi v Ženevi takšni kimavci in cincarji kakor sedaj sede.
GOVORICA
Avtentično navodilo za govejo rou-lado bo poslano n a prošnjo brezplačno. Sa. mo pošljite dopisnico Jacob Ruppert Brewei y. New York City.
MESTA"
Iz Slovenije»
NOVI LASKI NAČRTI
V	angleških političnih krogih se živo razpravlja o italijanskih uspehih v AbesLniji. Posebno pozornost je vzbudilo poročilo "Daily Telegraph", ki poroča iz Rima, da se bavijo italijanski vodilni krogi čisto resno z mislijo, kako osigurati italijansko nadmoč nad Sredozemskim morjem ter izvesti kontrolo nad angleško potjo preko Sueza v Indijo.
Italijanska admiraliteta je v sporazumu z ministrstvom za letalstvo izdelala do zadnjih malenkosti načrt o zaprtju preliva med Sicilijo in Afriko, ki meri samo 110 morskih milj.
V	ta namen «o se »vršilo zadnje tedne velike pomorske in letalske vaje, ki ^o dale najboljše rezultate ter pokazale, da je Italija z današnjimi silami sposobna izpodrezati Angliji pot v Indijo preko Sredozemskega morja.
Italija ima danes med Sicilijo in Sardinijo koncentriranih okoli 50 najmode mej šili podmornic, ki samo čakajo, da zasedejo v naprej določena mesta v ožini med Sicilijo in Afriko.
Ako se računa njihov akcijski radij pri torpediranju na tri morske milje, zadostuje to število daleč za popolno zaprtje ožine med Sicilijo in Afriko.
Za očuvanje italijanskih podmornic pred .napadi angleških letal je odrejenih 400 najboljših italijanskih letal, ki imajo sočasno nalogo tudi porušiti angleške utrdbe na Malti ter francoske v Bizerti in Tunisu, če bi se Francija pridružila v primeru oboroženega spopada Angliji.
PETLETNI OTROK JE ZA2GAL DOMAČIJO
LITIJA, 9. apr. — V nedeljo zvečer je nastal ogenj v šupi posestnika Stražarja v Za pod ju nad Kresnicami. Požar je prešel na hišo, hlev in svinjak ter vsa hišna oprava, gospodarsko orodje, sadni mlin, stiskalnica, zaloga sena in mnogo živil. Zgorelo je tudi nekaj živine in kokoši, med njimi tudi švicarska koza sosede Kokaljeve, ki jo je imela pri Sražarjevih v reji. Stražar je imel vsa poslopja zavarovana le za 16.000 Din in pohištvo za 3000 Din, a vsa škoda je ocenjena na 100,-000 Din.
V času požara je pihal močan veter, zaradi česar je obstajala nevarnost za vso vas in je le zasluga požrtvovalnih ga-silcev iz Kresnic, Ribič in Ho-tiča, da se je požar o/moji!.
Prvotne govorice, da jo požar zanetil neki postopač*, so se izkazale neresnične. Ogenj je zanetil 5-letni sinko soseda Vajsa Tonček. Otrok so je iurral s škatlo vžigalic in vtaknil gorečo vžigalico v slamnasto streho Stražarjeve šupe, segajočo do tal.
NENADNA SMRT JOŽETA TOLAZZIJA
LOGATEC, 10. apr.—Ugledni gospodar Tolazzijeve domačije v Dolnjem Logatcu je v sredo nenadno preminil na on-dotnem kolodvoru. Ko se .i«-ob 11. hotel odpeljati na Rakek in v Cerknico in je že kupil vozni listek, je po nekaj korakih od blagajne proti izhodu padel vznak na tla in izdihnil. Zdravnik dr. Stmad je ugotovil možgansko kap. Prenesli so ga na doni, kjer je z vdovo zajokalo pet nepreskrbljenih otrok. Pokojnik je bil star šele 53 let. Poznala in spoštovala ga je vsa Notranjska.
SV ETOKRIŠKI ROPAR
LITIJA, 9. apr. — Ob koncu marca sta okrog polnoči vdrla dva roparja v samotno hišo posestnika Sluge v Selih pri Sv. Križu. Z revolverjema v rokah sta prisilila 70-letnega gospodarja Matijo in njegovo sestro Pepo, da sta jima izročila denar v znesku 5000 Din. Maski rana razbojnika sta po ropu izginila.
Drugo jutro o ropu obveščeni svetokriški orožniki so takoj zaceli zasledovanje. Obenem so opozorili na oba razbojnika tudi sosedne orožniške postaje.
Zasledovanje ni bilo lahko, ker je I>i 1 opis obeh neznanih zli-ko vee v pon i a n j k 1 j i v.
Prvega suimljivca so našli te dni polšniški orožniki v samotni dolinici Pasjeku med Savo pri Litiji in Zagorjem. Pri legitimiranju so ugotovili, da je neznanec Lipeč Franc iz Redeč. Lipec se je zadnje tedne zadrževal v okolišn*Kuma, Sv. Križa in Pol s nika. V Pasjeku se je seznanil s hčerko nekega posestnika, pri katerem je prebival več dni. Izdajal se je za poštenega a brezposelnega delavca. Zato so mu tudi radi postregli. Orožniki so Lipca aretirali in ga izročili v litijske sodne zapore, ker je po opisu zelo podoben enemu izmed roparjev pri Slugovih, dasi je sicer ta rop tajil.
SAMOMOR POD VRHNIŠKIM VLAKOM
LJUBLJANA, 11. apr. — Pomlad je sezona samomorov. Davi je obupala nad življenem 20-letna delavka Marija Gregorčičeva, ki je na Viču skočila pod vrhniški vlak. Ob 7.30 je neka ženska pri kilometru	na
Viču opazila, da je pravkar skočila pod vrhniški vlak neka mladenka. Vlak je nesrečnico strahovito razmesaril, odtrgal ji je obe nogi in truplo razkosal, da so posamezni deli loža 1 i daleč naokrog. O tem je bila obveščena policija, nakar je odšla na Vič komisija in sicer zdravnik dr. Lužar ter dežurni uradnik Kette. Truplo nesrečne mladenke so prepeljali v mrtvašnico. Ob progi so našli ročno torbico, v kateri je bilo poslovilno
pismo, dva z okorno roka popisana lističa, v katerih pravi Marija, da ji ni več mogoče živeti na svetu, ker jo vsi sovražijo. Že snoči je obupala nad življenjem, ki je bilo zanjo le trpljenje in en sam velik petek. Prosi, da ji tega koraka nihče ne zameri, ker upa, da bo našla utelio pri Bogu. Njeno kolo in njene stvari naj prodajo za njen pogreb. Iz pisma je razvidno, <la jo je v smrt pognala nesrečna ljubezen.
Iz Jugoslavije.
SIN UMORIL LASTNEGA OČETA
NOVI SAD, 9. apr. — V središču mesta se je odigral danes dopoldne razburljiv dogodek. Snoči je prispel v Novi Sad in se nastanil v hotelu "Bela ladja" pravoslavni duhovnik Vaša Stojanovič iz Otočca. Davi zgodaj je prispel v hotel njegov 31-letni sin Milojko in vprašal po svojem očetu. Nič hudega sluteča sobarica ga je sama popeljala v prvo nadstropje in mu pokazala sobo, v kateri je še spal oče. Komaj pa je sin vstopil v sobo in zaprl vrata za seboj, so se zaslišali iz sobe klici na pomor. Hotelsko osebje je prestrašeno prihitelo. Ko so odprli vrata se jim je nudil strašen prizor: sin je z dolgim kuhinjskim nožem olideloval svojega očeta v postelji. Izgledal je tako divje, da se nihče ni upal blizu, on pa je venomer ponavljal: "Kar je, to je! Moral sem se maščevati!** Naposled je prišla »policija, kateri se je morilec brez upora vdal. Pri zaslišanju jo samo izjavil, da se je maščeval. Zakaj, pa ni
Jezik mu je izpodrezala.
ZAGREB, 10. apr. — Triletni Sla\fao Karavale v Delju je jecljal, fcar je bilo sitno neprijetno lojagovi materi. Da bi am-Msk deibil pravilen govor, se je žena obrnila na mazacico Ve* m Tgfcžvo, *a Stotero je izvedb
la, da zna zdraviti take napake. Totova je dejanski " operirala'' otroka. Izpodrezala mu je jezik. Toda je po operaciji nastopilo zastrupljen je krvi in je otrok mnrl v največjih mukali. Totovo so seveda zaprli.
KJE STA —
moja nečakinja MIRA ZA-BAiRNIK in moj svak MIHAEL ŽIDAN? Po zatrdilu zdravnikov sem nevarno bolna in bi ju še enkrat rada videla. — THERESE CUKONI, 813 Columbus Ave., New York, N, Y.	(3)
Važno za potovanje.
Kdor Je namenjen potovati t stari kraj ali dobiti koga od tam. Je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. V sled naše dolgoletne skušnje Vam zamoretno dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila.
Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, v i žeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroške.
Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washingtona potratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec.
Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)
216 West 18th Street New York, N. Y.
hotel povedati. To bo šele ugotovila preiskava, ki je v teku. Ves Novi Sad je razburjen zaradi tega krvavega zločina, ko je sin položil roiko na lastnega očeta.
OPRODA AMERIŠKE-GA BANDITA, JE ZAPRT V ZAGREBU
ZAGRKB, 9. apr.--Al Ca-
pone je bil kralj ameriškega podzemlja in se je njegova gangsterska slava raznesla po vsem svetu, ko so vsi listi na dolgo in široko pisali n njegovih resničnih in izmišl jenih akcijah. Kralj gangsterjev je dolgo kljuboval oblasti, ker je imel za seboj dobro organizirano tolpo. Vse to je znano, ni pa bilo znano, da je bil med njegovimi oprodami tudi jugo-slovenski rojak. Ta je zdaj zagrebški policiji s*«m opisal svoje nekdanje zveze s kraljem ameriških banditov. V neki vasi pri Petrinji je bil nedavno izvršen vlom v cerkev in je vlomilec odnesel 3 kolibe, katere je skušal prodati netkemu zagrebškemu zobotehniku. Policija je našla dva .keliha in naposled tudi samega vlomilca, ki se je skrival po zagrebški periferiji. To je Josip Kožarič, ki so ga pred meseci izgnali iz Amerike. Mož je policijskim organom pripovedoval, da je bil dve leti oproda in stražnik kralja ameriškega podzemlja in da je potem sam na svojo roko po njegovih zgledih "operiral" po njegovih zgledih <4operral'\ za kar je bil obsojen na 7 let. Ko je kazen prestal, so ga iz Amerike izgnali. Kožarič je prišel v Ameriko s svojimi starši še kot otrok in ima za seboj fantastično preteklost. .(V je vse res, kar pripoveduje, bo pa seveda težko ugotovit!.
SREČA BEOGRAJSKEGA RUSA
BEOGRAD, K), apr. — Era&t Suraževski je služil kot poročnik v carski gardi. Kot emigrantu v Jugoslaviji pa se mu ni dobro godilo. Poizkušal je to in ono, toda nikjer ni bilo niti toliko zaslužka, da bi se moglo pošteno živeti. V Beogradu ga je poznalo vse kot prodajalca psov in mačk. Nekaj časa mu je še šel ta posel, toda sčasoma mu je zmanjkalo odjemalcev. Lotil se je nato prodaje listov. Zaslužek je bil tudi tu boren in Suraževskemu ni bilo zameriti, če je marsikdaj prisluženi dinar izpremenil v "vodko" kot pa v kaj drugega. Sedaj pa ga je iznenada doletela sreča. 1'inrla mu je teta, grofica Zaleska, ki je zapustila njemu in njegovi sestri Tatjani lepo vsoto, 10,000 dolarjev. Ker je pa Tatjana nuna v nekem sami ost an u v Vilnu in se je kot taka odrekla svojemu delu dediščine, dobil Suraževski vseh 10,000 dolarjev, ali v jugoslov. •denarju okoli 500,000 Din. Srečni dedič, ki je na račun dediščine že prejel 10 tisoč poljskih zlotov, je seveda opustil svoj dosedanji posel in se bavi sedaj samo še s "čaščenjem** prijateljev, ki mu čestitajo k njegovi sreči.
Peter Zgaga
Naročite se na ''Glas Naroda največji slovenski dnevnik r> Združenih država*..
T BLAG SPOMIN OBLETNICE SMRTI MOJE PRE LJUBLJENE HČERE
ŠTEFANIJE KREJAOČ
letom dni zave-nežni mladosti
ki je nas pred dno zapustila v 20 let.
Počivaj v miru, in Bog Ti daj uživati nebeški raj.
Žahajoti ostali: MATI in OČE, BRAT in ŠTIRI
SESTRE Melatjre, Pa^ 23. aprila 1936.
TAKSNE SO
Resnica je, da je človek človeku podoben, toda med ljudmi so strahovite razlike. Posebno med ženskami. Edina njhova -skupna lastnost je, da hočejo biti lepe in da imajo moške rade.
Ta ljubi tako, ona drugače; nekatere tiho, nekatere na ves glas; nekatere strastno, druge zopet vdano in molče. In ljubosumne so, vse brez izjeme, toda vsaka na svoj način. Ko pa prikipi ljubosumnost do viška, ravnajo ženske vsakega naroda drugače oziroma po svoje.
Ko Francozinja zavoha, da ima njen mož ali ljubimec drugo, je ž njim prijazna in lju-beznjiva ter mu nič ne očita. Le zamišljena je in v nji od dne do dne dozoreva strašen sklep. Če je gosposka, nosi pri sebi revolver, če je preprosta ženska, skriva bodalce. Orožja se posluži pri prvi priliki. Ne smete misliti, da streže svojemu možu ali fantu po življenju. O ne — preveč ga ima rada. Ampak tisto pohladi, ki ji je ukradla ljubezen. Take so Francozinje.
Italijanke so drugačne. Italijanka se ne jezi toliko na zapeljivko kot sovraži moža ali ljubimca, ki se ji je dal zapeljati. Gorje mu. Sladko se mu približa in ga med poljubi in objemi spravi na drugi svet.
Španka smatra oba za enako kriva. Njo, ker ga je zapeljala, in njega, ker se je dal zapeljati. In vsledtega napravi kratek proces. Tako dolgo ju zalezuje, da ju skupaj dobi. Takrat začne obema biti zadnja ura. Španka namreč oba umori.
Nemke se drugačne in so v zadevi ljubezni silno občutljive. Nemka niti izneverjenemu ljubimcu oziroma možu niti njegovi ljubici nič ne očita. Ž njim je prijazna, nji pa še ko-feta da, če pride slučajno v hišo.
—	Tak napravi že enkrat konec temu pohujšanju, — ji svetujejo dobre sosede.
Ona jima pa le žalostno kima in vzdihuje. Strašno trpi reva. Ko pa ne more več prenašati trpljenja, napravi sama konec in si vzame življenje.
Američanke niso malo tako občutljive. Čim opazi Američanka kakšno najmanjšo prevaro v ljubezni ali v zakonu, je njena prva pot k advokatu, odtam pa na sodišče. Na sodišču skuša izbi t i iz svojega ljubimca, moža ali iz svoje tekmovalke čimveč jo denarno odškodnino.
Naše ženske se v takšnih o" koliščinah povsem razlikujejo od svojih tovarišic. V ljubezni prevarana Slovenka ni maščevalna. Ko ji omenijo fanta, ki se ji je izneveril, se kislo namrdne rekoč:
—	Prav mar mi je. Saj ga itak nisem rada imem.
Če pa ljubezen ni ostala brez posledic, pripravi zapeljivcu na dan njegove poroke majhno presenečenje. Ko se vrača ženin z nevesto od oltarja, sto-oi iz gruče radovednežev nezakonska mati ter jima pomoli v plenice zavitega otročička z ljubeznivo pripombo:
—	Pa tegale vzemite, da >e vama ne bo treba preveč mar* trati.
Pri tem joka in upi je, joka tudi nevesta, ženin pa menca in se priduša: — O ti prokleta baba! Saj ne ve. kaj govori.
To je torej kratek pregled, kako ravnajo prevarane ženske raznih narodov.
Dostavil bi le še, da se vsaka prevarana ljubica ali žena pri prvi priložnosti poroči, rasen Nemke, seveda, ki se je v obupu obesila ali si je na kakšen drug način vzela življenje.
Q h A 8 N A ROD A"
New York, Friday, April 24, 1936
THE LA RGEST SLO VENE DAILY IN U.S.I
NOC GROZE V SANATORIJU
Sana torij v Saint Hilaire du| pomožno osobje, je postalo po-Touvet v Franciji jo zavetišče ■ zorišče grozne tragedije, ka-za bolne, ki iščejo na čistem in kršne Francija še ne pomni, svežem zraku leka težkim! Pomožno osobje je zadnje čase
pljučni ni boleznini. In ta sa-natorij, prav za prav prilegajoče poslopje, kjer je nastanjeno
opazilo, <la se je v kuhinji s pomivanjem posode zaposleni 21-letni Marcel Serret, zaljubil v
ZBIRKA,
zanimivih povesti
PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNJIG JE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI.__
ANDERSONOVE PRIPOVEDKE
111 strani. Cona ........................ «35
ANDREJ HOFEIl ....................................................50«
IlENEŠKA VEDEŽEVALKA .................................35e
BKL«.RAJSKI BISER ...........................................35c
HUŽjfNI DAROVI ....................................................35c
BOJ IN ZMAGA .......................................—............2»e
CVETINA BOROGRAJSKA ....................................45e
CVETKE (pravljice za stare in mlade)................30c
ČAROVNICA S STAREGA GRADA ....................25e
DEVICA ORIJ2.WSKA ............................................50c
DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ........................40c
ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA .......35c
FRAN BARON TREXK ............................................35c
FRA DIAVOLO ........................................................50«
GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran Mil-
finski. veseloniodre humoreske, 72 strani .35
HEDVIKA, BANDITOVA NEVESTA ..................40«
JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 30«
KOREJSKA BRATA (trtice o misijonarjih v
Koreji) ........................................................30e
KRALJEVIČ IN BERAČ ......................................30e
KRVNA OSVETA (povest iz aliruskih gora* .....30c
KAJ SE JE MAKARU SANJALO ........................25c
LJUDEYIT HRASTAR. POZNAVA BOGA
(spisal Krištof Šmit) .................................30c
MARKO SEN J ANIN, SLOVENSKI ROBINSON.... 75c
MARON. krščanski defek iz Libanona ................25c
MLSOLINO. ropar Kalabrije ................................40e
MRTVI GOSTAČ ......................................................35c
MALI KIjATEŽ 'spisal Mark Twain) ................70«
MLADIM SRCEM (par krasnih črtic pisatelja
Meska) ......................................................... Z5e
NA RAZLIČNIH POTIH ........................................40c
NA INDIJSKIH OTOKIH .....................................50c
PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONARJEV. Spisal .Jos. Spillman. Cena ........ .30
PRISEGA HI RONSKEGA GLAVARJA. Povest iz sta rej.še misijonske zgodovine kanadske.
Spisnl Ant. IIu<n<ler. Cena .............. .30
PRVIČ MED INDIJANCI. Povest Izza Pasa odkritja Amerike. Ona ....................30
PABERKI IZ ROŽA ...............................................25c
PARIŠKI ZLATAR .................................................35c
POŽIGALEC ............................................................25«
1'RSTI BOŽJI ............................................................ 30c
PRAPREČANOVE ZGODBE .................................35c
POVODENJ (spisal Krištof Šinit) ........................30e
PRI<;ODBEČEBELICE MAJE, trd. vez............. 1,—
PIKIH (spisal Krištof ftmit) ................................30c
PRAVI-IICE IN PRIPOVEDKE ZA MI.ADINO
L z v..................... 40c II. iv.................40c
PRAVLJICA. Spisjil H. Majar. Izbrani iz pro-
slt'iia narofla. ('»-na ..................... .40
PRIGODBE ČEBELIC E MAJE. Spisal W. lion sels Poslovenil Vladimir I^evstik. Roman za
mladino. Cena ...........................70
PRAŠKI J1DEK ......................................................25c
PATRI A (povest iz irske zgodovine) ....................30c
POSLEDNJI MOIIIKANEC ...................................30c
ROEČA IN BELA VRTNICA .................................30c
REVO LITIJA NA PORTUGALSKEM .............30e
ROBINZON KOŠITNIK ...................................... .50
STRIC TOMOVA KOČA. Povest iz suženjskega
življenja. Cena ..........................50
SKOZI ŠIRNO INDIJO. Kačji krotitolj, nevarnosti In nezg<Kle s potovanja dveh mornarjev. Cona .............................G0
SI ESKI INVALID ....................................................35e
KISTO IN SIESTO (povest oz Abrncev) ............30c
SVETA NOTBLRGA ................................................35«
STKZOS1 JEDEC ........................................................30e
SVETA NOČ (pripovedke) ....................................30e
TRI INDIJANSKE POVESTI ................................ 30e
TFRKI PRED DI'NAJEM ...................................30c
TISOČ IN ENA NOČ (s slikami; trda vez) I. zv. «1.30; II. zv. $1.40; III. zv. $1.50
SKUPAJ $3.75
TISOČ IN ENA NOČ, mnln izdaja, trdo vezano 1._
VOJSKA NA BALKANU s slikami, več zvezkov
po ...............................
VOLK SPOKORNIK (spisa! Frane MeŠko; s
slikami) .....................................................$1.00
Trda vez.......1.20
ZABAVNI I.ISTI ZA SLOVENSKO MLADINO
3 zvezki p« ...................................................50c
ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ........60c
ZIJITOKOPI (povest iz Alaske) ............................25c
ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela)
L del ----------- 40e II. del ..............40e
ZBRANI SPISI ZA MLADINO —
10 povest; Vinski brat; osem povesti In 13 povesti
spisal Enrelbert Gangl), v 1 zvezku ...... .50
VINSKI BRAT. (V zv.)t (Jangl .............. M
8 POVESTI. (IV. zv.». (Jangl ................ JS0
13 P9YKSSL (1M. zv.j, Gang! ...........JO
Jeano Mathieu, čije mati je o-možena z upravnikom Bosleem. Dekletu je šele 15 let in fant ji ni bil všeč. Ko se je nekega dne splazil v njihovo stanovanje in jo začel nadlegovati, je poklicala svojo mater, ki se ji je fant opravičil in od£el. Ko je zvedel za to dekličin očim, je takoj poiskal fanta in mu naročil, naj prosi za premestitev, sicer se bo pritožil na ravnateljstvo, a to bi pomenilo za fanta še liujso nesrečo, ker bi bil takoj odpuščen. Ker se je pa fant upiral, mu je prisolil dve zaušnici, doma je pa dejal ženi:
"Upam, da si bo to zapomnil in da zdaj ve, da v sanatoriju ne mora več ostati."
Fant je pa vedel samo to, da se mora osvetiti. Popil je več steklenic vina in ko era je imel že pošteno pod kapo, je zasnoval grozen načrt. Pijan se je vrnil v tri nadstropno poslopje, kjer je imel v podstrešju sobico in proti polnoči ^e počil prvi strel. Prvemu je sledil drugi, drugemu tretji, in že je bilo v sanatoriju vse na nogah. Pijani fant je začel besniti, razbijal je vrata in pohištvo. K sreči je bilo osobje v tem času zaposleno v sanatoriju, sicer bi bilo že vse žrtev. V drugem
POLOŽAJ ŽENE V ABESINIJJ
V deželi, kjer se je po patri-jarlialni vztrajnosti ohranilo suženjstvo, preseneti človeka ugoden položaj žene. Žena vladajočega plennena Amharov je povsem enakopravna z možem. Nosi dokpo, okusno obleko, čez njo pa pisano šamo, bogato prepleteno z zlatimi arabeskami. Ta halja je znak njenega socijalnega položaja. Ce-sarčina šama je Škrlatna, druge dame pa nosijo svojem« stanu primerno zeleno, modro ali drugačne barve. Škrlatna šama je pridržana cesarici. Tako zahtevajo podedovane navade, na katerih uvoz tovarniških izdelkov iz Japonske in iz Evrope ničesar ni izpremenil. Tkalstvo je primitivno, toda določa tudi vrsto blaga. Am-harke znajo s svojimi primitivnimi pripomočki delati zelo fino bomhaževinasto tkivo.
TCna'ko je ostala pridržana ženam in njihovim odraslim hčeram izdelava originalnih o-k rasni h košaric, umetniško izrazitih oblik, okrašenih z barvami lastnega izdelka, rabljenimi za vse mogoče v gospodinjstvu. Domače ognjišče Amhar-ke je večinoma "tukul" preprosto, toda skrbno zgrajena koliba iz pletiva, pokrita in varan pred vremenskimi nezgodami. Samo cesarski dvor v Addis Ababa, okrog katerega so zrasle moderne stavbe tujih poslaništev, bogatih trgovcev in dostojanstvenikov, v drugih večjih mestih pa tujski okraji okrog vladarskih palač, kažejo bele stene sredi zelenja vrtov.
nadstropju je naletel na ku-harjevo ženo Bovardovo in nje : v višje abesins^e sloje prodira
in s tem je določil smer vzgoje v rodbinah abesinskih dostojanstvenikov. Tudi mladeniči iz bogatih rodbin se vzgajajo v Evropi.
Abesinka se hitro prilagodi evropskim običajem, obleče evropsko obleko in sprejme oblike civilizacije. Abesinke so večinoma bistrih glav in zanimajo se v tujem svetu za vse, kar se dogaja. Po povratku iz Evrope se na vrne k svojim starini narodnim običajem, le na dvoru se pojavljajo ob izrednih prilikah tudi evropske obleke. Ločitve zalkona v ^besiniji niso redke, kajti koptična cerkev je ostala v tem pogledu zvesta določbam starega zakona, po katerem zakonska zveza ti i bila nerazdružljiva. T^očena žena <>-stane lastnica svojega premoženja, svojega dostojanstva n«' izgubi in lahko brez vsakih težav sklene novo zakonsko zvezo.
Naši v Ameriki
ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE.
Za pljučnico je umrl v Ole-landu rojak Anton Zaje. star 41 let. V Ameriki je bival 22 let. Doma je bil iz vasi Podža-ga pri Velikih Laščah.
no 18-letno sestro Kamilo. Po čili se trije streli in Kamila'je obležala na hodniku mrtva. Potem je začel zasledovati Bovardovo, ki je hotela rešiti svojo 5-letno hčerko, toda besneči fant je hladnokrvno nastavil nesrečni deklici samokres na glavo in sprožil. Potem je vdrl v stanovanje upravnika Bos-Y-n. kjer je naletel na svojo iz-voljenko. Počil je strel in v srce zadeto dekle se je zgrudilo mrtvo na tla. Pa tudi to mu še ni bilo dovolj. Divjal je naprej in težko ranil uslužbenca Khina ter njegovo ženo. potem pa so gospo Milliatovo. Streljal je 150-krat v poslopju, potem .je pa začel streljati še skozi okno v sanatoriju, k.ier leže bolniki.
Ta čas je pa prihitel oborožen z lovsko puško župan Cor-kboze in v hipu, ko se je besneči "morilec pokazal pri oknu. je sprožil in ga zadel v obraz. £>ib-re so besneče mu fantu prodrle oči. da je oslepel. Potem je upravnik previdno smuknil v poslopje ter se »klonil nad okrvavljenim stokajočim morilcem svoje žene, pastorke in drugih žrtev ter ga z dvema strelomna usmrtil. Ko so prihiteli orožniki, je bilo že prepozno. Pravici je bilo že zadoščeno.
TIBET SE BRANI CIVILIZACIJE
Tfbet, skrivnostna dežela Dalal lame, se še vedno krčevito brani evropske civilizacije. Poglejte, kam vodi ta civi-lizaeija, pravijo Tibetanci. Saj
zamisel za evropska stanovanja v škodo spartanske enostavnosti stanovanj bojevitih graditeljev države kralja kraljev. V nasprotju z drugimi or i j en tal-skimi državami ni postala abe-sinska žena nikoli delovna moč. niti sužnja ali moževa igrača. Znala je ohraniti svojo lastno osebnost in tukul nikoli ne postane ves njen svet. Abesinka zna samostojno upravljati svoje imetje ter voditi večje skupine delavcev ali pripadnike podrejenih plemen, zaposlenih na plantažah.
Praznično oblečena Abesinka ne zleze tako lahko z mule, pomagati ji morajo spretna dekleta, ki pogrnejo svoje šame da odličnj dami ni treba stopiti na tla, da si ne umaže nog. Abe-sinke so večinoma sloke postavo, debelih je malo »med njimi.
Gostoljubnost in pogostitev na obiskih je za naše pojme kaj skromna. Navadno postrežejo gostu samo z okrepčilom tula, aibesinskim pivom v žganih posodah, s kravjim mlekom in prazenim žitom. Le v izjemnih primerih pride pred gosta naj-pred gosta tudi svinjina. Vsako jed poskusi najprej sluga vpričo vseh. Ta navada se je ohranila še iz časov, ko so bila zastrupljanja na dnevnem redu, kakor v Evropi v srednjem veku ali v dobi rene sance. Bogastvo in sijaj gosta in gostitelja se 'kaže v darilih, ki se izmenjajo ob posetih. Nov duh ^ prinaša v Abesiniio evropsko poenostavljenje občevalnih oblik. Cesar TTaile Selassie je dal svojo hčerko vzgojiti v Švici
Umrl je v Clevelandu Jakob Homovec. star 41 let. Y Clevelandu je bival 2'.) let. — Doma je bil iz Cerkniee pri Rakeku.
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
Za
▼ JUGOSLAVIJO
$ 2 75................... Din. 100
$ S.-5 .................. Din. 200
f 7.25....................Din. 300
$11.75 __________________ Din. 506
$23.50 ______________ Din. 1000
$47.00
Din. 2000
V ITALIJO
Za $ 9.25 .................. Ur 100
$ 18.20 .................. Lir 200
$ 44.00 .................. Lir 500
* 87.50 .................... Lir 1000
$174.00 -------------- Lir 2000
$260.00 .................... Lir 30M
KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVHŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
£a Izplačilo Tečjlh m«akoT *ot zgoraj navedeno, bodl«l y dinarjih ali lirah dovoljujemo le bolje pogoj«.
IZrLA&LA V AMERIŠKIH DOLAKJUB Izplačil*
9 S.— morate poslati 010.— •15.— •20—
•40.— •50.—
• 5.71 •10.80
•10.— •21— •41.20 •51.B0
Prejemnik dubl y stan-m kraju izplačil«, v clolarjlh.
NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1.—
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Gli. Narodi"
fl« WEST IBtb STREET	vEW YORK. N. Y.
'Ini zaključena. Zapuščina botlo.iro, naj dožene, dn-Ii Cridlig razdeljena me»l -Iva !»rataT <lve|v resnici pnxlaja vojaške skriv-eneiai nečaka, ki so no.sti tuji državi. Tu častnik, ki
sestri in vsi v -tarein kraju.
V Criwitzu, Wis., je umrl
i.
rojak John Žerjav v visoki rosti o let. V Ameriki je l»ii 28 Jet in svojeeasno je bival tudi v -Milwaukeeju. Znj»u<e:i >ina in dve heeri.
Po dol^i in mučili bolezni je preminul v Clevelandu rojak John Miklie. Pokojni je bil doma iz vasi Cesta pri St. Vidu J pri Zatični. V Ameriko je dospel pred 35. leti.
*
Iz Milwaukee poročajo:
Anton Petrič, ki je obtožen, da je Ignacu Mesariču položil "bombo" v shrambo za premog", je bil zadnje dni spoznan od treh zdravnikov za normalnega in odgovornega za svoj čin. Zagovarjal se bo pred sodiščem. Zagovarjal se bo pred sodiščem. Petrič je pod kavči" jo $15,000.
*
V bolniški postelji se nahaja ta Martin Moličuik in Frances Kastelo iz Milwaukee, Wis. *
Hodna razprava v Milwaukee, Wis., glede zapuščine rojaka Johna Mitiča v vsoti trinajst tisoč dolarjev je bila te
DOLŽNOST ALi LJUBEZEN
e je !-iI že prej izkazal ob po-lolmih prilikah je menil, da I pride najhitreje do cilja, če j se približa osumljenčevi ženi. , Začel ji j., tedaj dvoriti in kma-! In -i jo je znal tako pridobiti, da mu je obljubila svojo pomoč j pri izvršitvi njeirove naloge, po-; sebno k»» jo je prepričal, da je t<» njena patriotična dolžnost.
Pov« dala mu je potem, da si dopisuje z nekim prof. Al t may er-jem v Nemčiji, kar je tudi izmišljeno in;e. in mu je pokaza-V Rabatu v Maroku sta ži- \ln pi"1110' ki bi ga morala na vela francoska zakonca, ki <ta, >kr",vad *>«1l»-»^-lsiti- Temu pismu imela izredno lepo iS-letno hčei 1 >{>	p"tvorjen pripis, v
Pri nekem lepotnem tekmova-j kaf, n'M1 s0 i°	Altmaver
nju. na katerem je dosegla prve I»«ival. naj pride takoj v ^retz, nagrado, se je ta seznanila z !<j't mu bo poročnik Cridlig iz-mladim poročnikom Clia>. (,ri-ir,;''iJ !,,'k<> vojaške dokumente, dligom. Po kratkem poznnnst- ki I,e moro zaupati pošti, vu sta se zaročila in poročila, j tišino ^o odposlali. Naslovije-kmalji po poroki pa so poroČ i1100 ros Pa,1<,] v nastavljeno nika prestavili v Metz. kamor |	]>r5f:P(l11151 določeni dan
mu je sledila tudi mlada žena. | v	k ior	pričako-
Zivela sta na videz v /.* 1
srečnem zakonu. Xekega dne pa so sporočili protivfdiunskemn uradu v Pariz, »la si poročnik Cridliir prav sumljivo ]»r»irosto dopisuje z Xemčijo ter d;i izda ja več denarja, tiei^o bi to ustrezalo njegov« plači in imovinskim razmeram. Začeli so ga nadzirati. Odpirali -o t'»di :ia skrivfij njegovo korcsfiondeneo. pa niso mogli najti nobenih do-ktizov za kakšno njegovo nevarno delovanje. Tedaj so po veri!i nekemu drugemu mlade mu častniku iz istega polka na
vali uradniki tajne policije in tra aretirali. Xato so prijeli po-ročjjika (4ridliga in izvršili v njegovem stanovanju temeljito preiskavo, ki je dala dovolj ob-težilnega materiala proti njemu. \'ojno sodišče je njega in Xemcn obsodilo :ia p«'t let ječe in visoko d"uarii'> globo. Mlada žena je izjavila časnikarjem, «la je bojevala t'-za k bo j rned svojo ljubeznijo do moža in svojim domovinskim čutom. Končno je zmagal slednji. Sedaj se bo dala ločiti in bo poskusila v tujini začeti novo življenje.
POSLEDICE VIHARJA
vodi samo v vojne, ki njo same j ko sledili razvoju civilizacije uničujejo. V Tibetu, ki je št i-, vsaj na papirju. Ker pa večina rikrat večji od Francije, še ne I Tibetancev ne zna
Naročate jih pri:
KNJIGARNI "GLAS NARODA"
21$%£*l£th&iset i i i Ne® York, N. X.
poznajo cest, lie železnic, ne telefona. C emu bi nam bil telefon, pravijo Tibetanci. Z neugodnimi vestmi se nikomur ne mudi, veseli vesti pa vsak človek rad odpusti, če se malo zakasni. Redki so Kvropcl, ki bi jim bilo dovoljeno neovirao potovati po Tibetu. Med te spada angleški misijonar Walter Asboe, ki je poskusil prodreti mejo med Tibetom in zunanjim svetom. Poskusil je izdajati informativen list, da b: bil' Tibetanci poučeni o dogodkih v Evropi in Ameriki in da bi lah-
pa
čitati ker poznajo samo budhistični menihi tiskane in pisane črke, je naletel na težke ovire in ni mogel doseči svojega cilja v polnem obsegu.
Misijonarjev list je Izhajal samo enkrat na mesec. Asb&e ga je sani pi.-al na roko in ga je pošiljal glavnim samostanom v T?betu. Sli so raznaša-
li poedine izvode 5 do 6000 m visoko v gore. List ima samo pa tudi dva stalna naročnika, namreč Britanski muzej v Londonu in Zavod za novinarstvo v Berlinu.
Pofgled na glavni trg v Gainesville, Georgia. Strašen tornado je v treh minutah porušil i	skoro vs.e mesto.
GLA8 27 A ROD A"
m
New York, Friday, April 24, 1936
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.83.
Kje je Eva?
42
ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
NAJVEČJA MATIČNA LADJA
*4Torej, tega človeka nisi mogla ves ras pozabiti * Mis lil sem, da ti bodo vsi dosedanji utisi k temi* inipomogli."
Eva globoko vz d i line.
"Nikar ne želi, tla hi ga nioijla pozabiti. oče; potem bo v meni ugasnilo nekaj čudovito lepega," pravi tiho s tresočim glasom.
Oče jo skrbno pogleda.
4'Nekaj ti dam pomisliti, Kva. Ko greva v Berlin, bi mogel nanesti slučaj, da tega človeka srečaš*. Ali ne bi to zopet odkrilo vsi* rane v tvojem sreu * Ali hočcva ravno iz tega razloira opustiti Berlin?"
Kva zmaje z glavo.
"Bodi brez skrbi, če sem v Berlinu ali kje <1 rug je na svetu, njegova podoba bo vedno z menoj. In če ga zopet vidim, bom popolnoma mirna. Saj vem, da ima drugo ženo, ki ga bo obdajala kot zid. Molče hi šla mimo njega, komaj me bo se spoznal in nikdar mu ne bom stopila na [>ot. Zato samo pojdiva v Berlin."
In priznala ni niti sami s«*hi, niti očetu, da j." na tihem vendarle upala, da zopet enkrat vidi Lmlviga < Milena, <Vtudi samo za en sam trenutek.
Oče in liri sedita nekaj časa molče; sama sta na terasi. V tem letnem času >o gostje že večinoma odpotovali in samo nekaj starejše gospode, ki je še ostala, je ostalo v svojih *obah, kajti z jezera »e je že dvigala megla. Solnce je zahajalo in po dolinah so že ležale sive sence. Henrik Mantel vstane.
" Pojdi va, Kva. postaja že hladno."
Poslušno vstane Kva. se ljubeznivo nasloni na njegovo ralino in gre ž njim v hotel.
V začetku maja je {»ostala Dolly Olden žena Gerta Toriu-ga, ki je v bližini Oldenove vile kupil lepo, moderno hišo, ki je bila ravnokar dograjena. Mladi par jo je opremil po svojem okusu. Tako je nastal zelo prijazen dom. Hiša je bila manjša kot Oldenova vila, vendar pa imela osem sob in lep vrt, od koder je bil lep razgled na Vansko jezero. Ozka steza je vodila z griča, na katerem je stala liiša, proti jezeru, kjer si je Toring postavil palubo za čolne. V njej je stal ozek čolu na jadra in še ožji čoln na vesla in mladi par je preživel na jezeru mnogo prostega Gertovega časa.
Ludvik pa je tudi svoji sestri kot ženitvanjsko darilo podaril eleganten avtomobil, da sta se mogla vsak čas peljati v mesto. (iert in Dolly sta živela zelo srečno in drugače *.a-ko svojeglava in razvajena Dolly ni poznala druge volje kot moževo. Toda za njo j«' bilo to zelo lahko, kajti za to je skrbel Gert.
Na ženitvanjsko potovanje nista šla, ker Gert ni mogel pustiti svojega mladega {Huljetja. medeni tedni pa zato niso bili nič manj lepi.
Ludvik se je, odkar je >estra zapustila hišo, s skoro divjo vnemo vrgel v svoje delo ter se je ogibal ženitvanjske namere. Kana. ki jo je no>il v -vojein sreu, se ni zacelila; vedno je moral iisi-Iiti na Kvo in vedno si je zopet očital, da je takrat z Dolly in Gertom odjx»toval iz Curiha, ne da bi jo resno iskal. Pravil si je, ko bi jo bil tedaj našel, bi postala njegova in mu ne bi bilo treba žalovati za njo. V svojem >rcu je občutil veliko bolest, ker je Kva tako globoko padia, ko se je prodala onemu bogatemu Argentineu. Zakaj ni ostala po nosna in čista in junaška? Ali ji je bilo življenje v kavarni neznosno in ni imela nikake druge priložnosti, da bi se preživela ? Henrik Joachim
Osebna Vodeni
POLETNI IZLET V
JUGOSLAVIJO
na slovitem ekspresnem paroiku
BERENGARIA
17. JUNIJA
M:mj k«>i v treh dneh i>r«'ko <h»>-:iii:i. I' ri*jšnj(i 11« i< iliiic kaldne turističnega razreda s«i si-daj na ra/.|M>la^<> i »o! ni kom tretjima raz-rcda. Uazk<'Sii:i olxtliiii-a in javne dvorane. Jed je pripravljena ]m» domače; brezplačno vino.
Posel h*ii nrkfstcr, filmski- slike, igre.
Direktni ekspresni vlak iz Pariza do Ljubljane.
POTNIKE SPHEMUA IZKT-
ŠKN SPREM LFEVALEl' Za p<Nlrohui*di si- obrnite na:
Slovenic Publishing Co.
316 w. 18th St., New York, N. Y.
Cunard White Star

SHIPPING NEWS
Xa parnikih. kl so debelo tiskani, se vrSe v domovino izleti pod vodstvom izkušenega spremljevalca.
25. aprila:
Con te di Savola v Genoa
2. maja: Champlain v II*«re Kurupa v xireineu VuU-auia v Trst
6. maja : Washington v Havre
8. maja : Berengarla
v Cherbourg
"Gotovo, z veseljem!" l>uh v koči je bil grozen, neznosen. Skozi visečo rafijo, ki je ločila prostore, sem videl drugo ženo, ki je nekaj trdno!23-,1"8-1111
II. maja:
Bremen v Bremen 1'arls v Havre Hex v Genua
lli. maja :
Norma udie v Havre 19. maja:
Europa v Bremen -!0. maja:
Manhattan v Havre 21. maja:
Atpiitania v Cherbourg
za ameriška mornariška letala je bila nedavno dograjena ladjedelnici Newport Xe\vVirginia.
NA OTOKU BAL1JU
Vzhodno od Jave in južno od Kar pod posteljo.
Bornea repi Bali. Ta otok je nekaj jxtsebnega, ki vleče potnike, odkar s(( za«Vli potovati okoli sveta.
Bali je raj ekvatorskega morja.
Tam je mir, ki ga išče skrbi izmučeni svet. Tam zavisti, ni sirotišnic, hiš za onemogle, norišnice. Tam ni davkov, armade, mornarice. Tam ne poznajo ločitve zakona. Za en milijon prebivalcev imajo samo eno ječo in še tista '}*• prazna. Domačini ne poznajo ne potepuhov, m- prosjakov. Nihče ne zapeljuje žena svojega bližnjega. Nihee se n»* upi-jani. Tam -i ne žele. da bi se izselili. Možje imajo ^iroka •pleča, dosti širša kakor boka. žene pa boke dosti širše kakor pleča. Tam ni pohabljencev ali žrtev bolezni. Njih zdravi zobje se v soncu kar MeŠče.
t<
ti zdi kakor lep<
<>t<»k Bali se vidi z morja ve 1 ik'anski ognjenik. Okoli črne-ga vrha se nui vije venec oblakov. Ko jadraš bliže, se iz vode kakor zobje dvigajo raztrgani otoki. V rešilnih čolnih od prideš do malega otok::.
Izza hriby je bilo slišati godbo; najglasnejši je bil zvonec, ki ti je >e! kar skozi ušesa. Korakal sem naprej in prikorakal naravnost k plesu. Pri orkestru so uporabljali medena glasbila. iz katerih so izvajali endue glasove.
Plesala so majhna dekleta, dekleta po i les« 't do dvajset let. Zdelo se li je. da so del godbe; bila so lesna, navdušena, vsa zatopljena v svoj ples. < >koli kroga j«' >tala otoška mladina in se niti zmenila ni za nas, tujce. Ples jo je popolnoma hipnotiziral.
Šel sem po eni od tistih sončnih poti in -topil v eno ali dru-Koče so bile čiste, a
-* i	. . ... . . i Champlain v Ila**re
povijala. ( a.j je bil skoraj ne-1 CoDte (Ji SavoU v ^^
^aria v Cherbourg
*J!i. maja:
Rex v Genoa Bremen v Bremen 3. junija: Washington ▼ Havre
5.	junija:
Queen Mary v Cherbourg Europa v Bremen
6.	junija: Paris v Havre Satr.rnia ▼ Tr&t
11. junija:
lie de France v Hstre Aquitania v Cherbourg 13. junija:
Bremen v Bremen Conte di Savola v Genoa
užiten. Zdelo se mi je. da bi jlg.* maja: bilo bolje, če bi izginil. Prišla, Normandle v Havre je druga žena. Na sebi je ime- |28'T™fJ*: <r< :a samo batrkovano krilo. Umi-j eungt la si je roke, si razpela črne svilene lase in se mi smehljala.
"Well, zdaj pa moram iti. Srčna hvala za čaj; prav dober je bil, jaz . .
"Kar tukaj." je prijazno dejala, ko sem se obrnil, da bi šel skozi zadnja vrata. Odvedla me je v prednji prostor. Okna so bila zastrta in bilo je telimo. Vlekla me je tja, kjer je bil tisti trdno povit svežen;.
"Moj fant," je mimo rekla.
"Vaš fant! Je torej mrtev?"
"Da. že štiri mesece,"
"Jaz, to se pravi . . . hvala za čaj."
Smehljala se ji' in za menoj zaprla vrata, in zopet sem bil med podrtimi bogovi.
Otočani smatrajo za nekak ! prestopek, če na pr. hčerka •umrje prej kakor mati, mlajši ! brat prej kakor starejši. Za to 'nima pravice. Moral bi čakati, Ida pride vrsta nanj. Vsakega Bal ca namreč sežgo v tistem I redu kakor je bil rojen. (V kdo umrje prej. mora čakati.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St., New York
Pifcite nam za «-ene voznih listov. reserva<-ijo kabin In pojasnila za potovanje.
IV. junija :
Normandle v Havre
17.	junija:
Berengaria v Cherbourg
Manhattan v Havre M. junija:
Kuropa v Bremen
Vu'rania * V rut Champlain v Havre
24.	junija: Queen Mary v Cherbourg
27. junija:
Lafayette v Havre Rex v Genoa Aijuitauia v Cherbourg an junija:
Normandle v Ilavr'
1. julija: Washington v Havre
julija: Iterenea ria v Chernourg 3 julija: lie de France v Havre Omte di Savola < Genoa 8. julija:
Queen Mary v Cherbourg 11. julija:
Saturnia v Trat Champlain ▼ Havre
14.	julija:
Normandle v Havre	t
15.	julija: Manhattan ▼ Havre
16.	julija:
Aquitania v Cherbourg Bremen v Bremen
18.	julija :
Rex v Genoa
julija: Europa v Bremen lie de France v Havre Berengaria v Cherbourg
25.	julija: Vulrania v Trst
20. julija:
Queen Mary v Cherbourg
Wo ah in err on » HnTrr
Poleg poučnih knjig., muzikalij, iger, pesmi itd., imamo v zalogi precej nabožnih knjig, predvsem
? ^ . , ■ - . - - .	-	■ ^ -F.
Molitven ik:e
(Dalj« prihodnjič.)
v krasni vezi, importiranih iz starega kraja. Slovenski molitveniki:
je najbrže naglo premagal vse njene po sanje, dokler ne začneš iztikati: go kočo. nnsleke, tako žalostno naglo, ker jo je šele prejšnji večer spo- v mnogih hišah namreč hrani- vlažne, znal. Ali ga je v resnici ljubila? Poteyi ni zanj prav nič jo mrliče. Mrtve brate in sest-j "Ali kaj želite?" marala. Toda, zakaj j«* oni večer stala pod njegovim ok- re. Tmajo jih po deset, dvajset.j <4() ne, samo gledam, nom? Nekaj j<» je pač moralo tja gnati.* Mogoče mu je trideset ali celo štirideset let. "Monla bi čaja?"
samo hotela prinesti denar? Toda ne, denar je morala že prej j____________
oddati na pošti, kajti naslednjega jutra je že denar prišel. Kaj jo je tedaj gnalo pod okno? In kako je bilo mogoče, da je Henrika Joachima, ki ga je poznala šele komaj en dan, tako žareče pogledovati! Ali ga je ljubila — tako naglo? Toda i — ali ni tudi sam tako naglo izgubil svojega srca? To je I morala biti pač ljubezen na prvi pogled. Samo — ta Ilen jik Joachim je bil vendar prestar v.\ njo!
Z bolestno ljubosumnim zanimanjeim je vprašal svojo sestro, ako se še dobro spominja, da je v filharmoniji slišala vir-tuoza na gosli Henrika Joachima. To je Dolly odločno potrdila. Previdno jo je izprašal o osebnosti tega moža in Dolly ga je živo popisala in hvalila njegovo umetnost. Njen popis se je popolnoma vjemal z zunanjostjo tega moža, s katerim je videl Evo in Dollv mu je tudi po daljšem izpraševanju no-trdila, da bi se moglo tudi mlado dekle zaljubiti v tega moža.
"Tudi jaz bi se zaljubila vanj, Ludvik, ako nnoje srce že ne bi bilo oddano."
"Takrat je bil (Jert vendar v Afriki," jo vpraša Ludvik.
"SMve-da, toda ta zverina je že takrat moje srce s seboj vzel v Afriko, četudi sama tega še nisem vedela."
Tako je prišel Ludvik vendarle do prepričanja, da se je Eva zaljubila v Henrika Joachima in da jo je njena ljubezen pripeljala do padca. To je bil deloma olajševalni vzrok za njo v njegovem srcu, deloma pa ga je tembolj bolelo. In vedno se vprašuje, kje se ž njim nahaja in ako je ne bo nekega dne prepustil njeni usodi. Taki umetniki so vihravi. Toda Hva jr bila ustvarjena, da je mogla tudi vihravo srce tesno držati. Z bolestjo si je naslikal srečo Henrika Joachima in J*e prebiral vsa naznanila koncertov, ako ne bi kje videl njegovega imena. Ker pa Henrik Mantel ni več nastopal, bodisi v starem ali novem svetu, je Ludvik iskal vedno zaman.
Ko misli, da so unogoče medeni tetini mladega para že končani, je jio telefonu vprašal Gerta, ako jima ne bi bilo nadležno, ako bi ju kak večer obiskal.
"Po obeh hrepenim, četudi vem, da sta si oba dovolj, to-di «em zelo zapuščen iu W rad k«:k večer z vama pokramljal" pravi Gertu.
Gert se smeje.
SVETA l'RA
v	platno vez...............90
v	fino usnje vez ..........1.50
v	najfinejše usnje vez____1.80
v	najfinejše usnje trda vez 1.80
SKRBI ZA DUŠO
v platno vez ..........
v fino usnje vez......
v najfinejše usnje vez
KVIŠKU SRCA
... .90 ... 1.50 ----1.80
v imitirano usnje vez.......60
v usnje vez.............. .80
v fino usnje \ez ..........1.—
v najfinejše usnje vez ....1.30 v najfinejše usnje trda vez 1.50 v bel celluloid vez.........1.20
NEBESA NAŠ DOM
v ponarejeno .............1.—
v najfinejše usnje vez.....1.50
▼ najfinejše uc^Je trda vez. 1.60
Hrvatski molitveniki:
____i—
Utjebaj starosti, fina vez. Slava Bogu, a mir ljudem
fina vez. ...........
.1.50
najfinejša vez.............1.60
Zvončec nebeški, v platno.......80
fina vez..................1.—
Vienae. najfinejša vez.........1.60
Angleški molitveniki:
(ZA MLADINO)
Child's Prayerbook:
v barvaste platnice vezano .30 v belo kost vezano........1.10
Come L'nto Me
v platnice vezano ........ .30
v belo kost vezano........ .35
Key of Heavea
fino vezano ...............25
v usnje vezano.............70
v najfinejše usnje vezano 1.20
Angleški molitveniki:
(ZA ODRASLE)
Key of Heaven
v celluloid vezano.........1.20
v celluloid najfinejša vez. ..1.50 V fino usnje vezano.......1.50
fatholir Pocket Manual:
v fino usnje vezano ......1.30
Ave Maria:
v fino usnje vezano ......1.40
r>
KNJIGARNA "GLAS NARODA
mer izredne trdoživosti, o kateri govori ves Cakovee. Ibrahim je s svojim tovarišem Vo-grincem popival v neki vaški gostilni. Brez pravega povoda sta se pajdaša skregala in spopadla. Ibrahim jo Vogrinca sunil z nožem. Vogrinec pa mu dokler ne pride vrsta nanj. Ka- > vrnil s sekiro in ga je hudo
HUDO RANJEN UTE- nujna operacija. Ranjenec je KEL Z OPERACIJSKE 1,11	pijan, ko pa so ga
jumili in položili na operacijsko i mizo, .so je iztreznil. Še bol j so CAK<>\ EC, 10. apr. — \ a>-> „a iztn,zniie f-udne priprave, ki ki muzikant Ibrahim Cavan iz\ylh jL. vi(]ol okrog sebe. V stra-Totovca pri Cakovcu nudi pri-jhu j,, ^^v,] z operacijske miz«-
in tako naglo pobegnil iz bol-
dar poni rje vsa družina, jo vso skupaj polože v velikansko ra-kev in slovesno nesejo ven na prosto, kjer vse skupaj sežgejo. Kdor umrje prvi in eaka morda kakšnih trideset let, od tega seveda ne ostane dosti vee.
Pa čeprav družina umrje v t is 10111 redu, v katerem je bila rojena jo redko sežgo vso hkrati. ker preživeli navadno ne premorejo stroškov za veliko sežiganje. (V se to zgodi celo ob easu monzuma. veliki deževni nalivi kaj lahko pogase ogenj in tako pokvarijo gostijo in rajanje, ki je obieajno ob sežiganju mrlieev. Zato trupla preservirajo. Revni povijejo svoje mrliee v liste in jih polože v koei kam v kakšen kot. Srednji sloji jih polože v velike eebre medu, kjer se drže leta in leta. bogati jih pa hranijc v alkoholu.
fV sežigajo najstarejšega člana družine, razglase praznik ir vse druge družine, ki lahko od dajajo mrliča po redu starosti se pridružijo.
ranil po vratu. Ranjenega Ibra-hima >o takoj odpeljali v ea-kovsko bolnišnico. Zdravniki ugotovili, da je potrebna
so
nrsnice da ga niso mogli presenečeni zdravniki in stražniki jastaviti. Brez srajce, samo v hlačah in ogrnjen z rjuho jo prišel v točilnico hotela "Zrinj-ski" in zahteval vina. Povedal je kaj se mu je pripetilo in pokazal tudi svojo hudo rano.
Potem je odšel peš v Totover* in zdaj se zdravi tam pri neki vaški vražarki.
VA2NO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova Je razvidno do ''daj iu"»te plačano naročnino. Prva številka pomeni mesce, druga dan in tretja pr. leto. l>a nam prihranite ur]K>trebnega dela in stroškov. Vas prosimo, da skušate naročnini! pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov. kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine. I.jer je kaj naših rojakov naseljenih.
"GLAS NARODA*'
pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo.	1
CALIFORNIA :
San Francisco. Jacob Laushin
COLORADO:
Pueblo, Peter Culig, A. SafiiC Walsenburg, M. J. Bayuk
INDIANA:
Indianapolis, Fr. Zupančič.
ILLINOIS:
Chicago. J. Bevčič, J. Lukanii-h Cicero. J. Fabian (Chicago, C i ecu
in Illinois) Juliet, Mary Batnbkh I.a Salle, J. Siielich Mascoutah. Frank Au^nstio North Chicago, Joe Zelene
KANSAS:
Girard. Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar
MARYLAND:
Kitzmiller. Fr. Vodopivec
Steyer, J. Černe (Za Pennsylvania.
W. Va. in Maryland)
MICHIGAN:
Detroit. Frank Stular
MINNESOTA:
Chisholin. Frank. Gouže Ely. Jos. J. Peshel Eveleth. I.ouis Gouže Gill»ert, I^mis Vessel Hibbing, John Povge Virgina, Frank Hrvatich
MONTANA:
Roundup. M. M. Panian Washoe, L. Champa
NEBRASKA:
Omaha. P. Broderlck
NEW YORK:. Gowanda, Karl Strni aha
Little FaUs, Frank Masie
Cleveland. Anton B»»l»ek, Cbas. Karl-linger, Jacob Rejnik, John Sla pni k OHIO:
Girard, Anton Nagode Lorain. Louis Balant, John Kudw Youngstown. Anton Kikelj OREGON:
Oregon City, Ore.. J. Koblar
PENNSYLVANIA:
Broughton, Anton Ipavec
Conemaugh, J. Breiovec
Coverdale in okolica, M. Rupnik
Export, Louis Supančič
Farrel, Jerry Okorn
Forest City, Math Kamin in Frank
Blodni kar
Greensburg, Frank Novak Barberton. Frank Troha
Johnstown. John Polantz
Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Balloch Midway. John Žust Pittsburgh. J. Pogačar Steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jovan
WISCONSIN: Milwaukee, West Allis. Fr. Skok Sheboygan, Joseph Kakei
WYOMING: Rock Springs, Louia Tancfaar Diamondville. Joe Rolich
Vsak zastopnik izda potrdila ta sva* | to, katero Je prejet Zastopnike topla I priporočamo.
UPRAVA "GLAS NARODA"