PRIMORSK
DNEVNIK
hfcni
Kotovim
J55S" - Cena 35 lir
Leta XVI. ■ Št. 223 (4686)
TRST, sobota 17. septembra 1960
d svojim imobilizmom je Varnostni svet omogočil jPjgtke imperialistov proti zakoniti vladi Konga
kompromisna resolucija Cejlona in Tunizije - Mobutu je aretiral dvajset Lumumbovih pristašev - Nasprotujoče si vesti o Lumumbi General Lundula v varstvu generala Ketanija?
Š8?S!W*. a -
Clscen. v«”10- — Položaj v Kongu še vedno ni n Mstaši t ’ da so sedaj prevladali Kasavubu-havil voiaštf p?m°č.i'' polkovnika Mobutuja, ki ie na-w<li Pomoli udar- T° je bilo predvsem omogočeno JJi ki So Poveljstva OZN reakcionarnim elemen-S? 2aviačevn -raii okoli Kasavubuja, in zaradi stal-f 5veta. Ja pri izvrševanju resolucij Varnost-
’ieb?°^S°™D?oiriVei;U Sta Tuniziia in CeJlon predloži-
k0^»no resolucijo med ameriško in so--ailja	da	se	prepreči	sklicanje izrednega
i^hcito apscine OZN v zvezi s Kongom. t s° oweuter Poroča,
3oške n??ozeni oddelki
SFope danes a-Sabovih ° . dvajset Lu-
bni v njepn,StaŠ8v’ ki so 'ili^ Vrsta i» rezidenci. S>^mwP0v ie obko-Pili i «”Cm ° rezidenco, ‘iaiV ^slopii1 -pa so vsta
li 0ttle«ienf ln so ^peto! jih ha?ot <?sebe- Zapr‘ Lumall^ČU V Leo-De J Poslon^ JP^o so du-
Poiw-nadomitv?- lki Ga‘
»	kungoško
02toUn>Umbe rj10 reziden-»o 0?* hotel' j,?redstavnik dan ciio bi Javitb kakš-
. (Jnp	Zn	rali
k1«6 v Pr'mBZa^eb vojaki
&11 iz poslopja «l*tj a^cev ir; senatorj?v Jtek.	'	s° * hotel; st-
sovjetskega
Kiču1' nobeJles lziavil, da #;a j Slede nj,*a uradnega »iilvoa. 2aPre °dlocitve Mobu-V< 1» Poslan^"ftSk° P°sla‘ ie- da °eVropski^ iVa druSih doba \drzav- D[>‘"1
k^Sa," 08 Ptsmo s pod-
^ v an'ke vJk s?re-lel da-^ke.SoldviUu3^^11' dr-
H?} V
’Ubn Z]!i
f»v,
‘S
?PaTovS?°Va /"hr®*38 priprav se, toda da 'R
ifr ^čen gvi-
i •‘■‘Isvljaio j blizu I‘,J' *‘n LuJm]uJ' da sta Km-
.aU se, toda ^ -*jcn t„, lInjajo, da
i9 P0ivd,arske ’ zid minister
;H^ al dane« Nkuv.i-!* <(ii«li"nbo. nai ^asavubu]a S»i , ?tirata n ,se sestaneta, J;!» vlade, v a- ,emeljiti pre-^Hel^stavniit 0 bi vst0‘ '* Itij, b Dnril Osebnosti ?*> tttH ^sianki, t dežele*. S>lo 0 srpa ,naj hi govo-
HA
3v»ik Svdezele»-
JS’ h°do mtU ^ n°C0:l Ner v,2bodnih m°r?la Posli>-Mojj lapretj držav jutri 3"- br°)aki1‘ :?v°ie urade. ,’kai.11!0 strogi	je	do'
uka pazil> "a iz-
Sn> “a njfm» Deial io,
fcSi «če w \in Pri" J°j siril 0 Lumumba
SS, j?Z"e govorice na
NkoV Sker Da^°m° spravili
■ to Sli®8« dovoli
Lsvoi, “dm
Ssl. drUžino*\Se ie rolekei l jft	.	stanovanje
0>vdeljen v3 Ketanija H 2*. hi k” „Varnostn,m !
?*r*U j V°isk0 ? ’ da ie P°-J.svojbUduig ,s Pomočjo ge-
'oAlennera,a'
,'^j hi u; Varnu5inim m-
Vo>5ila' naf kOng0Sk;'
S »tuj, y°jsko.
8h:	'hirati	yja<bvll>	da	misli
sestavi Viado
j i V1ien-fc*#V»a^2t°V in 'L PPiverzitet-> aierkNa Vnra	teh‘
t>lu>»v0‘V« > začel da-
načrtih
Ho^oško v^^j reorganizi-
... «e«s*stavi V*atl° v pričako-štuH V1iena vlade, ki 'Caent0vna_ univerzitet-
je smoter poveljstva Združenih narodov ustanoviti uporniško vlado.
Hammarskjoeld je vprašal pcljskega delegata, ali res verjame, da bodo države članice OZN pripravljene nuditi znatno finančno pomoč Kongu, če ne bo uporabljanje teh kreditov podvrženo nobenemu nadzorstvu. Hammarskjoeld je branil delo poveljstva OZN v Kongu in je sporočil, da je Kasavubu poslal protest, ker o čete OZN ščitile Lumum-b< . Kasavubu s svoje strani obtožuje OZN vmešavanja v nctranje zadeve Konga. Nekateri opazovalci pa so mnenja, da je ta brzojavka bolj formalnega značaja, zato da zakrinka pomoč nekaterih krogov Kasavubuju.
Italijanski delegat Ortona, ki predseduje seji, je izjavil, da je notranja ustaljenost Konga glavni pogoj, zato da bodo Združeni narodi lahko učinkovito pomagali pri obnovitvi državne strukture ter gospodarstva. Izjavil je, da je reba «z vso potrebno previdnostjo* podpreti program Hsmmarskjoelda o finančni pomoči Kongu, toda še prej je treba najti notranje pomir-jenje. Hvalil je zatem belgijska vlado, češ da je strogo izvajala sklepe Varnostnega sveta in da je praktično evakuirala Kongo, ter je kritiziral Sovjetsko zvezo, ker je pomagala Kongu izven OZN. Hvalil je akcijo Hammar-skjoelda in dejal, da so obtožbe proti njemu neumestne. Na koncu je podprl ameriško resolucijo.
Na večerni seji so govorili delegati držav nečlanic, ki so bili povabljeni na sejo brez pravice do glasovanja. Med temi so govorili indonezijski delegat in delegat Gane. Ta e branil delo Hammarskjoel-da in je predlagal ustanovitev odbora za dobre usluge šestih članov, pod katerega pokroviteljstvom bi lahko začeli pogajanja, da se ohrani enotnost Konga. Ti člani bi morali biti Afričani in Azijci in izbrati bi lih morali v po-svetovalcem odboru, ki pomaga Hammarskjoeldu za akcijo OZN v Kongu.
Gvinejski aelegat je poudaril, da je edina zakonita vlada Kongu Lumumbova vlada. Kritiziral je delo Varnostnega sveta i»i poudaril, da Varnostni svet zaradi svojega imobi-lizma pomaga spletkam svojih koloniilistidnih članov, katerih namen je zrušiti zakonito vlado Konga in tam ustoličiti slamnato vlado. Obtožil je tudi predstavnike poveljstva OZN v Kongu, da se vmešavajo v notranje zadeve dežele ter ne u-poštevajo osrednje vlade in
ki* JJka , Prvi "
8 Ha* *«u#iJe amcriški, k9, in >arski v delov a-se 2>va	v Kon-
fcci YV2držii? Zl!ve članice
po-
rUga • dvostransKi vi* Cia' ki k Je. sovjetsai
42Ceaarskioeld‘ra delova-
■ttfv&OZ*. sedanjega po-
vn .‘i da ‘ Kl°mProm>sno
l9vaH(s a.st°j. 1 Preprečila
iožiti namerava Tu-
*°voriI cei‘ Crta,i v„,v*t neJe delal. da
Vo-a*anja Sme obrav’ ki>, rt°lne, Jia s stališča b0 IL Je izrekel tiijjzta. jJs med Hl°Boce najti <l» **tek 1*1 je ob,ema resolu-lj» PotriacVa^ ie prišel ■ da a konEo?n-stni svet. hkj Jptae^ijo « -m vodite-d*i bi vžahja, py°la politič-NovKango oriaRal J®-S£*i*ki	skuPine
Ksr[^esa sveta'
^-S 'i, , *Solupf, le zavrnil Se zd °t ‘a je pr,
"M »S.°
t;1”;« Zorin jr
“»»h^Očap mveč L I?adaljeva, sk^teei**! o lr da Je potreb-»*&? Va b' dSt-Vlh- da se Slav1'1 ahtaostnega ze »Prejeti *tVr * Pa /Ka sveta po-
Lk‘ jih tako
1» I l»kj \ K0n„aukor Povelj-Pm-^legaf ,'gnoriraij.
nchoveri - Je
!'v
ignorirala izjavil
^ad)£ ** OZn 1 Kongu
WK^Urti	•	DOmpni ln
r»s’l9di	P°nienila
dok»a
dogodki
»zujejo, da
spodbujajo na odcepitev Ka-tange.
Belgijski delegat je zavrnil vse obtožbe, in zatem je govoril še delegat ZAR. ki je odločno podprl zakonito vlado in obsod;l vse spletke proti njej. Seja je bila nato prekinjena in se j* nadaljevala ob 1.30 ponoči.
Kompromisna resolucija Tunizije in Cejlona, ki je bila predložena na nočni seji, poziva vse prebivalce Konga, naj iščejo z mirnimi sredstvi r.aglo rešitev vseh svojih notranjih sporov v smislu enotnosti in nedotakljivosti Konga. Resolucija zahteva, naj v Kongu ostanejo varnostne sile OZN. Ponovno poziva vse države, naj se vzdržijo slehernega dejanja, ki bi lahko ovi ralo vzpostavitev zakona in reda in 'zvajanje avtoritete po kongoški vladi. Poziva vse države, naj ne pošiljajo Kongu nobene vojaške pomoči v vojaške namene izven programa OZN.
družil tudi sindikat CIiSNAL. Stavka bo 19. t. m. ter 1. in 3. oktobra. Kovinarji zahtevajo zboljšanje dosedanjih mezd, modernizacijo podjetij, znižanje delovnega urnika ob nespremenjenih plačah, izenačenje plač žensk s plačami moških, itd.
Dne 21. t. m. pa bo 48-urna stavka delavcev v papirnicah. Stavko so proglasile sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL. Razen tega je bilo sklenjeno, da delavstvo ne pristane na nadurno delo pred stavko, in po njej. Z nadur-nim delom bi hoteli delodajalci nadoknaditi izgubljeno proizvodnjo zaradi stavke.
Stavka pristaniških delavcev v Neaplju, ki se je začela že prejšnji teden, se bo jutri končala. Do sporazuma je namreč prišlo nocoj. Avtonomna pristaniška ustanova RIM, 16. — Stavki kovinar-.je privolila, da izplača delav-jev, ki so jo proglasili trije cem predujem v znesku 15.000 največji sindikati, se je pri-1 lir za povišane plače.
Ponavlja prejšnje resolucije Varnostnega sveta o Kongu, poziva Hammarskjoelda, naj nadaljuje strogo izvajanje teh resolucij, in poudarja, da je nujno potrebno, da Združeni narodi še dalje pomagajo Kongu.
Resolucija poziva vse države članice, naj nujno prostovoljno prispevajo v poseben sklad za Kongo, ki bi se uporabil pod nadzorstvom OZN in ob posvetovanju z osrednjo kcngoško vlado. Končno poziva vse države članice, naj sprejmejo izvajanje resolucij Varnostnega sveta in naj bode pripravljene pomagati pri izvajanju ukrepov Varnostnega sveta.
Stavke
Vztrajne govorice o možnosti sestanka med Hruščevom in ameriškim predsednikom
Hruščev izreka željo po izboljšanju odnosov z ZDA - Enako željo izrekajo v državnem departmaju ZDA, toda s številnimi pridržki Mac Millan se po telefonu posvetuje z Eisenhowerjem
WASHINGTON, 16. — Predstavnik Bele hiše Hager-ty je izjavil, da Hruščev ni do sedaj še posredoval za morebiten sestanek med nj im in Eisenhowerjem med zasedanjem skupščine OZN. To je Hagerty izjavil v zvezi z vprašanjem o govoricah iz Londona, češ da so sovjetski diplomati postavili domnevo, da bo Hruščev skušal doseči spravo z Eisenhowerjem. Hagerty je dobesedno izjavil: «0 vprašanjih te vrste nimam nobenega komentarja, ker so ta vprašanja samo hipotetična in temeljijo na virih, ki ne prihajajo niti od Hru-ščeva.»
Hruščev je danes poslal" dolgo spomenico «forumu» pravne fakultete na univerzi v Harvardu. S spomenico
odklanja vabilo, naj bi imel na tej fakulteti govor. V odgovoru pravi, da «sklep državnega departmaja mi ne dopušča, da bi zapustil Manhattan*. Forum omenjene fakultete je študentovska organizacija nepolitičnega značaja.
V poslanici izreka Hruščev prepričanje, da bodo v odnosih med ZDA in SZ prišli
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiminiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuii'ni""""""",ll,"»>«nn»'«"i"",l"l,l",,,l,,niiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiniuiiiiHiiiiiiiiiiiu*i
C. K. socialistične stranke zaključil svoje zasedanje
Prevladalo je stališče vodstva PSI glede smernic	vo
Resolucija avtonomistične večine je prejela 45 glasov, ona manjšine pa 34 - Levica PSI je v diskusiji o Nennijevem poročilu zlasti poudarjala potrebo po frontalni borbi proti celotni KD
(Od našega dopisnika)
RIM 16. — Danes se je na zasedanju centralnega odbora’ PSI nadaljevala diskusija o Nennijevem poročilu. Prvi govornik je bil Dagnino, ki je poudaril, da je. politika preobrata v levo, ki jo PSI zasleduje od kongresa v Neaplju (kjer so avtonomisti dobili večino), konkretna oblika italijanske demokratične poti v socializem in da smernice vodstva stranke za predvolilno kampanjo predstavljajo najdoslednejšo pot za dosego tega preobrata. Lussu je zlasti poudarjal razredni in internacionalistični značaj PSI in da zato PSI ne more pristati na kompromise
z buržoazijo ali kapitulirati pred njo. Ogniti se je treba, je dodal Lussu, da bi se manjšina spuščala v maksi-malizem, večina pa v socialdemokratski reformizem, hkrati pa poudaril, da je po njegovem mnenju enotnost delavskega gibanja edino jamstvo proti klerofašizmu. Cattani je zatrjeval, da je moc doseči rešitev glavnih socialnih vprašanj samo z delitvijo oblasti med socialisti in katoličani.
B-i«so je izrazil svoje prepričanje, da je KD že po svoji naravi nezmožna premaknitve v levo in da borba ne velja toliko desnici, kakor KD. Lezzi je podprl sedanjo politično linijo stranke in dejal da na temelju te linije
organizacijah. V nadaljevanju diskusije so govorili še Ferri, Crassi, De Pascalis, ki so podprli Nennija, medtem ko so Mcnthinelli, Balsamo, Filippa, Curti in Bertoldi izrekli nekatere kritike. Nato je disku-tsntom odgovoril Nenni.
Razlika v stališčih znotraj stranke ni, po Nennijevih besedah, glede tega, kakšno sta. hšče je treba zavzeti do KPI kot take, ali do KD, ampak gre za različno oceno razvoja in perspektiv demokratične borbe v Italiji. «Mi smatramo — je dejal Nenni — da pego j za razvoj demokratične borbe zavisi od možnosti, da se v to borbo vključijo tudi katoliške levičarske sile*. Kar zadeva zahtevo nekaterih diskutantov levice, da je trebe namreč, okrepiti enotnost si1, ki so preteklega julija likvidirale Tambronijevo pusto-
obstaja enotnost v osnovnih .........,„u..............   i..mn....mini....,..........    „■.
Čuden molk uradnih krogov v Parizu v zvezi z izjavo generala Saiana
Tisk pa izjavo obširno komentira in poudarja, da so alžirski ultrasi sedaj spet dobili svojega vojaškega in političnega voditelja - «Rdeia roka» grozi zagovornikom obtožencev na pariškem procesu
PARIZ, 16. — Pet od 121 podpisnikov manifesta proti vojni v Alžiriji, ki je bil objavljen pred desetimi dnevi, je bilo danes obtoženih hujskanja na neubogljivost in na dezertiranje. Ti so: pisateljica Genevieve Serreau, pisatelj Maurice Nadeau, literarni svetovalec Dyonis Mascolo ter javna funkcionarja Jean Pouil-lon in Andre Frenaud, ki so izbrali za svoje zagovornike advokate Rosenthala, Nafilya-na in Sarrauta.
Nekateri od obtoženih so protestirali proti ukrepu in poudarjajo, da temelji obtožba na «slabem branju in slabem tolmačenju vsebine izjaven.
Opazovalci se sedaj sprašujejo, čemu je preiskovalni sodnik obtožil samo pet podpisnikov in ali ne misli polagoma obtožiti vse podpisnike manifesta.
Kakor je znano, poudarja manifest, da je borba, ki jo vodijo Alžirci, vojna za narodno neodvisnost, in dodaja, di:	podpisniki spoštujejo in
opravičujejo odklonitev oborožene borbe proti alžirskemu ljudstvu ter ravnanje Francozov, ki imajo za svojo dolžnost pomagati in ščititi v imenu francoskega ljudstva zatirane Alžirce, pomagati stvari alžirskega ljudstva, ki, s tem da odločilno prispeva k porazu kolonialnega sistema, je tudi stvar vseh svobodnih ljudi.
Na procesu proti francoskim intelektualcem, simpatizerjem
alžirske osvobodilne fronte, je advokat Ben, Abdalah izjavil, da je eden od njegovih kolegov dobil davi grozilno pismo s podpisom «rdeča roka«. Ta advokat je Usedik. V pismu so bile samo te besede: «Tvoja ura je odbila, pripravi se na plačilo.« Advokat Abdalah je izjavil:	«Danes desničarski
ekstremisti neposredno grozijo našemu kolegu. Zato je potrebno stvari razjasniti. To pravim tu v dvorani, čeprav ni tu predstavnikov rdeče roke. Pred enim letom Je bil moj brat Audia ubit. Morilci so še vedno na svobodi. Zaupali smo v pravico. Poznamo krivce za umor. Zato opozarjam prizadete: to, kar se je zgodilo maja 1959, se ne bo ponovilo.« Kakor je znano, je bil advokat Audia ubit, ko je branil skupino Alžircev, ki so bili obtoženi napada na zunanjo varnost države.
Pariški tisk še vedno komentira napad generala Saiana na de Gaullovo politiko v zvezi z Alžirom. Opazovalci se sprašujejo, kakšne bodo posledice tega napada, in tudi ali Salanove besede odražajo mnenje visokih vojaških krogov. Nihče ne dvomi, da general Salan izraža mnenje precejšnjega dela vojske v Alžiriji in v Nemčiji. S tem v zvezi je treba poudariti med drugim, da neki skrajno desničarski tednik objavlja danes pismo nekega višjega častnika v aktivni službi, ki piše: «Ker Je de Gaulle proti francoski Alžiriji, morajo biti pa-
trioti in še posebej vojaki proti njemu, ki ovira prihodnost Francije. Pozivam vas, da izbirate med Francijo in de Gaullom.«
«Le Monde« pa piše, da se general Salan «ponuja Alžir-cem kot voditelj pristašev francoske Alžirije, katerim manjka sedaj vojaški in politični voditelj po dogodkih od 24. januarja. Danes so tudi tako imenovani »levičarski go-listi« označili Salanov manifesta kot »poziv razdiračem« in sprašujejo, ali je ministrstvo za- oborožene sile odobrilo Salanovo izjavo, ker Salan še vedno pripada vojski, in se čudijo, da ministrstvo ni še odredilo nobene sankcije.
Baje so o Salanovih izjavah govorili danes na sestanku odbora za obrambo, ki mu je predsedoval de Gaulle.
Zunanji minister de Mur-ville pa je danes v zunanjepolitičnem odboru skupščine izjavil, da Francija ne bo sprejela internacionalizacije alžirskega vprašanja. To je mi-
lcvščino, je Nenni dejal, da te enotnosti ni. Proti nevarnosti fašizma so se komunistične, socialistične, katoliške in laične demokratične sile združile in se morejo vedno združiti: taka enotnost pa izgine pred vprašanji borbe za oblast. «V letih 1921-22 je italijanski delavski razred plačal s popolnim porazom svojo idealno zvestobo Oktobrski revoluciji; moremo — v polo. žaju, ki ni enak onemu iz omenjenih let, ki pa vsebuje podobne nevarnosti — ponoviti isto napako? — se je vprašal Nenni? Ljudske fronte in akcijska enotnost med PSI in KPI so kristalizirale položaj in izolirale delavsko gibanje, kar je koristilo desnici in centrizmu. Kljub svoji politični avtonomiji pa vodstvo PSI smatra, da socialisti morejo sodelovati s komunisti v sindikatih, kooperativah ir, v krajevnih ustanovah, Ha bi tako zaščitili enotne koristi delavcev. Danes imam.« v Italiji 2378 občin in 24 pokrajin, ki jih upravljajo skup no socialisti in komunisti. V teh občinah in pokrajinah je delavstvo osvojilo krajevno cblast pred 50 ali 60 leti, ko je borbo vodila socialistična stranka. Ce bi v teh občinah in pokrajinah socialisti mogli srmi braniti koristi delovnega ljudstva, bi bilo vse zelo preprosto (in to moč bi socialisti imeli, če bi med njimi ne bilo prišlo do razkola), je dejal Nenni; če bi obstajala alternativa demokratične levice, bi bilo vse mogoče; toda od nas se zahteva, da izročimo od dva do tri tisoč občin agrarcem, konservativcem, da jih izročimo KD, v kateri so do sedaj končno vedno prevladale desničarske sile in ki zagrizeno brani svoj monopol državne oblasti. Zahtevati nekaj podobnega od stranke, ki se bistveno opira na delavstvo, je povsem nesmiselno — jo poudaril Nenni.
Ko je govoril o stališču PSI do vlade, je Nenni dejal, da je vzdržanje socialistov le podčrtalo protifašistično zmago ljudstva in sestavo vlade, ki se obvezuje, da bo ponovno uveljavila demokratično normalizacijo, da pa to ne omejuje svobode socialistov, ki bodo ocenili vsak konkreten ukrep vlade in vsak njen proračun, proti katerim so že glasovali v okviru parlamentarnih komisij. Po volitvah p« se socialisti ne bodo obračali toliko na vlado ali na KD, kolikor na levico KD na socialdemokrate in republikance, da bi jih spomni':', da je nastopil trenutek odločitve. Od njihovega zadržanju bo odvisno tudi zadržanje socialistov.
Centralni odbor je nato gla soval o dveh resolucijah: resolucija avtonomistične veči ne je dosegla 45 glasov, ona manjšine pa 34. Resolucija ve čine vsebuje naslednje tri glavne točke: 1) omogočiti v krajevnem merilu splošen premik v levo, ki naj jamči koristi delavcev in protifašistične pridobitve; 2) zaščititi krajevne oblasti, ki
nister izjavil na vprašanje, p02jti,e Krajevne omasti, ki kakšno bo francosko stališče so jjj, delavci dosegli v deset
v primeru, da dvotretjinska večina v skupščini OZN odobri resolucijo o Alžiriji.
Nekateri člani omenjenega odbora so povedali, da ie de Murville izjavil tudi, da ni možnosti spremembe francoskega stališča glede priznanja Kitajske, če bi se afriško-azij-ske države pridružile sovjetski zahtevi, naj se Kitajska sprejme v OZN.
leljih borbe in ki se sedaj vzdržujejo z upravnimi spora zumi med socialisti in komunisti. Ti sporazumi imajo globoko demokratično vsebino, sedanji položaj pa ne nudi veljavne alternative zanje. Na ravni krajevnih uprav ti sporazumi ne postavljajo nobenega od problemov, glede katerih so stališča socialistov in komunistov deljena, zaradi
katerih imajo socialisti in komunisti drugačno mnenje o blokih velesil ter o vsebini svobode in. demokracije v iz gradnji socializma in v izvrše. vanju državne oblasti; hkrati niso v nikakršnem protislovju s socialističnem odklanjajo splošnega političnega zavezni. štva s komunistično stranke; 3) pomagati laičnim in katoli. škim demokratičnim silam, da se osvobodijo konservativne in reakcionarne hipoteke desnice in rešijo iz tako imenovanih »težavnih* upravnih cdborov in komisarskih u-prav.
Resolucija manjšine se razli. kuje od resolucije večine v glavnem po tem, da zahtev« borbo proti celotni KD, da hi • iztrgali nove občine njenemu političnemu in upravnemu monopolu*.
V tretji resoluciji, ki jo je centralni odbor odobril sogias. no, pa se omenjajo glavne smernice za predvolilno kam panjo PSI in cilji te kampanje. PSI bo predložil samostojne kandidatne liste v vsen cbčinah in v vseh pokrajinskih volilnih okrožjih, kjer se bo volilo po proporcionalnem sistemu, v ostalih prime-rih pa bo skušal doseči «čim širša zavezništva ljudskega, demokratičnega in protifašističnega značaja*.
A. P.
Kriminal v ZDA
WASHINGTON, 16. — V ZDA se je zgodil leta 1959 vsako eno uro en umor in kriminaliteta je dosegla dos'ej nai-višjo stopnjo. Umorjenih je bilo 8580 oseb, poskusov umora pa je bilo 119.000. Vrednost oropanega blaga znaša 500.000 dolarjev. Dvanajst odstotkov aretiranih zločincev je mladoletnih in njihovo število še vedno narašča. V prvih mesecih letošnjega leta je kriminal na-rastel za devet odstotkov v primerjavi z lanskim letom.
boljši časi in da se bodo vsi narodi zavedali potrebe prijateljstva in sodelovanja.
((Mislim, nadaljuje poslanica, da bo o pravem času tudi ameriška vlada razumela, da je potrebno izboljšati naše odnose in združiti naše napore, da se doseže glavni smoter — sporazum med vsemi državami o popolni splošni razorožitvi, ki bi bil podvržen mednarodnemu nadzorstvu. Trdno sem prepričan, da bo prišel čas, ko se bodo odnosi med našima dvema državama izboljšali in ko bodo stiki med SZ in ZDA, prav tako kakor med vsemi državami, mnogo obsežnejši.«
V orzojavki, ki jo je poslal s pomočjo sovjetskega poslaništva v Washingtonu. poudarja Hruščev, da je ukrep ameriškega državnega departmaja diskriminacijski, in dodaja, da »mi to preprečuje, da bi užival demokratične svoboščine ZDA«. Hruščev dodaja, da «se vse to zdi čudno, ker vodim sovjetsko delegacijo v skupščini, ki bo morala načeti glavno vprašanje, t. j. potrebo do sporazuma o razorožitvi«.
Predstavnik ameriškega državnega departmaja je v zvezi z izjavami Hruščeva danes izjavil: «Upanje in največja želja slehernega Američana m veashingtonske vlade je, naj bi se izboljšali odnosi med SZ in ZDA.« Takoj zatem pa je predstavnik naštel dolg seznam «ne-prijateljskih dejanj Sovjetske zveze proti ameriški vladi«.
Kar st tiče varnostnih ukrepov ob prihodu Hruščeva v New Yorku, je ameriški državni departma 'danes obvestil sovjetsko vlado, da telesna straža Hruščeva ne bo mogla krožiti oborožena. To so sporočili sovjetski delegaciji v OZN in tudi drugim delegacijam držav sovjetskega bloka in Kube.
Uradno poročilo pravi, da delegacije ne bodo mogle nositi orožja med svojim bivanjem v New Yorku. Predstav, nik je izjavil, da so to sporočilo poslal; delegacijam tistih držav, »ki uporabljajo silo kot političen argument«. Ni pa hotel povedati, ali so to opozorilo poslali tudi drugim delegacijam in rned temi Dominikanski republiki.
Predstavnik policije je tudi sporoči1, da bo prepovedano vsem 'adjam in čolnom približati se manj kakor na sto metrov sovjetski ladji «Baltiki». Letala in helikopterji ne bodo mogli leteti nad ladjo. Samo osebe, ki bodo imele posebno dovoljenje, se bodo lahko približale sedežu sovjetske delegacije.
Zvedelo se je, da je «Over-seas Press Club« v New Yor-ku, Kjei bo Hruščev govoril med svojim bivanjem v tem mestu, dobil danes brezimensko sporočilo z grožnjo, da bodo poslopje, kjer je klub, razstrelili z 1 ombo. Poslopje so takoj zastražili.
, Vzhodnonemška agencija ADN sporoča, da je predsednik vlade Grotewohl pozval Hammarskjoelda, naj povabi nemško demokratično republiko na sejo OZN, posvečeno razorožitvi.
V angleških vladnih krogih poudarjajo, da britanska vlada želi obnovitev vrste sestankov med najvišjimi, ki so bili prekinjeni z neuspehom pariške konference. V teh krogih pa pravijo, da Mac Millan čaka, preden odide v New York,
riški znanstveniki bodo izstrelili 35 raziskovalnih raket v ((mednarodnem tednu raket«, ki se 23Čenja danes in bo trajal do 22. septembra. Ameriška akademija znanosti poudarja, da je To že druga fovrstna manifestacija. Prva je bila v drugi polovici novembra 1959.
Od napovedanih izstrelitev jih bo 27 posvečenih proučevanju meteoroloških pogojev, pri čemer bodo uporabili rakete «Arcas» in »Liki«, ki bodo dosegle višino od 22.500 do 60.000 metrov. Izstreljevali jih bodo z izstrelišč na Floridi, v Kaliforniji in v Nevadi
Radloastronomska postaja v Jodrell Banku je danes sporočila, da bo sodelovala z ameriškimi znanstveniki pri opazovanju ameriškega satelita, ki bi moral leteti okoli Lune in ki bo izstreljen prihodnji teden. Vest o tem satelitu je objavil danes londonski dnevnik »Eve-ni.ng Standard«. List piše, da bodo ZDA napravile poizkus izstrelitve satelita med bivanjem Hruščeva v New Yorku. ((Ameriški znanstveniki, piše list, bodo izstrelili satelit, ki bo tehtal 190 kilogramov, v katerem bodo znanstveni aparati n televizijski aparat. Satelit bo letel v krogu okoli Lune v oddaljenosti 800 mitj od njene površine « List dodaja, da bodo nekateri britanski znanstveniki sodelovali pri opazovanju satelita na 250.000 milj dolgi poti.
Satelit, ki bo »Pioneer VI«, bo opremljen z majhnimi raketami, k' bodo imele nalogo spreminjati njegovo smer, dve raketi pa bosta imeli nalogo postaviti satelit v krožni tir okoli Lune ,ko se bo Luni približal. Te rakete bodo spravili v pogon z nadzorstvene postaje, ki bo v Veliki Britaniji.
List pravi dalje, da bodo satelit izstrelili z raketo »Atlas. Abel« iz Cape Canaverala prihodnji teden. Kakor poročajo iz New Yorka, nameravajo satelit izstreliti baje 24. ali 25 septembra.
V Cape Canaveralu so danes izstrelili na razdaljo 8000 kilometrov raketo «Atlas». Pri tem so ime'i namen preizkušati no-
iililiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillliiiiiiiiiilllliiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii
Angleški epredlog* za rešitev berlinske krize
Presadimo" Berlin v Zap. Nemčijo
»konkreten dokaz iskrenosti Hruščeva. kar se tiče njegove politike miroljubnega sožitja«. V teh krogih pravijo tudi, da so sovjetska in zahodna načela o razorožitvi enaka, razlika je samo glede posameznih razdobij o razorožitvi. Zato so v Londonu mnenja, da je mogoča obnovitev konstruktivnih pogajanj.
Danes je imel Mac Millan dolg telefonski razgovor z Ei-senhowerjem glede zahodnega stališča med razpravo v skupščini OZN. Razen tega sta si Foreign Office in državni departma izmenjala številna pisma. V Londonu pa je zunanji minister lord Home imel več razgovorov z ameriškim poslanikom. To dokazuje, da želi Mac Millan slediti od blizu razvoju debate v Združenih narodih, in potrjuje tudi, da bo Mac Millan posegel v debato v primeru, da «bi se mu zdelo koristno«. Angleško- ameriški razgovori se bodo nadaljevali v Washingtonu, kamor bo lord Home odšel takoj pq prihodu v New York.
Na podlagi komentarjev v angleških vladnih krogih in tudi v angleškem tisku se lahko presorti. da je za Veliko Britanko med najvažnejšimi vpra-
šanji položaj v Kongu in sta. lišče drugih afriških držav V OZN.
France Bevk odlikovan
LJUBLJANA, 16. — Predsednik ljudske skupščine Slovenije Miha Marinko, je izročil danes v Ljubljani književniku Francetu Bevku Red za zasluge za narod prve stopnje, s katerim ga je odlikoval predsednik republike ob njegovi sedemdesetletnici. Na slovesnosti so bili navzoči podpredsednik zvezne skupščine Franc Leskošek, predsednik izvršnega sveta Slovenije Boris Kraigher in drugi ugledni zastopniki javnega in kulturnega življenja Slovenije. Podpredsednica glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, Vida Tomšič, je ob tej priložnosti izročila Francetu Bevku v dar umetniško delo slikarja Preglja.
Mednarodni teden raket
V ZDA bodo v tem tednu izstrelili 35 raziskovalnih raket - Prihodnji teden bodo skušali postaviti lažji satelit v tir okoli Lune
WASHINGTON, 16. — Ame-1 vo konico. Toda po dolgem
//
Glede reprezalij proti Vzhodni Nemčiji bonnska vlada pričakuje, da bodo zapadne velesile nekaj ukrenile
BERLIN, 16. — Notranji minister Zapadne Nemčije Ger-hard Schroeder je danes prispel z letalom v zapadni Berlin, kjer je govoril na otvoritvenem zasedanju kongresa svetovnega združenja zdravnikov. Vzhodnonemški tisk se zaganja proti obiskom zapad-nih političnih voditeljev v Berlinu in jih označuje za «izzivanje».
Bonnska vlada želi, da bi v New Yorku prišlo do sestanka med zunanjim ministrom von Brentanom in ameriškim in angleškim zunanjim ministrom ob priliki obiska nemškega zunanjega ministra v New Yorku, kjer se bo ustavil na povratku iz Mehike. Ta želja bonnske vlade izhaja iz okoliščine, da bo na bližnjem zasedanju generalne skupščine ZN verjetno precej govora o vprašanju Berlina in Nemčije, zlasti v zvezi z načrtom o demilitarizaciji
Nemčije, ki ga je poslala vzhodnonemška vlada. Po tem načrtu naj bi obe Nemčiji popolnoma razorožili do leta 1964, hkrati pa naj bi obe deželi izstopili iz atlantskega, oziroma varšavskega pakta.
Na tem sestanku naj bi hkrati skušali doseči neko skupno stališče v zvezi z napovedanimi reprezalijami proti Vzhodni Nemčiji zaradi znanih ukrepov, s katerimi so omejili osebni promet v Berlinu. Pri tem je zanimiva okoliščina, da se pri tem sklicujejo drug na drugega: bonnska vlada pričakuje, da bodo zapadni zavezniki nekaj ukrenili, zapadne velesile pa pravijo, da bi mogle nekaj ukreniti samo, če bi bonnska vlada ukrenila nekaj energičnega; ta pa se izgovarja, da ne more sprejeti pobud, ne da bi s tem prekoračila področje, ki spada v pristojnost zapad-nih zaveznikov.	i
Vodja nemških liberalcev Mende predlaga poravnavo spora s Sovjetsko zvezo, čemur von Brentano baje ne bi nasprotoval. Bonnska vlada pa je uradno nepopustljiva, zlasti po «odkritjih» kapetana Malikovskega o domnevnih napadalnih namenih Vzhodne Nemčije. Glede tega pa je današnja »Neue Zuercher Zei-tung« postavila domnevo, da je vzhodnonemška vlada morda namerno poslala Malikovskega samo zato, da bi s tem prispevala k poostritvi živčne vojne. Samo zaradi kronike omenjamo, da je angleški ((Manchester Guardian« predlagal, naj bi Berlin «presadili» v Zapadno Nemčijo, da bi bil tako mir. Seveda se je zapad-nonemški tisk zagnal z vso silo proti temu predlogu, ki ga je tudi socialdemokratska stranka označila za «utopistič. nega in nevarnega«.
iskanju so ladje in letala opustile sleherni poizkus, da bi konico našli. Domnevajo, da se je potopila v oceanu.
Posojilo ZDA za tovarno pri Zagrebu
BEOGRAD, 16. — Med Ju. goslavijo in Skladom za po. spodurski razvoj vlade ZDA je bil danes v Beogradu podpisan sporazum o odobritvi 23 milijonov dolarjev posojila Jugoslaviji. Kredit bo uporabljen za nakup opreme za tovarno plastičnih snovi, ki bo zgrajena pri Zagrebu. Sporazum sta podpisala član zveznega izvršnega sveta Hasan Brkič in glavni direktor sklada Vanče Brand. Pred podpisom sporazuma sta se Brand in Brkič razgovarjala o gospodarskih odnosih med Jugoslavijo in Združenimi a-meriškimi državami. Brkič in Brand sta proučila možnosti finansiranja nekaterih objektov in izmenjala mišljenja o važnih načrtih, ki bi prišli v poštev za realizacijo.
Državno nadzorstvo nad industrijo tobaka na Kubi
HAVANA, 16. — Kubanska vlada je včeraj sklenila postaviti takoj pod nadzorstvo vso industrijo tobaka v državi, zlasti pa tovarne cigar. V posebni izjavi obtožuje vlada tovar* nar je in trgovce tobaka sovrai nega delovanja proti gospodarskemu razvoju Kube, ker nočejo dvigniti proizvodnje in kupovati surovin.
Ukrep prizadeva šestnajst tovarn obaka, štirinajst tovarn cigar in triindvajset skladišč tobaka v listju. Ukrej velja za eno ieto.
Poročilo pravi tudi, da je odklonitev lastnikov, da bi investirali svoj kapital v industriji tobaka, povzročila zmanjšanje proizvodnje v podjetjih, ki se sedaj naslanjajo samo na po-sojila, predvsem državna. Dalje pravi poročilo, da so voditelil industrije tobaka zapustili svoja podjetja in Kubo ter pustili za seboj dolgove in delavce brez de,a.
V Ha\ani so danes podpisali desetletni trgovinski sporazum med Kubo in Madžarsko, na podlagi katerega bo Madžarska dala Kubi osem milijonov dolarjev kreditov, ki jih bo Kuba uporabila za nakup kmetijskih strojev in industrijskih kompleksov na Madžarskem. Kuba bo dobavljala Madžarski razne proizvode in kmetijske pridelke. Razen tega sta obe vladi podpisali sporazum o tehničnem in znanstvenem sode« lovanju, ki bo veljal pet let._
Kakor je znano, je Kuba že podpisala gospodarske sporazu« me s SZ, Jugoslavijo. Poljsko^ Kitajsko, CSR in Vzhodno Nem« čijo.
Belgijski kralj se je zaročil
BRUSELJ, 16. — Predsednilt belgijske vlade Eyskens je danes sporočil po radiu, da se je kralj Baldovin zaročil s špansko princeso, katere celotno ime je: Fabiola de Mora y Aragon in ima 28 let.
Kakor je znano, se je v zadnjem času vztrajno govorilo, da misli iti belgijski kralj y samostan.
Vreme včeraj: najvišia temperatura 261, najnižja 18.4 stopinje, zračni tlak 1009.5 pada, veter 12 km jugovzhod ruk, vlage 70 odst., nebo 6 desetin pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20.8 stopinje.
Tržaški dnevni
Danes, SOBOTA, 17. septe»MJ
Frančiška
Sonce vzide ob 5.45 t" zl?Rt0Irlini 18.13. Dolžina dneva 12*a°* l6g vzide ob 2.01 in zatone on
NEDELJA, 18. s«""16' Irena
Jutri,
Priprave strank za upravne volitve
Pokrajinski predsednik Gregoretti odžagan iz seznama kandidatov KD
Ista usoda je doletela tudi inž. Radosa in odv. Persoglio Vodstvo PSI je razpravljalo o kandidatih in programu
Snoči se je na izrednem se-itanku sestal pokrajinski odbor Krščanske demokracije ki je proglasil kandidate za pokrajinske volitve in odobril listo za občinske volitve v Miljah, katero bo proglasila miljska sekcija stranke. Na sestanku so soglasno odobrili naslednjo kandidatno listo za pokrajinski svet:
Nosilec liste dr. Giordano Eelise; drugi kandidati: dr. Gaetano Blasina, geom. Raffaello Corberi, Mario Decarli, Gennaro Degano, Laura Eu-lambio, Guglielmo Fabiani, geom. Giuseppe Gostissa, dr. Mariano Maly, Olinto Parma, Amelia Postogna, dr. Alberto Savona, dr, Sferco Francesco, prof. Anita Slatti, Antonio Su-sowsky in Sergio Visintini.
Poročilo nadalje pravi, da se vodstvo KD zahvaljuje dosedanjemu predsedniku pokrajine prof. Gregorettiju za njegovo požrtvovalno delo, prav tako svetovalcem, ki ne bodo več kandidirali. Odbor je nato odobril upravni program stranke, ki ga bodo uradno sporočili prihodnjo soboto in nedeljo na pokrajinskem zasedanju voditeljev stranke. Med drugim se obvezujejo v programu, da se bodo potegovali za razvoj krajevnih ustanov, za krepitev gospodarstva in za ustanovitev avtonomne dežele.
Iz seznama kandidatov je razvidno, da so prof. Grego-rettija odžagali, kajti v mestu se šušlja, da ni nikoli izrazil želje, da ne bi ponovno kandidiral. Iz te liste je razvidno, da so izpadli tudi dr. Franceschini, dr. Persoglia, inženir Rados, dr. Ponte in poslanec Bologna; ostalo pa je pet svetovalcev od 11. Zdi se, ds so torej odžagali tudi inž. Re dosa in dr. Persoglio, za ostale pa je nadomestitev nekaj normalnega. Iz seznama se tudi kaže težnja, da se pokrajinski svet »pomladi* saj se vidi, da so od prejšnjih svetovalcev izbrali najbolj «u-derne* in lahko bi tudi dodali najbolj nestrpne. V pokrajinskem svetu je namreč vladalo precej mirno ozračje, razen v nekaj primerih, ko so se odlikovali v nestrpnosti ravno razni Deliseji, Deganoji itd. Nosilec liste Delise je bil odbornik za finance in je tudi zaposlen v državni finančni službi. Je tudi član pokrajinskega upravnega odbora, to je tistega, ki »reže* proračune krajevnih ustanov. Vsekakor pa je že dolgo opaziti v tukajšnji Krščanski demokraciji težnjo, da se utre pot »mladim*. Pogostoma je to tu-
di prav, če gre za naprednejše ljudi, toda v tem primeru res ne moremo soditi tako.
Na volitve se vneto priprav. Ijajo tudi druge stranke. Socialdemokrati so pripravili program in listo 30 kandidatov za miljski občinski svet, republikanci so imeli snoči prvi sestanek v zvezi z volilnimi pripravami, fašisti bodo objavili svojo listo v sredo.
Pokrajinski izvršni odbor PSI se je sinoči sestal na sedežu v Ul. Mazzini 32 pod predsedstvom pokrajinskega tajnika prof. Paola Medanija. Razpravljal je o političnem in volilnem programu PSI. Upoštevajoč želje glavnega odbora je pokrajinski izvršni odbor sklenil, da bo predložil svoje avtonomne liste s svojim znakom za pokrajinske volitve in za volitve občinskega odbora v Miljah. Te liste bodo odprte vsem tistim
tično in upravno usmeritvijo PSI.
Glede podeželskih občin Na. brežina, Dolina, Zgonik in Re-pentabor je PSI sklenil, da ne bo predložil svojih list, ampak bo podprl krajevne liste, ki bodo lahko zagotovile občinske uprave demokratičnim silam.
Izvršni odbor je bil sklenil, da bo sklical sekcijske sestanke, na katerih bodo določili nastop v predvolilni kampanji in nakazali smernice za sestavo kandidatne liste za pokrajinske volitve, ki jo bo potem pokrajinski izvršni odbor odobril.
silam, ki se strinjajo s poli- > kot zadnjič.
Kot smo že pisali, bo KPI razglasila svojo kandidatno listo in svoj program jutri. KPI pa je že razglasila svojo kandidatno listo za Milje, katere nosilec je župan Pacco. Drugi kandidati so skoraj isti
Kupljeno zemljišče za gradnjo novega sedeža RAI-TV v Trstu
Italijanska radiotelevizija je kupila zemljišče, ki je namenjeno za gradnjo novega radijskega poslopja v Trstu. Pogodbo med tržaško občino in vodstvom RAiI so podpisali sinoči. Nova radijska postaja bo zrasla med ulicami 24. maja, Fabio Severo in Cicero. ne. Za občinsko upravo je podpisal pogodbo župan dr. Mario Franzil, razen njega pa tudi glavni podtajnik tržaške občine Bruno Mercan-ti, italijansko radiotelevizijo sta zastopala ravnatelj tržaškega sedeža inž. Guido Can-dussi ter podravnatelj tržaškega sedeža Nino Giacomelli ob sodelovanju pravnega svetovalca družbe odv. Efnanue-la Santora.
-«»-
NOVE ZNAMKE
Poštna uprava sporoča, da bodo od 19. t. m. dalje v prodaji znamke «Evropa 1960», in sicer ena za 30 lir in ena za 70 lir. Omenjene znamke bodo veljale do 31, decembra leta 1961 in se jih bo lahko zamenjalo najkasneje do 30. junija leta 1962.
O Danes ob 18. uri bo na županstvu na Colu redna seja re-pentaborskega občinskega sveta.
Pripombe k zakonskemu osnutku o slovenskem šolstvu
Slovenska manjšina biti manj vredna kot
Italiji
noce
druge manjšine
Zakon o šolstvu ne sme prezreti obstoja beneških Slovencev, ki so živi del slovenske narodne skupnosti v Italiji
Ko prebiramo danes, po več ko petnajstih letih ponovne otvoritve slovenskih Sol v Italiji, člen za členom sedanjega vladnega zakonskega načrta za slovensko šolstvo, se nam nehote vsiljuje vprašanje, če ni bilo morda treba čakati nanj toliko let samo iz razlogov, da bi bil zakon čim manj jasen, da bi imel čimveč dvomljivih tolmačenj in da bi uzakonil samo tisto dejansko stanje v slovenskem šolstvu, kakršno je našel ob svoji prvi uveljavitvi
Sedanji vladni zakonski načrt, ki je ponekod še slabši od Rossijevega, ponovno zanika obstoj Slovencev v videmski pokrajini in jih postavlja, kljub raznim zagotovilom, ki so jih prejeli v prvih povojnih letih; «da bo pouk v javnih šolah v materinem jeziku v krajih, kjer žive v znatni meri podaniki tujega jezikaš, in kljub jas-
IntllllllllltlllMIIIIIIIIIIItllllllllllllllllltllllMItlinilllllMIHInlllltlllltlllllllllllllllllllllHIIIIIlillllllllllllllllllllllOiiilllllllllltllllllllllllllllllllllllMIIIIIINlllllllllllllllillllflllinillllllllllllllllllllllltll
Tiskovna konferenca dr. Ceccata
Možnosti	za
skladišču brazilskega lesa
Za sedaj izvaža Brazilija predvsem smrekov les vrste «Parana»
Funkcionar brazilskega lesnega zavoda dr. Jose Nasci-mento Ceccato je priredil sno. či na brazilskem konzulatu tiskovno konfeernco, na kateri je orisal prve rezultate razgovorov s tržaškimi gospodarstveniki glede možnosti ustanovitve skladišča bazilskega lesa v Trstu, podobno, kot so že storili s kavo. Dejal je, da je bil glavni namen njegovega obiska predvsem v tem, da hoče brazilska vlada seznaniti italijanske lesne operaterje s tipičnimi vrstami brazilskega lesa. V ta namen bodo poslali v Trst bogato izbiro vzorcev lesa, tako da se bodo tu lahko prepričali, za kakšno uporabo bo les služil. Glavna ovira pri tem pa so visoke prevoznine. Za sedaj so dosegli, da se je prevoznina iz Brazilije v Evropo za rezan smrekov les znižala na 13.60 delarja, kar pa je še vedno mnogo.
V odgovorih na vprašanja novinarjev je dr. Ceccato pojasnil, da bi lahko za sedaj izvažali v Italijo predvsem
MtfllllltflllllllllllllllllllMIIIIimillllHIIIUIIIimUlllllIllllUHHIIItlllimilltlllllllltlHIIIIIIIIIIIIIII
V cerkvenih nabiralnikih je zmanjkoval denar
Po dolgem zasledovanju so odkrili cerkveno «miš»
Pred približno 7 meseci je bila policija obveščena o vlomih, ki so jih neznanci izvedli v nabiralnike za miloščino v nekaterih tržaških cerkvah. Ker vlomi niso pojenjali, so agenti letečega oddelka tržaške kvesture začeli izvajati poostreno nadzorstvo v cerkvah, vendar brez uspeha. Končno so se poslužili zvijače: neka policistka se je preoblekla v staro žensko in začela obiskovati tržaške cerkve. Ugotovljeno je bilo, da so bile tatvine izvedene po navadi v poznih popoldanskih urah ter v nabiralnikih, ki so bili postavljeni v stranskih kapelah. In tako je bila tudi ysa pozornost preoblečene policistke usmerjena na sumljive o-biskovalce cerkve predvsem v teh urah. Ce se je policistki zdel kak obiskovalec sumljiv, ga je nakazala policistu, ki je
PRIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI Ml. TELEFON 93-808 IN 94-638
Poštni predal 959
PODRUŽNICA GORICA Ulic« S. Pellico 1-IL — Tel. 33-83
UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. it. 37-338
OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm
v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi.
NAROČNINA
Mesečna 480 Ur. — Vnaprej:
četrtletna 1300 lir polletna 2500 lir, celoletna 4900 Ur — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letpo 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun:	Založništvo tržaškega
tiska Trst U-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel, 21-928 tekoči račun pri Komunalni ban ki v Ljubljani 600-70/3-375
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tteka Tiskarski zavod ZTT Trst
stal pred vrati, in ta je sledil sumljivemu človeku, dokler ga niso identificirali ter ugotovili, če je že bil kaznovan.
Po več mesecev trajajočih zasedah in zasledovanjih je preoblečena policistka pred nedavnim opazila nekega človeka, ki se je v cerkvi »S. Maria Maggiore* sumljivo vrtci okoli nabiralnikov. Ko je stopil iz cerkve, ga je pokazala policistu in ta mu je sledil tako dolgo, dokler ni ugotovil, kje stanuje in kako se piše. Na kvesturi so potem ugotovili, da je osumljenec, ki je bil identificiran za 20 let starega Armanda Lassini-ja, rojenega na Reki in s stanovanjem na sprehajališču Sv Andreja 97, že imel opravka s policijo in zato so ga poklicali na leteči oddelek. Tu so mu začeli izpraševati vest, vendar je Lassini spočetka vse tajil, končno pa je kionil in priznal celo vrsto vlomov v nabiralnike. Tatvine je izvedel v cerkvi »S. Maria Maggiore*, pri Karmelita-nih na Greti, v cerkvi sv. Frančiška, v cerkvi »Madon-na del Mare*, v cerkvi »S. Rita*, v grljanski cerkvi, v cerkvi sv. Jerneja, v katedrali sv. Justa ter v cerkvi pri Sv. Jakobu.
Pri vlamljanju v nabiralnike se je posluževal svojevrstne tehnike:	pokleknil je v
bližini nabiralnika in ko je videl, da ni nikogar v bližini, je iz žepa potegnil majhen odvijač ter skušal z njim odpreti nabiralnik. Na ta ali drugi način se mu je skoraj vedno posrečilo in najmanj kar je v nabiralniku lahko pobral, je bilo 920 lir. Pri nekem vlomu pa je imel še posebno srečo, saj je bil v njem celo bankovec za 5.000 lir.
Pri dveh poskusih vloma, in sicer v katedrali na Sv. Justu ter v cerkvi pri Sv. Ja. kobu, ga je presenetil cerkovnik. Toda na njegovo trenutno srečo je bil od župnikov samo opozorjen in je potem lahko nekaznovan zapustil cerkvi.
Na zasliševanju je Lassini povedal, da so mu vlomi prinesli kakih 20.000 lir. Dejal j* še, da se je odločil za ta nečedni posel zato, ker je brezposeln in se je s tem preživljal. Ta izgovor mu seveda ni nič pomagal, kajti policisti so ga prijavili sodnim oblastem, tako da se bo moral pred sodnikom zagovarjati zaradi vlomov in tatvine.
smrekov les »Parana*, s katerega izvozom se ukvarja druž. ba «CCM», kajti kupčija z dragocenimi eksotičnimi vrstami lesa je v rokah zasebnih podjetij. Toda smrekov les stane že v sami Braziliji fob, to je postavljen na ladjo, 55.10 dolarja za kub. m, kar pomeni. da bi stal tu v Trstu s prevoznino skoraj 69 dolarjev, medtem ko stane avstrijski les samo 44 dolarjev, ali kar 25 manj. Brazilski les pa ima to prednost, da je bolj debel in da nimajo deske grč.
V razgovorih so mu tržaški lesni trgovci povedali, da v teh pogojih ne pride v poštev uvoz smrekovega lesa, čeprav je boljše vrste kot evropski, marveč predvsem uvoz eksotičnih vrst. O možnosti za izvoz tega lesa bo dr. Ceccato razpravljal v okviru brazilskega lesnega zavoda po svojem povratku v Brazilijo. Vso stvar bo treba namreč organizirati kajti brazilska lesna trgovina se v glavnem ukvarja z izvozom smrekovega lesa v severnoevropske države in kvečjemu še z izvozom lesa »imbia*. Glede izvoza eksotičnih vrst lesa pa bo treba tudi ugotoviti, ali bo sploh možna konkurenca z afriškimi državami, ki so mnogo bližje Evropi. Vsekakor pa je bil dr. Ceccato kljub vsem tem zaprekam glede ustanovitve skladišča v Trstu optimist. Tudi tržaški gospodarstveniki so mnenja, da bi ta les lahko obdelovali in predelovali v Trstu in potem izvažali njegove izdelke zlasti v Nemčijo.
Dr. Ceccato je prišel v Trst iz Milana, od tu pa bo odpotoval jutri še v nekatera evropska mesta. V domovino se Vine prve dni oktobra, do konca leta pa bodo na podlagi njegovih informacij že kaj sklenili glede skladišča v Trstu.
V nedeljo otvoritev krožka «G. Salvemini*
V ponedeljek 19. t.m. bo v prostorih športnega krožka »Internazionale* uradna otvo-rietv krožka socialnih študijev »G. Salvemini*. Otvoritve se bo udeležil tudi poslaner PSI Lelio Basso, ki bo govoril o Salveminijem mladostnem delu. Krožek, kateremu začasno predseduje prof. Elio Apih ima za prihodnost v na. Črtu predavanja dr. Riccarda Bauerja, prof. Enza Tagliacot-ta prof. Gaetana Arfeja, prof. Elia Apiha, prof. Paola Medanija in dr. Tedora Sale ter razstavo tržaške slikarice Marie Lupieri.
Nesreča motorista pri prehitevanju avta
Ob 22.35 so včeraj sprejeli na II. kirurški oddelek 19-let-nega Arnalda Cecija iz Ulice Campanelle 08. Zdraviti se bo moral od 8-15 dni, ker se je pobil in ranil po glavi, opraskal po bradi, rokah in kolenih ter zgubil spomin.
Arnaldo ni znal ničesar povedati, kako se je ponesrečil. Malo pozneje je na komisariatu javne varnosti 42-letni Angel Štoka s Kontovela št. 280 povedal, da se je Ceei peljal z vespo proti Greti in da je hotel prehiteti avto, s katerim se je on peljal, ko je krenit na levo. Pri tem je ve-spist verjetno zgubil nadzorstvo nad vozilom in zletel na tla ter se poškodoval.
Nadaljevanje stavke v ORION
Solidarnost vseh kovinarjev s stavkajočimi delavci
Stavka v tovarni ORION se nadaljuje. Delavci so se tudi včeraj kot vsak dan sestali na enotni skupščini. Zatem so odšli pred vse tovarne, kjer *o zaposleni kovinarji, in delili enotne letake obeh sindikalnih organizacij s pozivom delavcem, naj podprejo pravično borbo delavcev ORION. Kovinarji so povsod izražali svojo solidarnost. Odšli so tudj pred urad zadelo, kjer so zahtevali, da jim mora podjetje izplačati še predujem za dni dela, ki so ga opravili pred začetkom stavke. Podjetje je na to zahtevo pristalo in bo izplačalo predujem na uradu za delo danas ob 11. uri.
V torek se sestaneta vodstvi obeh sindikatov kovinarjev, da proučita položaj ter sprejmeta morebitne sklepe glede akcije v podporo stavkajočim.
Notranja komisija ORION je prejela solidarnostno pismo delavcev podjetja SAIPAC n pismo notranje komisije ILVA, ki poziva delavce, naj nadaljujejo tvojo pravično borbo do zmage ter jim izraža svojo neomejeno solidarnost.
Načrt gradnje novih avtostrad
IRI je pripravil načrt novih avtostrad za spopolnitev italijanskega avtomobilskega cestnega omrežja. Ta načrt bodo v kratkem predložili v odobritev parlamentu. Med drugim predvideva tudi gradnjo nove avtostrad«, ki bo sekala podol-goma Italijo od Trbiža preao Padove do Bologne, kjer se bo združila z avtostrado Milan— Neapelj (»del Sole»). V načrtu je seveda tudi avtostrada Trst— Milan in bo od tu dalje povezana vse do meje, to je do Moncenisia.
Dve prometni nesreči
Z avtom RK so včeraj popoldne ob 13.30 pripeljali v bolnišnico 36 leit starega Gio-vannija Guzzona iz Ul. Man-zoni 6, 55 let staro Mario Gherzeli por. Peteani iz Ul. Baiamonti 12/3 in 70 let starega upokojenca Giovannija Granbassija iz Ul. S. Nicolč 2. Guzzon je ob prihodu v bolnišnico povedal, da se je malo prej vozil po Ul. Valdi-rivo s svojim motorjem, ko je na vogalu z Ul. Roma trčil v avtobus proge «30». Pri tem se je nekoliko ranil, pa tudi dva potnika v avtobusu — Peteanijeva in Granbassi — sta se zaradi nenadnega zaviranja ranila. V bolnišnici so vsem trem nudili prvo pomoč, potem pa so jih s prognozo okrevanja v največ tednu dni odpustili domov.
Ob istem času pa so na or-
topedski in sprejemni oddelek sprejeli 38 let starega Fulvia Milla in 49 let starega Gel-somina Bulgarellija, oba iz Milj, ter 54 let starega Vit-toria Furlanicha iz begunskega taborišča na Opčinah, ki so bili zapleteni v prometno nesrečo na cesti, ki vodi z Oreha proti Miljam. Furlanich je hotel prekoračiti cesto, ko je vanj trčil z vespo Millo, na zadnjem sedežu pa je sedel Bulgarelli. Vsi trije so se pri padcu ranili, najhuje Millo, ki ima tudi zlomljeno ključnico in se bo moral zdraviti več kot mesec dni, potem Bulgarelli, ki se bo moral zdraviti od 8 do 20 dni, medtem ko je Furlanich za-dobil le nekaj manjših poškodb, tako da so mu nudili samo prvo pomoč, potem pa so ga s prognozo okrevanja v 8 dneh odpustili domov.
O Na opazovalni oddelek so sinoči sprejeli 37-letno Viktorijo Komar por. Dussi iz Loga št 37, ki se bo morala zdraviti 10 do 20 dni. Ko so žensko pripeljali v bolnišnico z rešilnim avtom, je izjavila, da se je okrog 18. ure na svojem domu zaradi malenkosti sprla in stepla s 50-letnim Ju. stom Žafranom iz Loga.
nim ustavnim in drugim določbam, na stopnjo prebivalcev z izpolnjevanjem dolžnosti in brez uživanja osnovnih narodnih pravic. Ko je mlada italijanska republika, tedaj še brez mirovnih določb in brez demokratične ustave, z zakon. skimi odloki štev. 775, 428 in 555 od 27. oktobra 1945, 9. novembra 1946 in 16. maja 1947 uzakonila šolstvo nemške manjšine v Italiji, ni hotela delati razlike med nemško pokrajino Bočna in med jezikovno mešanimi predeli v pokrajini Trident in je odprla šole za nemško manjšino povsod, kjer je živela. Vladni zakonski načrt za slovensko šolstvo pa dela sedaj očitno krivico slovenski manjšini v Italiji, ko jo razdeljuje v pogledu priznanja šol v lastnem jeziku na dva dela. Ali se morda bojijo nestrpljivi vladni krogi, da bo postal del Slo. vencev v videmsko pokrajini nevaren zanje v asimilacijskih pogledih in da bo nekoč poslovenil Rim, če mu popravijo krivice, ki so mu bile storjene po letih 1866 in 1918? To je absurd, ki vodi Italijo na protiustavno pot. Vsa zgodovina ni mogla doslej zanikati obstoja Slovencev v videmski pokrajini in vsa ljudska štetja so jih navajala, ena več druga manj, zato jih tudi zakon za slovensko šolstvo ne more zabrisati in pomesti z zemeljskega površja. Ce je položaj med njimi danes tak, da so postali na zunaj v večini primerov v narodnem po. gledu brezbrižni in otopeli in pohlevni delavci na svoji zemlji, naj pomisli sedanja vlada, da sta temu kriva dolgoletni raznarodovalni pritisk vseh vrst šovinističnega in fašističnega uredništva nanje in šolanje v italijanskem duhu in jeziku, ki se jima je sicer posrečilo močno uspavati misel na narodnost, mu pa nikakor nista mogla odvzeti slo. venskega jezika.
Kakor niso Nemci pozabili na noben del svoje manjšine v Italiji in si je niso dovolili deliti na več skupin glede na uživanje narodnih pravic, tako bi bilo zgrešeno, ko bi Slovenci pozabili na svoje rojake v videmski pokrajini in se ne bi borili za to, da postanejo v vseh pogledih z njimi ena nedeljiva jezikovna in kulturna etnična enota v Italiji. Slovenska manjšina v Italiji noče nič več, česar imajo in uživajo ostale manjšine. Hoče samo to, da ni pred drugimi manjšinami manj vredna, da je drugim manj-
šinam v vseh pogledih enakopravna in da veljajo zanjo v nedeljivi celoti na enak način določbe členov v ustavi in drugod, kakor veljajo za druge manjšine. Zato zahteva, da se ji popravijo krivice, ki so ji bile storjene po letih 1866, 1918 in 1922. Zahteva, da se ji vsaj na enak način in pod enakimi vidiki uredi z zakonom šola, kakor se je uredila za nemško manjšino, in da se zagotovi šoli tako sta-nje, ki bo zadosten pogoj za njen neoviran razvoj in pravičen ustroj, osebju pri šolski upravi in v šoli pa tak položaj, da bo z njim omogočena nepristranska soudeležba Slovencev pri upravljanju, nadzorovanju in vodenju teh šol in urejen nevzdržen položaj slovenskega učnega in ostalega osebja, v katerem je v velikem številu že od leta 1945 dalje.
Ce je znala italijanska republika že v oktobru leta 1945 uvesti učenje nemškega jezika v italijanske šole in italijanskega jezika v nemške šole zaradi boljšega medsebojnega spoznavanja in razumevanja in večje medsebojne strpnosti jezikovno	mešanih pokrajin
Bočna in Tridenta, ne prihaja slovenski manjšini niti od daleč kaj takega na misel, ko brani svojo enovitost, čeprav bi nekaj	podobnega gotovo
mnogo doprineslo k medsebojnemu	strpnemu sožitju
obeh druge ob drugi živečih narodnosti. Slovenska manjšina zahteva samo, da upošteva zakon za slovensko šolstvo celotno ozemlje, na katerem živijo Slovenci, in da se iz vladnega zakonskega načrta odstranijo vse poniževalne in dvomljive določbe, kakor «pos. sono essere istituite scuole con lingua d’insegnamento slovenan, «in aggiunta alle scuole in lingua italiana» in druge, h katerim se bomo še povrnili.
S. F.
Spolzka cesta: motorist v bolnišnico
Na Sprehajališču sv. Andreja pa se je zaradi spolzke ceste zvrnil s svojim motorjem 23 let stari Severino Furlani z Jezera. Pri ladjedelnici Sv. Marka je na spolzkem cestišču zgubil ravnotežje in tako hudo padel z motorja, da so ga morali odpeljati v bolnišnico. Tu so ga sprejeli na ortopedski oddelek, kjer menijo, da bo za
lllllllllllllintlHIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiniitlllllilllMIHIIIIMIIIIIIIIIIHlllIlllllIlllllllllllllIllIlunillllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllillllll
Štirje nepridipravi so hoteli oropati
avtomobilista	na
Na spreten način se jim je žrtev izmuznila iz rok in prijavila dogodek policiji, ki je kasneje zasledila napadalce - Vsi štirje nepridipravi stanujejo v begunskem taborišču v Padričah
Predvčerajšnjim pozno zvečer so štirje nepridipravi hoteli oropati Giovannija Acqua-vito. ki je okoli 22. ure parkiral s svojim avtom na samotnem prostoru na Razklanem hribu. Acquavita je sedel v avtomobilu, ko so se iz teme prikazali štirje neznanci ter ga najprej vprašali, če ima cigarete. Toda ko so bili pri avtomobilu, so presenečenemu šoferju zagrozili, da naj jim takoj izroči listnico in vse dragocenosti, ki jih ima pri sebi. Acquavita se je hitro znašel. Videl' je, da so roparji mladi in zato je začel z njimi govoriti. Dejal jim je, da je delavec, da nima pri sebi niti lire in potem jih je še prosil, da naj ga pustijo na miru. Posledice tega prigovarjanja je kmalu občutil, kajti mladi roparji so postali negotovi, kar je Acquavita takoj izkoristil. Vključil je kontakt z motorjem in z vso silo pognal avto naprej, pri če-
 «»--------
O Včeraj dopoldne ob 11. uri so na II. kirurški oddelek sprejeli s prognozo okrevanja v 10 dneh 69 let starega Lui-gija Corinciga iz Ul. Vidali 2. Bolničarji Rdečega križa, ki so Corinciga pripeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, so povedali, da je ponesrečenec padel na stopnišču, ki vodi iz Ul. Molin a vento v Drevored D'Annunzio, pri čemer se je ranil na glavi.
..
V, ,
W ■ -*-,: Oč
jr*] '-'*., V-'-
Pri iiDacJun gradijo nov del ceste, ki bo odrezal sedanji ovinek na cestnem križišču, kjer se od glavne ceste cepi cesta za Boijunec in Dolino. Po tej cesti bo v prihodnosti vozila tudi nova lilobusna proga v naselje San Sergio
mer bi kmalu podrl enega od
nepridipravov.
Z Razklanega hriba je Ac-quavita takoj odšel na policijsko postajo v Padriče, kjer je povedal, kaj se mu j« zgodilo. Agenti so zadevo takoj sporočili komisariatu javne varnosti na Opčinah, ki je po. skrbel, da so policijske patrulje začele preiskovati vse področje med Bazovico in Opčinami. Uspeh ni izostal, kajti približno uro po nameravanem ropu je ena od policijskih patrulj naletela na mladeniče, ki so se sprehajali po avtocesti.
Na policijskem komisariatu na Opčinah so jih identificirali za 23 let starega Carla Gambola, 20 let starega Albina P., 18 let starega Sergia C. in 16 let starega Maria C. — vse iz begunskega taborišča v Padričah.
Na zasliševanju so aretiranci dejali, da so brezposelni, ter da so se za rop zmenili mimogrede. Potrebovali so nekaj denarja in tako so se odločili, da bodo napadli kakšen avto od toliko, ki stojijo v večernih urah na Razklanem hribu. Niso bili oboroženi ter so izjavili, da ne bi v nobenem primeru uporabili nasilja. Pod obtožbo poskusnega izsiljevanja so jih prijavili sodnim oblastem.
Lambretist trčil v kolesarja
Ko se je sinoči 16-letni Al-do Kubej iz Ul. Fabio Severo 68 peljal s kolesom po Ul. Carducci in je hotel kreniti na levo, je privozil mimo z lambreto 2I-letni Antonio Gambeftti iz Ul. Ghirlandaio 24, ki je bil namenjen na Trg stare mitnice. Motorist ni mogel pravočasno ustaviti svojega vozila in je povozil kolesarja. Kubej se je pobil in opraskal po rokah in nogah ter dobil rahel pretres mož-gan, zaradi česar se bo moral zdraviti dober teden.
Nezgoda na delu
Včeraj zjutraj se je na delu ponesrečil 34 let stari Nino Buoli iz Verone. Okoli 9. ure je v remizi Acegat v Ul. Bro-letto pomagal razkladati cementne drogove s kamiona, ko je nenadoma zgubil rav-
notežje ter udaril z glavo ob stranico prikolice. Z avtom RK so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga zaradi rane na glavi sprejeli na opazovalni oddelek s prognozo okrevanja v 10 dneh.
Usodne posledice prometne nesreče
Na ortopedskem oddelku je včeraj zjutraj preminila 80 let stara Amalija Stober vd. Lenko iz Ul. Bortoletti 6. Pokojnico so pripeljali v bolnišnico 20. julija, ker je posltala žrtev prometne nesreče, pri kateri si je zlomila desno stegnenico. Kljub nudeni zdravniški pomoči pa je podlegla poškodbam.
Ukradli so avto in kolo
Predvčerajšnjim ponoči so neznanci ukradli avto, ki ga je 57 let stari Gildo Dessanti iz Ul. Franca 24 pustil na Trgu Carlo Alberto.
Kolo pa so ukradli 28 let staremu Miru Babiču s Kraške ulice 5 na Opčinah, ki ga
je pustil na stopnišču pred
h:"
išo, kjer stanuje.
Oba okradenca sta tatvini prijavila policiji.
Koristni naslovi in tel. številke
Občinski davčni urad: Ulica Nordio II — Umik: od 8,10 do 12. V februarju, aprilu, juniju, avgustu, oktobru in decembru, ko zapadejo roki za plačilo davkov, so uradi odprti v dneh od 10. do 18. tudi popoldne, in sicer od 15,30 do 17,30.
Anagratskt urad: Ul. A. Diaz št. 25-27 — tel. 35-425. Urnik: od 8,30 do 12.
Občinski trošarlnskl urad:
Ul. del Teatrn 4 — tel. 35-520. * * •
Gasilci — 22-22 Rdeči križ — Trg V. Veneto - 24-024 Prometna policija — 3V-777 Glavna bolnišnica — 93-743 ACEGAT (za okvare): 24-151
okrevanje potreboval približno mesec dni.
Globe kršiteljem javnega miru
Od 31. avgusta do 10. septembra letos je policija, ki ji je poverjeno nadzorstvo nad javnim mirom, zlasti še v nočnih urah, naložila 91 glob osebam, ki so s svojim obnašanjem in zadržanjem motile javni mir.
Z lambreto v žensko ki je prečkala cesto
Sinoči je 26-letni Ezio Sturma iz Ulice Donadoni 16 povozil z lambreto v Ulici Sve-vo 53-letno Mercedes Biecher por. Marussi iz Ulite Baiamonti 10, ki je tam prečkala cesto. Zenska se je pobila po ramenih in kolenu leve noge. Verjetno pa si je tudi nalomila kosti. Z rešilnim avtom so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo morala od 10 do 25 dni.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 16. septembra se je rodilo v Trstu 5 otrok, umrlo je 9 o-seb, porok je bilo 13.
POROČILI SO SE: inštalater Teodoro Odoni in frizerka Maria Pia Furlan, ameriški vojak Donnie Ray Abshier in gospodinja Vittulia Sassetto, uradnik Lamberto Rai in učiteljica Olin-da Derin, uradnik Luciano Te-baldi in prodajalka Luigia Cai-tuiani, prodajalec Vito Gratta-gliano in gospodinja Valnea Valente, električar Armando Bossi in prodajalka Bruna Nuschak, uradnik Sergio Lucchese in šivilja Carmela Larizza, inženir Orlando Martini in gospodinja Silvia Gradenigo, mehanik Ste-
IliaV Recnnnh:	in	nyM-nn.din:n	A -a
lio Besenghi in gospodinja Ada Benedettelli, mehanik Luciano
Zorn in uradnica Maria Frausin krojač Fernando Fasquini in u-radnica Silvana Deghenghi, inštalater Aldo Bloccari in gospodinja Romana Crovatin.
UMRLI SO: 66-letni Ugo Pel-hzzari, 61-letna Maria Gallo vd. Cominotto, 81-letna Karla Cibic vd. Segina, 74-letna Anna Juri-sevič vd. Bergliavaz, 72-letna Antonia Toscan vd. Skubla, 70-letni Nunzio Vicari, 68-letna Maria Zupm vd. Pitteri 80-letna Ama-lia Stober vd. Lenko, 78-Ietna Giuseppina Basez vd. Strain.
NOČNA SLU2BA LEKARN
Dr. Codermatz, Ul. Tor San Piero 2; De Colle, Ul. Revoltel-la 42: Depangher, Ul. sv. Justa 1; Alla Madonna del Mare, Trs Piave 2; Zanetti-Testa d’oro. Ul. Mazzini 43.
r
TR2ASKA KNJIGARNA
trst-lil. st. Frančiška 2(1 Telelon «1-792
Novo:
Metod Mikuž: Pregled zgodovine narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji	1.450	lir
A. Moravia: Neprizadeti	1.500	lir
KINO PROSEK-KONTOVEL
predvaja danes 17. f. m. ob 19.30 Universal barvni film:
Saharska legija
fLa legione del Sahara)
Igrajo: ALAN LADD in ARLENE DAHL
C
šolske
fvESTlJ
ji)*'
Ravnateljstvo pri SLsori»f
sporoča, da. se_ vrš' g*i> jitjt
na osnovnih solati. ^ jlt Donadoni, £v- _F^*"k dan 1
denj in Šv. Ana do 12. ure.	.
Didaktično ravnatelj)'* vp:S,y>
lini sporoča, da se v nje v osnovne šole
dan o
16 t.m. dalje. „,.iutvo * Didaktično ravnatelji'*^;;, brežini javlja, da se	^ ,
—,---------i- .. solo oj
vpisovanje v ure na vseh Didaktično	<•»	u~rt
Opčinah sporoča, da m je od 9. do 12. ure *f? »l *
prvi razred . ^dOV" y ^
ravnatelJd*^,;;:
Opčinah, v Bazovici, .	.
na Proseku, na
Sv. Križu in v Popravni izpiti 00
Trebiah'2U #
in 23. t.m.
Didaktično ravnate i v,„i
Sv. Ivanu obvešča*
za šolsko leto
1960-61
ošab-
nih šolah pri '=V*hIvi“nUii'j Janu, v Baikovljah J" (po?
nari se nadaljuje
vsa/
9. do 12. ure uo
26.
doobveznih otr£f
Starši šole
vezi***:	np	vi-
nih leta 1954 morajo P % M
predložiti: 1. rojstni^' jt f;
o cepljenju	p«
ci: 3. izkaz o. cepljeW"n, 0» troški paralizi. PpP;, bodo ? na omenjenih šojah ot> 1. čeli dne 21. septem^2
obvesti^
ISA ANA
Glasbena šola	15*	jS
svetne matice je_ PJ'« _in/,
naiice e* ,eV m ,
z vpisovanjem goje 0 ,*.«( suje dnevno qd 10.	j
svojih prostorih v dobijo velli 22-11., kjer se “ vsa potrebna zadevna
I 'JU h
ET*
IZLETI SPt>T jz(<! 'J j Odhod na nedeljs ^ jM* t V severi* "
iz začetka Ul. J* 'jviujljpl » zrele prosimo., da.P£e s se« t
pa na.f dvignejo list®
SleVilk°- *#*
V prvi polovici O1£ izlet na PlataKvrft Mjj#)**
dii izlet na
roma točneje na -. a Snježnika, ki se dvig
Ma«u
Femce 15.30 «Via --	#
bilonija umetnikov Excelsior lb.00	;	giiva
lule», Nino Manire *
•»cina.	-./»A	p
Filodrammatico p^pino^!
tni», Toto, lippo, Nadi a Gray* no mladini. „lol0 n«1
Grattacielo 16.00
zdami«,
Montgomerj^, Remick. Barve De
Supercinema l6(WhniColof)
maščevanje», techn
Forest' ,«30 «P0d “V
Ar“S,15a>v>
zastavami«. 'Jiin E1* 1960-61. Van	’
Rossi Drago.	0toK
Aurora 16.30 «Moana
technicolor. tlabarda 16 30	**
Alabarda
je», technicolor
Jadini* g*
Capitol 16.30 «sl“LntKi'U ?
ljenka«, R°my rsi^ar.čf> Garibaldi 15.30 «C*£
Cristallo 16.30 «Se~ ., cinemascope.	s	j/
Impero 16.30 «c,rK?or J'rfy renami«, tecim«*)!0 .	^
wis*	• »nto'1'0*;,,*#
Italia 16.30 «Lepi * pr celio Mastroianm* dj r no mladini. Tud' r i* tednu še vedno	ji
vnik»*r
tZorro* i/
nje*	,zrvi
Moderno 16.00 Taylor, Tina Lod' stern.
Massimo 16.00 *‘'JLvver. . nje», Tyrone ^ jje
DarneU- ■ c.n Astoria (bivši Sar> t«®/
«Z a kl ad Montecn» ^ 8
lor, Jean Mara) *	,	t
da'	Drugi^
Vittorio Veneto uru» j0o
' iov*. noč'”* Na{i
metniških (hmov^*
ljaji poletne gemarja Bergman Cannesu.	.	,t	P5", *
Marconi 16.00 technicolor, R°°	V
per Laurie. „,ot*t»t0	_
Ideale 16.00 «H m ^ torio Gasmann* pd^F
savona 16.00 »Velik* ^ technicolor, Rot>e risa Pavan.	‘"'A ,
Astra 16.30 «<^ory technicolor, Gr s v e Odeon 16.00 «Gag,,t0 Menimo Caroten«' •
LETNI Marconi 20.15 Giel. zgcr
predvaja danes 17. t. m. z začetkom o6 Paramo unt film:
V/ll
mimAVz
UOBER.T MAR1AND PEPRA SCOTT
Producent	IA/ILLIAM	ALLAND *
Rezija BERNARD GIRtARD
MEYER DOL1NSKV
Scene
Ob sedemdesetem rojstnem dnevu Franceta Bevka
Pisatelj
neomajne vere ureditev sveta
D ušes lovni realist, ki je globoko posvetil v plemenite duše, pojasnjeval banjo povezanost med zatiranjem in upornostjo, med krivico in zločinom...
no-
ffd »
'1
Sr:	v;-
., to £ kdor danes “stasi i - se mu mi-?etu Bcufcu““Jpej pri Fron-Priime. *	3«	povzdignil
tote, <*o največje ve-
''»«ko
* ,Henjp*e“ftje Bevkov e-
Oeset[(
začelo
J 890,
25**r» fso«	J7-
i do « s
ij^sni onr-E' ‘“povito raz-
»o	P«,	»oje
j«.
florski
& d° konca^r mu 3e na' c Preleni V’‘n]e0a sto-slikovit
S„. ?‘wos’7: P°krajini to-'«3es, d’n aomacih do-
£ n»w« se- ,mu 3e iz
? ai ^eizčrnn °V*ta’ °e neštet zakladni-
h,-,:**	u	zaKl<
k ke ln PriLP°rečene Pe-(! “Kaose Z„v*d2™ke pole-
ti išljije. etJU so se mu
S
l0em
niške w " l, -. 0<
boga-V
■ . <W °m“> u Kranju
^ infc.	u
«i/Cl in ir	.'uje
-1 e^>sča tnKru. ,cot dijaku
11 is 'zo)t,tttko namnožili, da
1 Jo
nl^neudržna
ustvar-
w	 t*	tl.	C
3® nastala nje-
0°l5(l *
teh. pr^a	'•“»m*
- ki
  . .
SO
Pojavljati
ni* “"Pisal i~ a'~’ rvt J e e ,e bilo o Poslikal. Ko
&st iet-
stjesi
^^ZPrVenCi- V
je kot
• " Uti*•
«t& PesmimTnavadno iz-
“«1 ,-JnX1nl m rrtien„,i
'en> 2anim„ ■ orlicami C?' Oo ta)“"3e avstrijske IcKj^r* *o»tu«i* mere- da so bjt 8a b(i,„„ e v nJem od-
- - boren": v nJem o d-’HnCe' zlasti per človeške it>« zatiraV obliki na-
" St«*1' ®°3ne «’ prue «< ^ojašJci !°-®a .ur9-le
**	, °d nj "	* njim
končaj .°e- Spopad 1* in ossfri1 Pora2om in " z "-,,,1. zjtke monarhi-
macleoytTanjo oboga-
* ttoso
ti't'alad°!
'tk Ttern	......u.
•tli Sc je PeZem deset-Snl^Pel i?lkr- m . pxsa-
^<7% urnetnika.
^?ei
C' ®e«arnoa ,“st®a,r3“nja.
Gorici
bil° «»-Sr«{ni,t nor%uVLstvaTialca
1% trn- zZrklh tleh■ V
jed- ^Te^skn vladavine.
l!&l^nejeaw je sIerft-S 1 * otokih lnternacija Np« e Preifš kratka svo-S! iaPor. v n7e- zosBšbe Vfc! oprat,ki odmorih med S,1(Aatl 3e znal u. %%' cel0 f, 3e sii® in (ttii.i! del ^tc! ovojih KJ‘ fnoloh Kakor prej
it r1 ni mnn®ia zdaj itzdi
\ ??n3e nn .■ streti- B’-tt® k... na	•_
, ^ote
V0e»l! ';‘erc'n jrbi?^ in
r lisod	poaooa
’*i sEmetnik Primor-S ^er nepriiij, n3em je i* “ ut3 r«sel i.e,,n težave
S Snski b ?£or da h°-
Jrjj Jtuzatj, ,?i 1 gasilni-
njem je
j. >»	^UCJ.	.»
X* ne h e divjajte! k	m.. boste! Sami
k r's
C, )e
;?ei* anifUl, dese‘-
e«k no- , “eset-fa„lafca! »eli.
v « . *okosa^’5em se je C i“*ls‘idne ,° • 3e drža-tv?0. B nerodno Cc narav-
tS i^opierit? obodilno &k * tref, Se 3e bi,°
k bitnim n 2m°3em K,Je i! tud, . acizmom. Spk urfl^ ",a tleh,
V« ‘l -	j	v^	t-sert,
4 -Po JvobodUv Ztl med kSn7enskem9a poh°'
Chi n“- V TrJ? ozemlju
Cni,”al p p“fi.
l* ^etb^renei60^’31 ™« t ,s<>t j‘etJe Bo Sele sed-“fewJ s,h„. 'leni 2a £je„.
H ''Jene ’,ib<tria „
*merp ~	.-i0’
. g f osvoboje-
v77lan^-
r“”Lm‘ad0-
?Z<J^lrejiPnf°lnjU'
ss
... h sPi8e ,T, Ja dela V »Is0 hai*, Plse nova.
D sioiien-!».'ijens bolj	«!>
h f?liJ(i lcafcc~	B'banim
od tis3e, beuko-je ■
Snn^,5se0^?da,na-
ne4r,Str' .
raznaro-
C^r* *n’»,?eTn?fcja-H,4« bi l°*Podar
>!S
K, HA fci llPP»tvu L. ■■ ije0' bil 'Cn3"
tki Ju.r<lnCe n napisal SS ^Ha \.Be?k. Pre-
%^‘zTS' “
ssž-«'Všj». e
sta
^tbi«3 S.dloži[ 9a,
V,’ Krilo" Poro.
SSZ<rth- Pregelj JpS h?joa b!!ld- Most' A M^tfih fcr„ stlT3e
S9: vt 'ts.Posu eu na
«: n';*«i ,r|5; ifaj i? i(',*ttknCr,cljanH tolmin-
\ i Boo.‘“n
i uPten in b imen
5SSt«B tehS,J03° ®o-
jJ » ,,t» ;;9!asai b tvorcev
%>,%*■< iiyia«ain juu~cev
jtSejt.8a4dst«a duh°«ne ti le ,8‘ "n o 2gor-
«X<a^*ni/fc ]n'kNai:
n5; Prio “osti n s’
A i*eni jfl!ben*e‘"ni le-ve n np kakih \ Sl roku: ‘-^esSmi pdoset
K^C*ost‘
AY< Ci8°' odlo
V9l“ *ed a®e»? Počiuai. A t ‘•<1 i, o !o. 2ueni ip :Ae'tPiS>. bi{* „S0 .PO-!*s ^ioij? » l] znm Pnotira-
</ >n«i * e-nra-
> .V^Ji l$*Vetu Po Zu~
je
',la floto-
oo že za seboj. Zgornjega sklepa še ne izvaja in ne počiva. Rojaki se veselijo, da je tako in se zdaj v pozni plodovitosti Kosa z Gradnikom. Letos je «Cebeiici» Mladinske knjige poklonil delce «Luna» ter se razpisal o svetovju z zaključkom: «Ci-sto sem zadovoljen z našo Zemljo.» Njegovo lice izraža prav tako trdno voljo in odločnost kakor ob prejšnjih obletnicah.
Kdor se danes razgleduje po Bevkovih spisih, ima majhno knjižnico pred seboj m si ne more ob kratkem ustvariti jasnega slovstvenega pregleda. Laže se mu to posreči ob novi izdaji Bevkovih Izbranih spisov, ki izhajajo od 1951 dalje pri Državni založbi Slovenije. Fzdaja je preračunana na petnajst knjig; do zdaj jih je izšlo osem. Zbirko urejujeta pisatelj sam in France Koblar ki je napisal k prvi knjigi šestdeset strani uvoda «Delo Franceta Bevkas. V tej knjigi so uvrščene Pesmi, začetna proza, enodejanka. V kaverni in drama Kajn, sledi 44 strani opomb. V drugi knjigi so spisi: Muka gospe Vere, Julijan Sever, Hiša v strugi, Bridka ljubezen. V tretji knjigi so: Kresna noč, Vihar. Jadra z beneškim levom, Soha svetega Boštjana, Zapeljivec, Tuje dete, Nič. Četrta knjiga: Ljudje pod Osojnikom, Krivda. Srebrniki. Peta knjiga: trilogija Znamenja na nebu (Krvavi jezdeci, Škorpijoni zemlje, Črni bratje in sestre.) Šesta knjiga: Človek proti človeku. Sedma knjiga: Gospodična Irma, Mrtvi se vračajo, Mati, Na prelomu, Domotožje, Živi mrlič, Predporočna noč, Dan se je nagibal, Obračun, Modesta, Slabič. Osma knjiga: Vedomec, Jagoda, Preuiitkar, Gmajna (Gmajna, Drobnica, Laz, Koza), Krvaveče rane, Mrtvaška nevesta, Kriva prisega, Nedolžni otročiči.
Ta slovstvena žetev je izredno bogata. V nekaj letih, ko se zbirka dopolni, bomo imeli v njzi mogočen spomenik Bevkovkega slovstvenega dela, čeprav bo še zmeraj manjkala celotna izdaja Zbranih spisov. V Pavlihi so opomnili, da je stala prva knjiga Izbranih spisov 320 din, osma pa stane že 1600 din, in so vprašali, koliko bo stala deveta. Se bolj kakor na knjižnem trgu je pričakovati, da bo cena Bevkovih knjig rasla na duhovnem področju zaradi njihovih neuničljivih notranjih, leposlovnih umetnostnih in obče človečnih vrednot.
Nekako četrtina Bevkovih spisov je posvečena mladini. Teh ni v Izbranih spisih, ker jih izdaja kot uBevkovo izbrano mladinsko delo» s slikami Mladinska knjiga. Izšli so: Tatič, Pestema, Grivarje-vi otroci, Tonček, Lukec in njegov škorec, Pastirci, Tovariša, Peter Klepec, Otroška leta. Razen tega sta zišla Tonček ter Kaplan Martin Čedermac tudi v Knjižičmci Kondor iste založbe. A tudj imamo le izbrane mladinske spise m bo torej treba čakati na Zbrane spise, da bo mladini vse dostopno, kur je Bevkovo pero zadnjega pol stoletja nagrmadilo zanjo. Kje pa so Bevkovi potopisi? Kje njegovi spomini, spisi za razne kulturne prilike in potrebe, številni prevodi iz raznih tujih slovstev, govori, politični članki i. dr.?
Tu se lahko le bežno nazna-čijo kupi duhovnih zakladov, ki jih je Bevkova roka nasula njegovim rojakom. Bevkove snovi so zgodovinske in sodobne, a vse zrcalijo usode slovenskih ljudi, prikazujejo njih vztrajne borbe zoper tlačitelje, branijo človeško dostojanstvo in pravice zatiranih ter budijo upanje v boljše dni. Njegov slog se odlikuje po urbani in umerjeni preprostosti, beseda mu teče gladko in naravno, jezik prinaša mnogo sočnih izrazov iz tolminskih in cerkljanskih krajev ter živih primerov pristno ljudskega izražanja.
Bevkova dela so pognala iz pisateljeve bolesti nad krivicami, ki so jih v srednjem in novem veku sipali na njegovo ljudstvo pohlepni tuji zavojevalci, prihajajoči največ od jugozapada, včasih pa tudi od vzhoda (Turki v Stražnih ognjih) in severa (Nemci v drugi svetovni vojni.) Fašistični dobi je postavilo Bevkovo pero strahoten spomenik (Zastuva v vetru, Kaplan Martin Čedermac, Tonček, Pot v svobodo, Mrak za rešetkami, Črna srajca i. dr.), ki bo neprestano izpod-bujal k odločnemu zavračanju vseh poskusov raznarodovanja, naj prihajajo od koder koli. Roman Kaplan Martin Čedermac je v izbrušeno leposlovno obliko odeta borba med jašizmom in Slovenci ob Nadiži za njih narodno bistvo, ki se izraža zlasti v jeziku. V tem delu se je pognala v najoisji krik zgoščena bolest tiste dežele, kakor se je v njej nabirala zadnjih osemdeset let. To je estetsko pretehtano in duše-slovno poglobljeno delo ki ga mnogi prištevajo k Bevkovim najboljšim. Zato je bilo n. pr. v Trstu psa povojna leta uvrščeno med ob-vezno domače branje slovenskih srednjih šol. Pa se je moralo umakniti drugemu; demokratična, na delu sloneča republika takih vrednot ne prenese. Skoda. Bo- I
ije bi bilo, če bi se knjiga [ prevedla v državni jezik in uvedla tudi v neslovenske šole. Morda se tudi to zgodi, ko ene vrag, le sosed bo mejaku, kakor pričakujeta Prešeren in Bevk.
France Bevk se v svojem umetniškem razvoju nikoli ni prišteval k tej ali oni slovstveni šoli; tako omejevanje se mu je zdelo očitno pretesno za urejanje lastne, včasih ognjeniško hrumeče ustvarjalnosti. Priznaval je vplive domače in tuje moderne, a kakor si je samostojno izbiral svoje snovi, tako si je v oblikovanju samostojno utiral svoje poti. Ocenjevalci in poročevalci so v razpravah o njem uporabljali izraze: simbolizem, dekadenca, romantika, impresionizem, naturalizem i. dr. Bevk se je takim označbam rad smejal, se najrajši skliceval na življenje ter pisal in pisal. Zdaj, ko je gora njegovih del že precej visoka, mu skušajo priti slovstveni zgodovinarji do živega s tem, da ga označujejo s široko-grudnejšim izrazom dušeslov-ni realist. Zdi se, da so s tem precej dobro zadeli dve glavni strani njegovega pesniškega in pripovedniškega dela. Res rije globoko v notranje dogajanje svojih o-seb. Primerjajmo v tem n. pr. njegove kmete z Jurčičevimi —- velikanska razlika! Res, da mu je je Cankar pokazal, kako se take stvari obravnavajo, vendar pa je šel učenec mnogo dalje od učitelja. Bevk je pokazal, da sta tudi kmet in delavec, kmečki jant in dekle iz ljudstva, gospodinja in dekla, pastir in pestema človeški bitji z zagonetnim, bogatnn, zapletenim notranjim svetom. Posvetil je globoko v plemenite duše, ni se ognil skritim zločinskim nagonom v človeku, pojasnjeval je notranjo povezanost med zatiranjem in upornostjo, med krivico in zločinom — vse na nekem ozadju vere v možnost izboljšanja človeških odnosov, napredovanja družbe in boljše ureditve sveta. Ko ga italijanska orožnika ženeta daleč od doma v kazensko taborišče, ga oba mahoma zanimata kot človeka, razglablja o. .njuni duševnosti in zasmilita se mu, da morata o-pravljgti take posle. V njei. govih poglavjih polje resnično življenje, njegove osebe se gibljejo v nazorno očrtanem okolju, v plastično orisani pokrajini, napetosti v zapletku dejanja klijejo iz njihovih značajev, iz njihovih naravnih nagonov, iz njihovih notranjih, včasih pol-zavestnih ali celo podzavestnih ■ vzgibov. Zato je razumljivo, da spada Bevk med najbolj priljubljene moderne pisatelje.
Bevkovo slovstveno in borbeno delo je pomembno za vso Jugoslavijo, posebno za Slovenijo. Izredno važno je vse njegovo delo zlasti za zahodno slovensko ozemlje na obeh straneh vsiljene nove meje. Slovenci, živeči zahodno od teh meja, ne bodo nikoli pozabili, kako je bilo tiste dni, ko je France Bevk kot predsednik Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora podpisoval nove zakon-
(Nadaljevanje na 4. strani) ANDREJ BUDAL
KMETIJSTVO
v jesenskih dneh
Kdaj moramo da bo vino res
trgati
dobro
Merilo za trgatev je količina sladkorja v jagodah in pa seveda primemo vreme
Ko sem te dni naletel na
znanca kmeta in je med drugim nanesel pogovor na trto, ki mu je močno pri srcu, sem takoj opazil, da ga pri tem nekaj skrbi. Saj veste, je začel, da smo pred «bandimo», pa če imamo še tako malo trt, smo malo nervozni. Z mano je že tako, a verujte mi, da ne samo zaradi moje, ampak tudi zaradi letine drugih. Saj me ta vsako leto naravnost jezi. Tudi letos je tako. Grozd, je zoreva nekam nenavadno: tri četrtine grozda lepo zori, ena četrtina pa je še zelena. A že čujete o trgatvi in da ne bo z njo odlašati. Temu se že sedaj mudi. ker ne zaupa vremenu zadnjih sep-temberskih dni, drugi ne da dosti na lepo vreme, češ, kar je tja do okrog 25. t. m. to odgovarja, tretjemu je le za količino, itd. Spravi torej grozdje čimprej v klet, pa naj je takšno ali drugačno, če kaj ne bo v redu, se bo že kako popravilo, saj so za to pripomočki. — Vidite, takšni smo, naši očetje so bili boljši od nas in so na to opravilo polagali večjo pažnjo kot mi. Noben nauk in izkušnje, vam rečem, draga šola jih ne izuči, da se iz nezrelih jagod, iz nagnitega in bolnega grozdja ne da napraviti dobre pijače. Je res, da ne moremo vtakniti vseh vinogradnikov
v takšno slabo vrečo, a še je
dosti takih. Nalašč sem obiskal naše osmice, da sem se prepričal, kako je s to zadevo. Zadel sem na odlično kap. ljo in vsa čast tem gospodarjem. Kot muhe na med so pivci navalili na to vino in hitro izpraznili sode. A nekatere veje so predolgo visele. Tukaj je bilo vino porja. velo, tam motno, plehko, z okusom po sodu itd., torej z eno ali celo z več napakami, A trte, lega vinograda in vse ostalo isito kot pri gospodarjih okusnih in prijetnih vin. Verujte mi, da sem v takih primerih na tihem klel. Jezilo me pa je tembolj, ker je dotični osmičar videl krivdo za počasno točenje takega vina povsod in v vsem, le v sebi ne. Lahko si mislite, kakšno ime si naprti takšen gospodar. Ali ni takšna nemarnost vsem škodljiva in vredna, da jo glasno kritiziramo! Prav je imel ((Primorski dnevnik«, ko je v zadnji sobotni številki pisal, da naj bi kmetje v svojih gospodarskih zadevah večkrat skupno razpravljali. Tudi tako vprašanje kot je to bi bilo treba načeti in razčistiti. — Tako vam rečem: Z moštom in vinom ne znamo tako ravnati kot z vinogradom. To je slabost še mnogih vinorejcev.
Mož je resen, trezen, mi-
rnim................................................................................................................................................
Živali v službi astronavtskih raziskovanj
Zakaj dajo v Sovjetski zvezi prednost psom pred opicami
Pes je brihten in se da pripraviti, prav tako tudi opica, le da je pes «kon-stanten», opica pa muhasta - Razlika med <primarnimi» in sekundarnimi»poizkusi
Sovjetski premier Nikita Hruščev je pred dnevi izjavil, da nameravajo Sovjeti V kratkem pognati v jonosfe-ro 60 ton težek umetni satelit. Pred dnevi pa je tisk prinesel vest, da so Sovjeti že napravili poizkus s človekom. ki da so ga z raketo odnesli	90	km	visoko	in se je
nato	živ	in	zdrav	vrnil na
zemljo. Pred	tremi	ali štiri-
mi dnevi pa so Američani poročali, da pljuje skupina sovjetskih ladij proti središču Pacifika, verjetno z namenom, da napravi kak večji raketni poizkus, podobno kot so Sovjeti že dvakrat storili na Pacifiku. Vse te vesti, utemeljene ali ne, nakazujejo, da se Sovjeti že konkretno pripravljajo	na	izstrelitev	rakete s
človeško posadko. Po uspeli vrnitvi »celice« s psi, zajci, mišmi, muhami in drugim bremenom, do katere je prišlo pred kratkim, je logično, da so Sovjeti malone že pripravljeni na ta veliki zgodo
vinski dogodek in je zato treba le čakati vest, da je izstrelitev rakete s človeško posadko uspela. Toda po zadnjem izrednem uspehu sovjetskih znanstvenikov so kom. petentni sovjetski krogi tudi izjavili, da bodo pred odločilnim poizkusom še prej preizkusili obnašanje opice v jo-nosferi in da bo šele nato prišel na vrsto človek.
Kot vidimo, so priprave izredno podrobne in natančne. Nič čudnega, človeško živ'je-nje je preveč dragoceno, da bi ga kar na slepo žrtvovali. Zato preizkušajo vse nevar nosti jonosfere najprej živali in šele nato bo prišel na vrsto človek. Zakaj pa sov.et-ski znanstveniki uporabljajo za te poizkuse prvenstveno pse in ne toliko morske prašičke in opice,
Morski prašiček je tipična poizkusna žival, ki jo uporabljajo v bioloških in farmakoloških poizkusih. Prav tako je odlična poizkusna žival opL
Sobota, 17. septembra 19(10
Radio Trst A
7.30:
J udiranja glasba tn koledar; 11.30; Drobiž od vsepovsod; 12.00: Za vsakogar nekaj; 12.45:	V svetu kulture;
12.55:	El (Jrande in njegov;
13.30: Plošče prvič v oddaji; 14 45: Piero Umiliani in njegovi solisti; 15.00: Koncert o-
Nacionalni program
6.30: Vremenske razmere na ital. morjih; 11.00. Solarčki na
M. Škerjanca; 8.40:	Partizan-
ske pesmi; 8.55: Radijska šola za nižjo stopnjo; 9.25: Od valčka do sambe; 10.10:	Za
počitnicah; 11.40:	Simfonična	vsakogar	nekaj;	11.30;	pionirski
derabadu«; 16.25: koncert; 17 00:	Kvintet	Avse-
nik; 17.20: Pesem in ples; 18.00:
glasba; 12.10: Znane popevke; 13.30: Peterson in njegova godala; 15.55: Vremenske razmere na ital. morjih, 16.00: Oddaja za bolnike; 16.45:	Ital.
17.40:	Or-
((Esperia«; 17.45: «Knji-Kavarniški 8a tedna«; 18.10; Zborovsko petje; 18.25: Izžrebanje loterije; 18.30: Tedenski literarni pre-
perne glasbe; 16.00: Miran Pav- folklorna glasba; 17.4 lin: ((Čudovit, templji v Hat- kester »Esperia«; 17.45:
zena In domu; 18.10: Glasben, 8led; 19.30: Skladbe I. J. Pa-kaleidoskop; 19.00:	Slovenski	de nevskega;_	31.00:	Magična
književniki v pismih:	«Fran
Saleški-Einžgar«; 19.20:	Znani
solisti in komorne zasedbe, 20.00:	Šport; 20.40. Slovenski
oktet; 21.00. «Potovanje na Mars«, radijska zgodba, Charles cniliton; 21.40: Poje Julie London; 22 00: Beethoven: Simfonija št. 5; 22.35: Večerne melodije; 23.00:	Italijanski jazz-
ansambli; 23.30: Do polnoči v ritmu «n melodiji;
flavta; 21.20: Radijska igra Fe-lija Sllvestr ja: «Tujec»; 22.20: Odmevi raznih prireditev; 22.35: Orkestri Tita Puenteja ln Hu-ga Winterhalterja.
Trst
12.10:	Trclja stran; 14.15:
Simfonični koncert p v Ser-gia Celibidacnea; 14.55: Iz zbirke poezij Nore Pogliagh; »Otti amara«; 15.05:	Pesmi	brez
besed; 15.30:	Tržaški	tambu-
raški zbor.
Koper
II. program
9.00: Jutranj:	vesti; 10.00:
«11 Centonet; 11.00. Glasba za vas, ki delate; 13.45: »Severnica« — moda; 14.00: Kavbojska in ciganska glasba; 14.45:
Parada orkestrov; 16.00: Itaji- enkrat! Janške ljudske popevke; 16.20:
Pojo D’Angelo, Fierro, Tumi-nelti; 17.00:	Namišljeno poto-
vanje v južno Španijo; 17.30:
«V dveh se laže zmaga«; 18.35:
Plešite z nami; 20.30: Puccinijevi operi «11 tabarro« In «Sestra Angelika«
III. program
17.00:	Schubertove skladbe;
18.00:	Metodološka kritika v
tednik; 11.50: Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana; 12.00: Trio iz Dol,ne — pojeta Da-rio in Darko; 12.15: Jože Kregar:	Sajenje ln presajanje;
12.25: Zabaven opoldanski spored; 12.45:	Ernoe Dohnanyi:
Simfonične minute; 13.30: Narodne iin domače viže; 13.50: Od arije do arije, 15.40: Blaž Arnič:	Pesem planin, simfo-
nična pesnit”v; 16.20: z melodijami čez kontinente; 17.10: Parada plošč:	18.00:	Mešani
zor France Prešeren iz Kranja; 18.20:	Godalni orkester
Tutti Camarata; 18.45:	Okno
v svet; 20.00: «Pojmo na Štajersko«... 20.25:	Sobotni mo-
zaik: a) Parada popevk; b) Bajanist Eugenij Kuznjecov: c) Zabavni ansambel ln zbor Tito Puente; 23.10: Zaplešimo še
Ital. televizija
17.00: TV za mladino: film «1860»;	18.30:	TV dnevnik;
18.50: Človek in knjiga; 19.10: Mali velikani; 18-25: Zgodovinske tragedije: Mayerling; 19.55: Teden v svetu; 20.00: Reportaža o počitniških kolonijah; 20.30: TV dnevnik; 21.05: Stari prijatelji; 22.00:	Alfred Hit-
7.15: Glasba za dobro jutro; ZDA; 18.30: Violinske skladbe chcoch: «Zanesliva vloga«; 22.25:
12.00: Glasba po željah; 13.40:	od	svojih	izvorov	do	Viotti-	«Safari»;	22.50:	TV	dnevnik.
Domači odmevi; 14.30:	«Pri-	ja;	19.30:	Skladbe	Antona
morski tednik«; 14.45: Gersch-vvinove melodije; 15.10: Zabavna glasba; 15.30: Zbor Norman Luboff; 16.00; Dunajske melodije; 16.30: Dogodk' in njih odmevi; 16.45: Odlomki iz ope- ia in Nono re »Boheme«; 17.30. Parada orkestrov; 18.00: Prenos RL; 19.00:
Poje Majda Sepe: 19.30: Prenos RL:' 22.15: Plesna glasba.
Brucknera; 20.00:	Vsakovečer-
ni koncert: Vivaldi, Bach, Schumann in Grieg; 21.30: Simfo-
Jug. televizija
Ljubljana 18.00:	F.	Mllčin-
nični koncert:	na	programu	»ki:	»Zvezdica	zaspanka«,	lut-
Hartmann, Fortner, Dallapicco-
S/ovenijo
8 05:	Frank	Sinatra:	8.20:
Skladbe Vilka Ukmarja in L.
kovna predstair. Mestnega lutkovnega gledališča. Beograd 20.00:	TV dnevnik. Zagreb
23.15: TV reklame, 20.30: Zabavna oddaji «Alarm v Grand hotelu«; 21.30: TV film.
ca. Morski prašiček se upo-j žival, ki se da primerno izrablja tako pogosto zato, ker učiti. Nadalje je pes zelo
se naglo množi, ker ni podvržen pogostim boleznim, ker malo stane, hkrati pa je njegov organizem še vedno visoko razvit, tako da se biološko bliža človeškemu organizmu Bližja človeškemu organizmu pa je vsekakor opica in sicer posebno antropomorfna opica vrste šimpanz, orangutang in gibbom. Toda te opice se v .neprirodoih razmerah nerade množijo. Po. vrh tega pa so zdravstveno zelo občutljive
Vse to nam še ne da odgovora, zakaj so Sovjeti za svoje vsemirske poizkuse izbrali raje psa in ne morskega prašička ali opico.
Skušali bomo odgovoriti konkretneje. Za vsemirske po. lete niso potrebni množični poizkusi in bi zato namesto psa mogla priti v poštev opica. Toda opica je po svojem «značaju» zelo čudna. Ce je res, da so določene vrste o-pic ali celo posamezne opice zelo «brihtne», to ne velja celo za vse opice iste vrste. Posebno manjše opice se zelo težko izvežbajo in rade spet kmalu pozabijo. Poleg tega so opice rade zelo muhaste. Priprave za vsemirski polet pa so zelo drage in nespametno bi bilo tvegati ogromne stroške z opico, ki bi nenadoma postala muhasta. Res je, da pri tako imenovanih primarnih poizkusih brihtnost ne pride toliko v poštev, ker pri teh poizkusih proučujejo prvenstveno učinek kozmičnih žarkov in drugih elementov na organizem, toda pri sekundarnih poizkusih, kjer gre tudi za kolavdiranie obnašanja živali v «novih razmerah«, je važno tudi to, kako se bo živel med poizkusom obnašala. V primarnih poizkusih je torej primerna tudi opica, kot je primeren morski prašiček, v sekundarnih pa jo torej primernejši pes,
Pes je namreč zelo brihtna
pohleven in, kar je najvažnejše, je ((konstantnega« značaja. Kaj hočemo s tem reči? Ko dreserji iz skupine dobro izučenih in dresiranih psov odberejo enega ali dva, ki kažeta večjo brihtnost in boljšo dresuro od svojih kolegov, so gotovi, da se bo pes tudi v «novih razmerah«, torej v celici rakete, ki ga bo ponesla v jonosfero, obnašal tako, kot se je obnašal v posebnih celicah,
Fovrh tega je pri izbiri psa kot poizkusne živali za vsemirske polete bilo važno še sledeče dejstvo. Sovjetski inštituti imajo zelo veliko psov, ki ne spadajo v nobeno določeno zvrst plemenitih ali čistokrvnih psov, pač pa so križanci med volčjakom in foxterrierom ter med cocker-jem in sibirskim psom. Pri tem jim je uspelo ustvariti križanca, ki po barvi in ostalih značilnosti ni nujno vedno enak, pač pa je povsem gotovo, da so vsi ti psi malone enako veliki in, kar je spet najvažnejše, vsi ti psi so izredno brihtni ter pohlevni, torej zelo prikladni za dresuro. Pa še ena prednost teh psov: njih teža je skoraj konstantna in morejo zato strokovnjaki svoje naprave in pripomočke v raketah delati po nekem standardu.
Vsi ti razlogi so odločali, da so se sovjetski strokovnjaki pri svojih vsemirskih poizkusih opredelili za psa in ne za opico oziroma morskega prašička. Verjetno bi se bili tudi ameriški strokovnjaki opredelili za pse, toda njihove rakete, kot je znano, so razmeroma šibke, kajti njih koristno breme je bilo doslej, razen v enem primeru, vedno majhno. V celicah raket je namreč nameščenih poleg poizkusnih živali tudi mnogo naprav in instrumentov in vsaka večja težja ((živega bre. mena« bi šla na škodo instru-
mentov in naprav.
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.)
ren in ne govori tjavdan ampak kot napreden gospo' dar, ki dobro pozna hibe in vrline našega kmetovanja Njegovo mnenje smo navedli z istim namenom kot je njegov; ponovno opozoriti vinogradnike na ukrepe za dosego čim boljšega vinskega pridelka. Nedvomno igra količi na prvo. a nikoli ne edine vloge. Kar je narava s sodelovanjem vinogradnika gle de na količino in kakovost preskrbela v vinogradu, more in mora vinogradnik v svoj stvu kletarja glede na vrednost vina še dvigniti. Vrednost vina se ne ravna po številu hektolitrov, to ve vsak še tako neveden met. Niti nismo glede njegove kakovosti še na konju, če je vino dovolj sladko in močno (alko holno). Njegova resnična vrednost je v ubranosti, v plemeniti cvetici in najčistejši prirodnosti (pravimo; kot ga je bog dal). Za to potrebuje določen čas — zoreti mora najprej na trti, nato v kleti Le tako postane vino nasla-dilo in dopolnilna hrana. Pravo vino ima torej dve svoj-stvi; je prijetno in je njegovo uživanje pravi užitek a razen tega je tudi koristno To more doseči le dober vinogradnik, ki je istočasno tudi dober kletar.
Kmet je vinogradnik do kleti kjer prevzame naloge kletarja. Vinogradnik ustvarja dobroto vina in njegove snovi (sestavine), kletar pa snov izoblikuje, da vinu značaj in dvigne njegovo vrednost. Pomeni, da je treba za to nekaj znanja, in kar je enako važno, tudi čut za dobro vino. Kdor tako pripravi svojo vinsko letino, je nedvomno nanjo tudi ponosen.
Ustavimo se pri vprašanju trgatve, ki pri dobroti vina tako močno odloča. Ni tako lahko določiti, kdaj naj trgamo, ker je dozorelost grozd, ja odvisna od mnogih črnite, ljev; od sorte trte, od podnebja, lege vinograda, vremena itd. Za pravilno dozorevanje grozdja in ubrani sestav mošta sla potrebni toplota in vlaga tal. Cim toplejše je vreme, tem slajše in tem bolj bo grozdje dozorelo, seveda če je tudi dovolj vlage. Za časa zorenja so zaželene pogoste manjše padavine. Enakomerno razdeljena toplota in vlaga ugodno vplivata na potek zoritve in sestav mošta. Za pra-vilno dozorevanje je potreb na v avgustu srednja dnevna temperatura 20 Stopinj C, v septembru 16 stopinj C in v prvi polovici oktobra 12 stopinj C. Najvažnejša sestavina grozdja je sladkor. Ob lepem septembrskem in tudi oktobrskem vremenu sladkor v grozdju vsak dan hitro narašča (povprečno za štiri desetine odstotka). Ce pa dežuje, se količina sladkorja v grozdju več ali manj zmanjša.
Kdaj je torej pravi čas trgatve?
To ugotovimo tako, da ne kaj tednov pred trgatvijo nekajkrat ugotavljamo količino sladkorja. Za to služi kloster-neuburška ali Ehslejeva tehtnica ali pa tudi ročni refrak tometer. Ko je v grozdju največ sladkorja ali ko se sladkor več ne kopiči, oziroma se začne zaradi slabega vremena (jutranje rose, hladno) manjšati, tedaj se odločimo za trganje. Ce pa proti koncu zoritve dežuje in postanejo zaradi tega jagode vodene, zaradi česar se poslabša kakovost, ni priporočljivo trgati takoj po večjem deževju, ker bi kakovost mošta še bolj padla.
V nekaterih deželah se čas trgatve uradno določa, dočim je to pn nas odvisno od uvidevnosti vsakega gospodarja Spričo tega in ker se s trgatvijo pri nas večkrat preura nimo, svetujemo vinogradnikom, da se po možnosti v tem brzdajo in si raje prej vse pripravijo in poskrbijo, da pojde trgatev čvrsto izpod rok. Ureditev, prezrače-nje in razkuženje kleti, čiščenje vinske posode itd., to so vinogradnikom že znane zadeve in jih gotovo izvršijo s čim večjo natančnostjo.
Kaj smo
gleda
li
po
Ne zavrzite možnosti sodelovanja, ki se vam ponuja. Lažji spor v družini zaradi neodobravanega prijateljsčva. Visoka morala
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Dokaj komplicirani finančni položaj, toda perspektive so uogdnejše. Ne upoštevajte zlobnih kritik vašega obnašanja.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ukvarjati se morate z delom, k1 vam ne leži. prijetne vesti, ki zadevajo drago osebo. Nerazpoloženje v družbi zaradi glavobola.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Vaši navdihi bodo n-oristni tudi za druge. Do novincev v družbi boste dobro razpoloženi, kar se vam bo povrnilo. Zdravje uravnovešeno.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ugoden trenutek za sklenitev kompromisa z nasprotnikom
HOROSKOP
IA DANES_
o delikatnem vprašanju. Profesionalna zaposlitev vas u-tegne odtujiti oseai, ki vas ljubi.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Bodite praktični in jasni pri postavljanju zahtev. Izrazi simpatije vos bodo ganili, vendar tega ne pokažite Prehodno nerat,- doženje.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Jutranje odločitve bodo usodne. S .zlu.o boste dobro izhajali s prijatelji Živčna napetost, sicer pa zdravje odlično.
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. II.) Izognite se stroškom, ki presegajo vase finančne možnosti, indirektno boste za-
  ............................
pleteni v posle, ki se vas ne tičejo.
STRELEC (od 23. U. do 20, 12.) Obvladajte vaše reagiranje na nekorektno-: drugih. Upoštevajte želje ljubljene o-sebe. Prijeten večer. Zdravje razdraženo.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Deležni boste majhnega razočaranja Skušajte pozabiti nesrečno in neuresničljivo ljubezen. Zdravje še precej dobro.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Nepotrebna zmešnjava u-tegne škodovati vašim inrere-som. Zaradi ljubosumja bedo otežkočem odnosi z osebo, ki jo ljubite.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ce boste vprašani ,.a nasvet, bodite previdni. Položaj je manj grd kot se vam zli. Ne mučite se. Zdravje razmeroma delikatno.
S pravljično • mogočno zar ključno olimpijsko sceno se je tudi vloga televizije pri tej veliki športni manifesta czji zaključili. Z njo se ie iznebila sicer za poletne mesece dobrodošle, toda dejansko velike cokle za normalno harmonizacijo programov, ki so prav zaradi olimpiade močno trpeli na pestrosti in kakovosti.
Izgovarjanje na olimpiado je tako odpadlo in vodstvo italijanske televizije je postavljeno pred obvezo, da nadoknadi zamujeno, posebno še, ker se bližajo jesenski in zimski dnevi, ko se otvarjajo nove sezone in ko se kullur-no-programsko življenje vzdrami iz letargije, da zapoje z novimi, svežimi silami In resnici na ljubo je treba — kljub toliko upravičenim kritikam — povedati, da smo bili hitro deležni nekaterih novitet, kar pa žal tudi še ne pomeni, da so bile te novitete takšne, da bi mogli biti z njimi tudi povsem zadovoljni.
Melodije v dvoje
Prva izmed teh novitet nam je bila servirana pod naslovom «Melodije v dvoje» Gre za glasbeni program, ki pa je nov samo po naslovu, sicer pa nadaljuje serijo bolj ali manj posrečenih revij lahkih popevk v nekoliko predrugačenem aranžmaju. V prvi torkovi oddaji sta pela Betty Curtis in Johnnv Dorelli, poleg njiju pa so o spremnih vlogah nastopili še nekateri znani obrazi televizijskih ekranov kot Manjhn Monroe, Joe Sentieri in drugi. Zamisel glasbene spremljave z gramofonom je nova, toda neposrečena, ker niti najmanj ne prispeva k scenski poživitvi. Morda prav zaradi tega, je bila celotna oddaja preveč mrtva.
»Nevarnost je moj poklic*
Druga noviteta je bila vzeta iz ameriških konserv, kar ji že vnaprej jemlje znatno mero vrednosti. V nekaj zaporednih tedenskih oddajah nas bo neki ameriški polkovnik z imenom John D. Craig seznanil z napetimi in drznimi podvigi krotilcev divjih konj, akrobatov, combojev in podobnih, za naše pojme nekoliko čudnih, toda za ameriške kaj vsakdanjih poklicni-kov. Za prvič smo videli krotilce divjih konj na ameriških prerijah in pa krotilce bivolov in volov v športnih arenah, neke vrste ameriške bikoborbe. Vse skupaj ni bilo prav nič originalno, saj so to kaj pogoste scene množice ameriških coivbojskih filmov, ki lahko navdušujejo samo še otroke. S to ugotovitvijo sicer nimamo namena zmanjševati poguma in spretnosti prizadetih, toda reči hočemo, da so taki programi preživeli, posebno še, ker bi bilo pod gornjim naslovom mogoče prikazovati tudi kaj bolj poučnega in koristnega, pri tem p.i prav nič manj napetega in zanimivega.
Ljudje ki prihajajo, ljudje ki odhajajo
Tretja noviteta je mnogo bol, resnega značaja. Gre za neke vrste nadaljevanje rubrike «Novelliere», ki je žela toliko odobravanja. Razlika je le v tem. da hoče biti ta rubrika nekaka antologija humorja in satire, da je njen glavni namen potemtakem zabavanje in izvabljanje smeha, toda vedno na osnovi tekstov, ki naj zajamčijo določeno literarno kvaliteto. Toda prva oddaja v okviru te rubrike nam je zapustila vtis nekakšne neurejenosti oziroma vsebinske neskladnosti, ki je bila morda namerna, ki pa ni dosegla zaželenega učinka. Tudi nekateri tehnični prijemi niso bili posrečeni, kot na primer prikaz Ceho-vove novele *Kontrabasova zgodba» s pomočjo risank. Poleg te novele, ki pa po našem mnenju nt bila primerno izbrana med kopico mnogo bolj primernih tekstov velikega ruskega pisca, smo v prvi oddaji videli še Eduarda De Filippa «Nevarno», Giuseppa Marotte • Banka Espozito» in monolog Charlesa Crosa o investiciji denarja. Namenu rubrike je še najbolj odgovarjal De Fi-lippov tekst, ki je bil tudi najbolje podan. Marottova .Banka Espozito• je izredno duhovito zamišljena dogodivščina revnih mladoporočencev, ki je v današnjem izkoriščevalskem ambientu juga zelo verjetna, toda v dramatiziranem prikazu bi potrebovala jasnejši zaključek, ne pa samo nakazan. Crosov monolog je celotno oddajo nekoliko zamoril z dolgovez-nostjo. Upajmo, da bo prihodnja oddaja vsebinsko boljša, v igralskem pogledu pa niti tej ni kaj očitati.
Ostali programi
V četrtek zvečer smo o evrovizijskem prenosu iz Glpndebourneja gledali Verdijevo opero «Falstaff». O televizijskih prenosih opornih predstav smo že večkrat povedali naše mnenje in ga ne kaže ponavljati. Pri še tako dobri izvedbi (kakršna pa izvedba Falstaffa ni bila) se izgubijo domala vsi efekti. Peppino De Filippo je v nedeljo nadaljeval svojo serijo z uprizoritvijo dokaj duhovite komedije «Toda je še oče«, ki obravnava družinski ambient. Manjkal ni seveda tudi Perry Mason z detektivko «BeIi arzenik•, po-«rhu_ pa smo imeli za name-cek se film slavnega režiserja Rene Claira «Lepotice noči*, ki je bil spričo ostalih, po televiziji prikazovanih filmov, na kar dostojni višini•
Goriško-beneški dnevnik
Jutrišnje prireditve v Gorici
Podelitev nagrad gostincem za izboljšanje higienskih naprav
Svečana otvoritev šolskega poslopja v Podturnu - Tombola na Travniku ■ Državno prvenstvo v balincanju ■ Padalska prireditev na mirenskem letališču
2e dolgo časa nismo imeli v enem samem dnevu v Gorici toliko prireditev, kot jih bo jutri. Na prvem mestu je brez dvoma svečanost v sejni dvorani občinskega sveta v Ulici Crispi, kjer bodo podelili nagrade tistim lastnikom javnih lokalov, ki so v zadnjem letu izboljšali higienske naprave v lokalih samih, in ki sta jih razpisala Pokrajinska u-prava in Ustanova za turizem. Med nagrajenci, kot smo že poročali pred dnevi, je tudi precej Slovencev.
Okrog poldne pa bodo v Podturnu svečano otvorili novo šolsko poslopje, ki ga je dala zgraditi občina z državnim posojilom, in ki bo služi-
tulim milnimi um m i milimi lini iiiiii minil
neomajne vere v boljšo ureditev sveta
(Nadaljevanje s 3. strani)
ske določbe, ki so se objavljal e v obeh domačih jezikih. Prvič v svetovni zgodovini je tedaj ob Jadranu zasijala obema tu živečima narodoma popolna enakopravnost . Ob« iudi živeča naroda sta tedij uživala resnično demo-krucijo; ta beseda pomeni dobeseano:	ljudska
oblast. Uresničila se je pripovedka o vetru Klepcu. Pastirček iz Zakojce, ki so ga nasprotniki dolga leta žalili in poniževali, je nenadoma postal silno močan, da bi lahko ruval drevesa in talivce pomendral. A ni izril niti enega. Potegnil je iz gornjega žepa nalivno pero in podpisoval ljudske zakone za oba naroda v imenu ljudske oblasti.
Cez morje je priplula mogočna prekmorska demokracija, češ da je posestnma ljudske oblasti m bosta družno vladali obema narodoma. Nekaj časa so rej visele slovenske in italijanske zastave v Trstu, Gorici in celo v Vidmu. Prekmorska mogočni ca pa je kmalu začela izvajati zoper Slovence preživete fašistične zakone. Cez malo je zasijala ob Tiberi nova demokracija s svetlo, blestečo, napredno ustavo. Prekmorska se je umaknila in Slovenci so se navdu ih za novo ustavo. Pa kaj, ko se ta zanje še ne izvaja o pooiem obsegu! Predsednik republike leto za letom zabičaje ministrom, da se morajo vsi ustavni členi povsod pošteno izvajati. Do danes so bili njegovi pozivi bob ob steno. Dolga, dolga je ta mučna zgodbu...
Ne bomo je nategovali. Posebno ne danes, ko vidimo, kako se med /tjiijo in Jugoslavijo množijo dogovori, ki obetajo novo dobo mirnega in plodnega sožitja med obmejnimi Italijani in Slovenci. Prepri-ani smo, da bodo moruli ostanki preživelih fašističnih zakonov končno le odmreti in bodo zmagala načela mirovne pogodbe, razglasa človeških pravic, nove ustave, londonskega sporazuma in drugih listin, ki za-
gotavljajo Slovencem v Italiji neoviran gospodarski in
kulturni raz' oj.
To so načela, ki so vodila Franceta Lievka vse življenje tia njegovi dolgi trnovi poti do zmage. Taka načela jasno odsevajo tz mnogih njegovih slovstvenih del in bodo njegovim rojakom na zapatlu vse dni razsvetljevala njihovo nadaljnjo pot.
Ob njegovem sedemdesetem rojstnem dnevu se mu tl rojaki iz srca zahvalujejo za vse, kar je storil v zvesti službi plen enitih načel za člnve tvo. za svo' narod in zanje.
NA MNOGA LETA!
lo otrokom tega mestnega piedela, ki se vedno bolj širi.
Na Travniku bo popoldne ob 18. uri tradicionalna tombola v korist goriškemu Zelenemu križu in prepričani smo, da bodo meščani in okoličani prišli v velikem številu na glavni goriški trg, da tako podprejo s iOO lirami za vsako kartelo to koristno mestno ustanovo in sledijo igri z upanjem na prvi ali drugi dobitek, in sicer 70.000 lir tombole in 30.000 lir činkvine.
Danes popoldne ob 14. uri se bo na 44 igriščih v Gorici in okolici pričelo vsedržavno prvenstvo v balinanju, na katerem bo sodelovalo nad 450 tekmovalcev, ki bodo v Gorico prispeli iz cele države. Ob tej priliki bodo v sklopu športnih naprav na Malih Roj-cah otvorili danes štiri balinarska igrišča, ki jih je pri-ptavila za ljubitelje tega športa občinska uprava. Tekmovanja bodo trajala danes celo popoldne in jutri cel dan. Danes ob 11. uri bo županstvo priredilo na gradu sprejem zastopnikom tekmovalcev.
V nedeljo zjutraj pa bo na mirenskem letališču velika padalska prireditev, na kateri bodo sodelovali padalci iz vseh beneških pokrajin. Sodelovalo bo okrog osemdeset pa. dalcev, med katerimi bodo tudi nekateri zelo mladi, 16-letni Goričan Fabio Vezil in tucži neka Goričanka. Prireditev se bo pričela ob 9.30 in bo trajala do poldne.
Izlet v Piran
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo 25. septembra enodnevni družinski izlet z avtobusom v Piran, kjer bodo udeleženci prisostvovali morskemu krstu gojencev Pomorske šole v Piranu. Odhod bo iz Podgore ob 5. uri zjutraj, iz Gorice, izpred Bratuševe kavarne, ob 5.15. Voznina znaša 800 lir za
člane in 850 lir za nečlane. Prijave se sprejemajo do 20. septembra v Bratuševi kavarni, kjer je treba plačati tudi 100 lir na račun kosila. Po možnosti se bodo izletniki u-stavili tudi v Portorožu, Izoli in Kopru, kjer si bodo morda ogledali tovarno Tomos.
—^«»—— TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 25.4 siopinje ob 12.30 uri, najnižja 14,8 stopinje ob 20. uri; povprečna dnevna vlaga 70 odstotkov.
Šolske vesti
Vpisovanje v slovenske srednje šole se vrši vsak dan v uradnih urah na tajništvu. V nižjo gimnazijo in v strokovno šolo vpisujejo v Ulici Randac-cio, v klasično gimnazijo-licej in v učiteljišče pa v Ul. Croce.
Dijaki, ki so opravili sprejemni izpit za nižjo gimnazijo, morajo tudi vložiti prošnjo za vpis, kajti izpit sam ne nadomešča vpisa.
Vpisovanje se nepreklicno zaključi 25. t. m.
Vpisovanje se vrši tudi na vseh sedežih osnovnih šol v mestu in na podeželju. Vpisovanje v te šole se bo zaključilo 30. septembra.
K
Balkansko lahkoatletsko prvenstvo v Atenah
Vpisovanje v Dijaški dom
Komu največ lovorik:
Romunom ali Jugoslovanom?
Med ženskami je romunska ekipa nepremagljiva
Odbor Dijaške Matice v Gorici javlja, da se vrši vpisovanje v Dijaški dom na Sveto-gorski cesti št. 42 vsak dan od 10. do 12. ure.
DEŽURNA LEKARNA
Cez dan in ponoči je odprta lekarna Pontoni-Bassi, Ra-š‘el št. 26, tel, št. 33-49.
iiiiiiiiniHiiniiiiiiiiiiiiniiiii iii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii mi in ininiiini iiiiii iiiiiiiniiiiiiiiiiiin
Prva seja jesenskega zasedanja goriškega obč. sveta
Razprava o tekočih upravnih vprašanjih
Župan je sporočil, da bodo baje 2. oktobra odprli železniško progo med Gorico in Novo Gorico
Prva seja jesenskega zasedanja goriškega občinskega sveta je potekala v mirnem vzdušju razpravljanja o tekočih upravnih vprašanjih.
Sejo je otvoril župan dr. Bernardi, ki je omenil, da so to zadnja zasedanja sedanjega občinskega sveta, ker bodo verjetno kmalu tudi v Gorici razpisane upravne volitve. Nato je župan poročal o dveh brzojavkah, ki ju je občinski odbor poslal pristojnim ministrstvom v poletnih mesecih, medtem ko je bil občinski svet na počitnicah, V prvi je goriška občina odločno nastopila in protestirala proti- nameravani premestitvi urada za načrte ORDA iz Trsta v Genovo. Kar se pa tiče druge brzojavke, je razložil, da so protestirali proti vrnit-
iimiMiiiiMiiHimitiiiiminiiiiiiiiiiMiiiitiitiiiiiiiiiiHiiiHtiiiiiiiiiiiiHMiiHiiiiiiiiiiiimimiiiiiii
Po 17 letih dva vojaka
pred videmskim
Obložena sta bila, da sta leta 1943 v Pročah pri Ogulinu ukradla nekaj oblek - Prekinjen sodni postopek zaradi zastarelosti prijave
V Vidmu je bila pred nekaj dnevi zanimiva sodna razprava, ki je udeležence nekoliko spomnila na čase pred dvajsetimi leti, ko je po naših krajih divjala vojna. Dva bivša italijanska vojaka sta se morala zagovarjati zaradi dogodka, ki se je izvršil 20. marca 1943 v Pročah pri Ogulinu v Liki. Domačinka, takrat 50-lcna Katica Petrušič, je bila opazila da sta dva italijanska vojaka brskala po njenem seniku in potem ko sta odšla je ugotovila, da sta odnesla precej oblek, ki so bile skrite v neki skrinji pod senom. U-gctovljeno je bilo, da sta tatova bila Mariano Boldrini. letnik 1914, iz Viterba in Cel-so della Negra, letnik 1920, iz Lauca v Karniji. Oba vojaka sta bila prijavljena italijanskemu sodišču v Ljubljani, a zaradi razpada italijanske voj. ske sta se lahko takrat izognila kazni. Akti so romali v kan vojaški arhiv in šele letos januarja je vojaški sod-
n'k v Padovi potegnil zadevo na dan, ugotovil da je stvar že zastarela in da se mora torej zanjo 1 zanimati civilno sodišče, tam kjer se je kraja dogodila. Ker pa je Ogulin v Jugoslaviji, je bilo pristojno sedišče najbližje meji in tako so akte predali sodišču v Vid. mu, ki pa je po njihovi prou-čitvl ugotovilo, da se proti obtožencema ne sme uvesti sodni postopek zaradi zastarelosti prijave.
Interpelacija svetovalca KPI
Komunistični občinski svetovalec dr. Battello je včeraj naslovil na župana interpelacijo, v kateri zahteva, naj se na podlagi zakonskih določil občinski svet izreče za sklicanje upravnih volitev v decembru, to pa ker se zdi, da se iste hočejo preložiti na pomlad.
vi jugoslovanski vladi kulturnih dragocenosti, ki so jih Italijani odnesli iz Istre in Dalmacije. Pri tem ni pozabil, kot običajno, mešati tudi «deportate» v en sam koš in izrazil svoje obžalovanje za vrnitev teh kulturnih dragocenosti, rekoč, da delata italijanska in jugoslovanska diplomacija takšna pogajanja naskrivaj in da bi bilo potrebno, da bi se vršila ob beli luči dneva, posebno, ker so razmere med sosednima državama danes veliko boljše kot pa v bližnji preteklosti.
Obvestil je tudi svetovalce, da bo po vsej verjetnosti otvorjena železniška proga med Gorico in Novo Gorico dne 2. oktobra.
Svet je nato preimenoval del Ulice Diaz v Trg Giordana Culiata. Po tej točki, ki so jo sprejeli s petimi vzdržanimi glasovi (PSI, KPI, Bratuž in dr. Kacin) je sledil tajni del seje. Za zaprtimi vrati je občinski svet sklenil podeliti častno meščanstvo lastniku podgorske predilnice Antoniu Tognelliju, ker je s svo. jo tovarno, ki jo je kljub nasprotovanju po drugi svetovni vojni obdržal v Gorici, pripomogel k ponovnemu dvigu goriškega gospodarstva.
Nato so svetovalci na hitro sprejeli celo vrsto upravnih ukrepov, med katerimi so naj. važnejši:	Nakup nekaterih
parcel za podaljšanje Ulice Roma; obnovitvena dela v ne. katerih šolskih poslopjih; imenovanje razsodnika v zadevi Bozzini-Gionchetti.
Prihodnja seja bo v sredo 21. t. m.
Kino v Gorici
COHSO. 17.15: «V popolnem soncu«, Alan Delon in Marie La Forette, cinemascope v barvah.
VERDI. 17.00: ((Postelja za tri osebe«, Toto in Peppino De Filippo.
VITTORIA. 17.15: »Bitka na Ko-ralskem morju«, Clift Robertson.
CENTRALE. 17.30: »Uporniki v Kansasu«, Jeff Chandler 'n Fier Parker, barvni film.
MODERNO. 17.00: »Grešna dekleta«.
Od prihodnjega petka do nedelje se bodo na atenskem olimpijskem stadionu'znova borili najboljši atleti balkanskih držav. To bo že devetnajsta repriza balkanskih atletskih iger, hkrati pa tudi jubilejna prireditev, saj je prav letos 30 let, odkar so se v Atenah balkanski atleti prvič zbrali na taki preizkušnji.
Po olimpijskih igrah je po-
zornost vseh balkanskih reprezentanc usmerjena prav na <o prireditev. In ne zaman. Balkansko prvenstvo, ki je pred vojno zmeraj pripadlo Grčiji, pc vojni pa Jugoslaviji, leta 1958 Bolgariji in leta 1959 Romuniji, je namreč izredno vabljiv cilj. Glede na veliko izenačenost moštev pa tudi ni nedosegljiv.
Zato se ni čuditi, če se vse ekipe kar najbolj vestno pripravljajo za Atene. Grki so imeli v gosteh najboljše Američane in so se verjetno marsičesa naučili. Romuni se po slari navadi skupno pripravljajo, da bi obranili, kar so tani v Bukarešti Drvič osvojili Drimat na Balkanu. O Bolgarih in Turkih ne vemo mnogo. oboji pa so bili s Drecej številnimi atleti zastopani v Rimu, kar pomeni, da tudi ne držijo rok križem.
In Jugoslovani? Kar n> olimpijcev, se vsi praktično že skoraj tri tedne skupno pripravljajo v Beogradu, Kranjski gori in Celju. Videti je. da si Atletska zveza Jugoslavije močno želi prvega mesta, kar letos tudi ni izključeno in bi bilo dve leti pred evropskim prvenstvom zelo pomembno za razmah te temeljne športne zvrsti \ sosedni republiki.
Kdo torej? Romunija, Jugoslavija, Grčija, Bolgarija ali Turčija? No, preden skušamo odgovarjati na to vprašanje, cnoramo izide ločiti na moški in ženski del sporeda. Med ženskami namreč o prvaku ni ni-
iniiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiniii
Včeraj seja občinskega odbora
Včeraj je bila na sovodenj-skem županstvu pod predsedstvom župana Ceščuta seja občinskega odbora, na kateri so razpravljali predvsem o u-pravnih zadevah in tudi o bližnji seji občinskega sveta ki bo še pred koncem meseca * * *
Danes bosta ponovna odprta otroška vrtca v Sovodnjah m Rupi, ki ju je dala občinska uprava v zadnjem času prečistiti in obnoviti.
Sestanek socialistov v Pevmi
V četrtek zvečer je bil v Pevmi sestanek članov in somišljenikov socialistične stranke, na katerem so razpravljali predvsem o krajevnih upravnih vprašanjih in sklenili storiti določene korake za njih ugodno rešitev v korist domačinov. Govora je bilo tudi o splošnem političnem položaju v državi, kjer so dani vsi pogoji, da se socialistična stranka uspešno uveljavi na bližnjih upravnih volitvah.
Peričevo stanje se slabša
Zdravstveno stanje Ivana Perica iz Palkišč, ki se je v petek popoldne ponesrečil na Tržaški cesti, se je včeraj popoldne še poslabšalo. Zdravniki pa upajo, da jim bo uspelo ga rešiti.
kakršnega dvoma. Romunke so najboljše in bodo z olimpijskima nagrajenkama Balasovo (»zlata«) in Manolijevo (»bronasta«) na čelu znova ohranile prvenstvo. Za drugo mesto pa bo hud boj med Bolgarijo in Jugoslavijo. Lani so bile Bolgarke le za 2 točki boljše, letos pa bi utegnilo biti obratno. Četrta bo bržkone Turčija pred Grčijo, kjer ženska atletika še ni pognala korenin.
Mnogo razburljivejši pa bo seveda boj moških ekip. Lanski vrstni red je bil tak: Romunija 151, Jugoslavija 122, Grčija 104, Bolgarija 89 in Turčija 34 točk. Turki tudi letos ne prihajajo v poštev za višja mesta, Bolgare pa lahko — vsaj po tem kar so pokazali v neposrednem dvoboju z Jugoslovani v Beogradu — pravtako črtamo iz spiska kandidatov za prva tri mesta. Preostajajo torej lanski zmagovalci Romuni, letos precej bolj izenačeni in bolje pripravljeni Jugoslovani in Grki, ki na svojem sta-lodavnem stadionu ob podpori svojih temperamentnih navijačev 'dobivajo «krila». Odgovor r.a to vprašanje bodo dale te tekme same, na papirju pa imata Romunija in Jugoslavija nedvomno več možnosti kot Grčija, pri čemer so lanski zmagovalci še v rahli prednosti.
Zanimivo je, da bo jugoslovansko zastopstvo odpotovalo v Atene že v nedeljo zjutraj, tako da se bo v grškem glavnem mestu lahko tri dni privajalo vročini. Tudi to je okoliščina, ki ne bo brez vpliva na končni rezultat. V moški ekipi so vsi najboljši atleti n je negotov le nastop poškodovanega Kolnika. Po odličnem toku Červana na 3000 m pre-seneča, da si mora Mariborčan se celo mesto rezerve priboriti v sobotni preizkušnji na 1500 metrov, ki se bo v njej srečal z Mugošo. Sicer pa je ekipa najbolje sestavljena. To velja tudi za ženski del, v katerem manjka le Slamnikova. Mart borčanka Ostrovška pa bi bila v peteroboju verjetno tudi boljša od Vukovičeve.
KOŠARKA
BEOGRAD, 16. — Na turnirju za prvenstvo v košarki za žene jo danes Crvena zvezda premagala ljubljansko Olvmpio s 57:42 (35:21), beograjski Rad nički pa Jugomontažo iz Zagreba s 54:47 (27:21).
PLAVANJE V BEOGRADU
Jugoslovan Perišič boljši od Osakija (Jap.)
BEOGRAD, 16, — Japonska olimpijska reprezentanca, ki gostuje v Jugoslaviji, je pred-
	T0TIP št.	38
J.	prvi	1
	drugi	1
2.	prvi	2 2 X
	drugi	1 X 2
s.	prvi	X X
	drugi	1 2
4.	prvi	1
	drugi	2
5.	prvi	1 1
	drugi	1 X
6.	prvi	1 2
	drugi	2 1
včerajšnjim nastopila tudi v Beogradu proti mešani ekipi Partizana in Crvene zvezde.
Najbolj zanimiva tekma je bila na 200 m prsno, kjer se je jugoslovanskemu prvaku Perišiču posrečilo premagati Japonca Osakija, ki si je na tej progi priboril na olimpia-di srebrno kolajno. Perišič je prišel na cilj cel meter pred Japoncem in je s časom 2’40”2 izenačil državni rekord. Na drugih progah pa Japonci niso imeli nevarnih nasprotnikov, zato so tudi rezultati povprečni.
V vaterpolu pa je moštvo beograjskega Partizana premagalo japonsko olimpijsko ekipo z 10:2.
Med poskusom za dosego svelovnego^
Resna nezgoda
«Blne l)ii'd» popolnoma
Poškodbe angleškega dirkača >lis0
dirkač
D#
BONEVILLE, 16. — Znani avtomobilski Campbell je danes le za las usel smrti. Med P®jjr0Stji “
bi s svojim avtom «Blue bird« zrušil svetovni . .»,*( kor d, se je ponesrečil, zaradi česar
so ga morali
bolnišnico. Ranjenega Campbella so naložili v rese ^:) ki je v spremstvu agentov prometne policije z“r
km oddaljeni bolnišnici.
V bolnišnici so že pripravili operacijsko dvorano, toda v presenečenje zdravnikov, ;e Campbell peš stopil do postaje za prvo pomoč. Pri hoji se .e naslanjal na ženo Tanjo, ki ga je spremljala z reševalnim avtom v bolnišnico. «Saj ni nič hudega« je rekel Campbell. (Samo omamljen sem«.
Zdravniki so mu samo razkužili razne rane in odrgnine ne desnem licu, nosu, desnem ušesu, čelu in rokah.
Campbell, ki brani svetovni rekord na vodi, je hotel danes peskusiti tudi z rekordom na kopnem. Zato je dobro pripravil svoj več kot poldrugo mili-
in iiiiiiiiiiiiiiuiiMiiiiiiii iii im n m nun m iiiiii mn m ■ 111111 iiiiii i m um i n mn m m 11 Hliniti iiiiii
Včeraj v Milanu
Občni zbor nogometnih društev
Triestini izročen pokal za najbolj disciplinirano moštvo
MILAN, 16. — Danes je bil na sedežu nacionalne lige občni zbor nogometnih društev. Zbora so se udeležili predstavniki 35 od 38 povabljenih društev. V svojem govoru je dr. Pasquale poudaril, da so bili rezultati med 1959. in 1960. e-tom tako v prvenstvenih tekmah A in B lige, kot tudi v drugih mednarodnih srečanjih (Italijanski pokal, za pokal francosko - italijanskega prijateljstva itd.) zelo zadovoljivi.
Med prejšnjim prvenstvom A in B lige so zabeležili tudi porast obiskovalcev (347.465 več kot v prejšnjem), kar je bi-!o vezano z večjim izkupičkom, ki je narastel za 418.332.400 lir. Vsega skupaj je prisostvovalo tako prvenstvenim kot mednarodnim in prijateljskim tekmam približno 11 milijonov gledalcev z 8 milijardami izkupička. Pasqualovo poročilo so delegati nogometnih društev včlanjenih v ligo enodušno odobrili.
Po Pasqualeju So spregovorili tudi drugi funkcionarji nacionalne zveze, ki so poročali o posameznih odsekih. Na koncu občnega zbora je predsednik zveze predlagal, da bi za posamezna prvenstva določili za prva tri mesta zlato, srebrno in bronasto kolajno. Te kolajne pa ne bi ostale v trajno last, pač pa bi bile letom za letom podarjene najboljšim enajstori-cem. Tudi ta predlog so delegati sprejeli.
Sledilo je razdeljevanje pokalov in kolajn zmagovitim moštvom v lanskih prvenstvih. Tudi Triestina je dobila pokal kot najbolj disciplinirano moštvo.
# ##
Triestino čaka v nedeljo precej težka borba z Udinese. Gre za drugo kolo tekmovanja za italijanski pokal. Domačini ro tudi včeraj trenirali, vendar ne z žogo. Trevisan je hotel, da bi se igralci samo razgibali in zato je povabil na stadion vse razpoložljve igralce. Manjkala sta samo Frigeri, ki je bolan in Reina, k; je zadržan zaradi izpitov v Milanu. Vse kaže, da bo Trevisan poslal v nedeljo na igrišče sledečo postavo: Luison;
Bernard, Brach; Larini, Maran-gon, Degrassi; Trevisan, Rebiz-z:. Demenia, Sadar in Fortu-nato. Ni izključeno, da bo trener zamenjal v drugem polča-u dva igralca.
jardo Ur vreden
avto ■
- njim pOKnalP^'f nem jezeru. «B u , j« P" pretekel del 16 k* na „i« S
hitrostjo 480 k* jjlF . .. .. ,
i startnin1
Campbell se je
slartnemu mesW- “Jj,gd iometrov pred
se je začelo nie»° j(ck! \ožilo vrteti °k°h , d'
čemer je dv[gnilavW ie sc Inatega praha' nad>!-še za kakih 400 *
a ker 1	*
vožnjo, a zaneslo na stIianj teli dve kolesi- “t=ja ob -j de, ki se je P™* V
P<> ameriškem c3..J
gasilci, ki so z*5ebn» % uničen avto s P ’ ^i« r ro, da bi tako P _
Nekateri
da je prišlo do
nepričakovanega '-c
Izvedenci so na*oesill. % da zračnice na „isoP\
je prvotno	*
Kolesi, ki sta
na levi strani a a-
pod sedežem,	ki V.
Campbell v _	«
Na srečo se le	$o'11 j
II le hotel doseii^
ni rekord s te*’s“0vP^
zil celotno Pr°f . ,390 11 ostjo 300 mi J it , uro, kljub gr0*®1 ,0da f, •e z odrgninam •	,	ta)*.
»Blue bird« je w
do, da verjetno ne
i
_ v
Spreten fotograf je hotel videti slog se je postavil nedaleč od stolpa in posnet- jineLj ’ in fotograf je bil lahko zadovoljen, ker J ,g pa° J skakalko od trenutka ko se je odrinila Pa -jr
MATEVŽ HA E E
KOMISARJKVI ZAPISKI
'V!
Dru^u knjiga
J O
J %
O
o
% Stane Dobavičnik-Krt je padel g
c	o
OOOaGOGOOOOOGGOOGOGGOOOOaOOOOaOOOGGOGGOGOOOG
Krt ni hotel oditi z brigado. Zmerjal je štab brigade, ker ga je silil, da naj gre z njimi iz Topolščiee. Pa še druge stvari so bile. Prekleta neprevidnost! Ko je brigada odšla, se je ustavil nad kmetijo, čakal Nemce in, ko so prišli, streljal z mitraljezom nanje. Vedno je bil v borbi previden in preudaren. Zdaj pa mu pade na misel, da se sam postavi z mitraljezom proti Nemcem!
Stane Dobavičnik je bil pošten, bister in hraber borec, toda bil je še zelo mlad in še vse preveč je bilo v njem vihrave mladosti. Kljub svoji veseli naravi se je v štabu dobro ujemal s starejšimi, umirjenimi in bolj izkušenimi možmi. Dokler je bil v šercerjevi brigadi, sta ga držala in usmerjala Hribar in Stjenka. Staneta Dobavičnika sva v štabu držala in usmerjala Luka (Tone Vidmar) in jaz, ker sva ga najbolj poznala že od leta 1942. Mnenja starejših od sebe je upošteval. Nemci so do-hili nri niem tudi nekai zapiskov o Štirinajsti diviziji.
še dolgo, dolgo smo žalovali za dobrim, pogumnim, veselim in piedanim bojnim tovarišem. Nikoli nisem bil vraževeren, takrat pa sem se spomnil najinih pomenkov tiste dni, preden je padel. Tudi slutnje nekaj pomenijo štabni pisar Franček si je vihal rjave brke in modroval: «Kaj hočemo, vojska je, pa ti človek tako pade.« Nekaj dni je bilo v štabu divizije pusto in dolgočasno. Sprejeli smo sklep, da se funkcionarji ne smejo tako otroško igrati z življenjem, ker ni samo naše. Misliti moramo na borbe in vojaško enoto. Pozno v noč smo se pogovarjali o tem, kaj izgubi enota, če pade sposoben funkcionar...
POD URŠLJO GORO
1. aprila. Ponoči smo se premaknili proti Gornjemu Razbo-ru. Dopoldne je rosilo, popoldne je pa sijalo sonce. Z Bojanom sva hodila po ozki stezi nad vasjo. Bojan je razkladal načrt, kako bo z divizijskim obveščevalnim centrom organiziral podrobno, načrtno obveščevalno službo na Savinjskem, v Mislinjski dolini in na Pohorju. Previden je treba biti.
Gori v majhni, prijazni hiši se je oglasila harmonika. Stari čevljar Pečolar je krpal škornje komandirjem in drugim funkcionarjem. Bil je vojak še v avstrijskih časih. Pripovedoval je, kako ga pestijo Nemci, kadar pridejo na visoki Razbor. Možak je bil zgovoren, pogumen. Taka je bila tudi njegova rdečelična žena.
Z Razbora je lep razgled po Štajerski. Skoraj več kot polovico zelene štajerske vidiš pred seboj, kakor da bi jo imel na dlani. Savinja se je lepo bleščala. Nad Celjem so se iz dimnikov vili oblaki dima, kot da bi bil mir. Ljudje na Razbora so se nas razveselili.
Z Razbora pelje lepa, položna pot mimo Molake na koroško Javorje in od tam pod Uršljo goro. Druga steza pa vodi čez Pečovnik, Rdečnik na Graško goro in šmiklavž. Zato so se tako radi razni komandanti ustavljali na Razbora. Kdor je zasedel Razbor, je imel v rekah vse poti do Javorja in Graške gore. Tudi Nemci so se tega zavedali, vendar pa smo imeli mi te položaje večkrat v rokah kakor Nemci.
Proti večeru smo dobili poročila iz Tomšičeve brigade. Efenko je sporočal, da je imela Tomšičeva 24. in 25. marca hude borbe na zgornjih Lašnah in ker Enajsta brigada ni hitro poslala svojih čet, je prva Tomšičeva brigada potolkla precej Nemcev. Vendar je zgubila precej časa. V borbah je padel tudi zdravnik Kolar.
Padel je izredno delaven človek s širokim obzorjem, človek, ki je imel rad svojo domovino. Njegova smrt me je močno prizadela. Kako ga bomo pogrešali! Posebno na pomlad, ko se bodo začele ostrejše borbe. Tudi Luka in Vasja sta žalovala za zdravnikom Kolarjem. Kako topel in človeški je bil z ranjenci! In kako pogosto je mislil na svojo družino! Tudi šefa divizijskega zdravstvenega odseka červinka-2igo je zelo potrla izguba doktorja Kolarja. Ziga se je grabil za svoje sive lase in tekal po sobi sem in tja. Klel je, robantil m vzdihoval: «Kaj
41 'HB i— ime	MK IBK MMK MM IB« l—l— — —	«4»»	MK	MKIPK	3f	3WKH>MBt-5tac4:^-4g&41ig4Cn4t»-a»^S
vraga sem pustil Kolarja tja, kjer ga niso znali varovati!«	tudi njegov sin. Beno Kotnik je počasi razla?fh’overiV'
Se istega večera smo poslali sporočilo vsem brigadam, da	Koroškem. Pravil je tudi, da dobro pozna Pre	p „
je zdravnik Kolar padel in da so štabi brigad v bodoče osebno ca, ki trpi nekje v internaciji. «Morda ga de jfFj odgovorni, če se zdravnikom kaj pripeti. Sporočili smo tudi,	videl. Tako dobra prijatelja sva bila.«	raSP»- -
da je treba zdravnike na položajih zaščititi in da bodo člani	__ Kotnika sem spraševal tudi o gospoda:sk	.
štaba brigade degradirani, če bomo ugotovili, da je padel zdravnik po nepotrebnem. Ko sem zvečer podpisoval tisto okrožnico, sem dejal Vasji: «Vse to nič ne pomaga, našega Kolarja ne bomo več imeli in to človeka boli..«
Tomšičeva brigada je prav uspešno delovala v Gornji Savinjski dolini, Trinajsta brigada okrog Velenja in Graške gore, šercerjeva pa okoli šentandraža.
Koroškem. Podrobno mi je pripovedoval o P1 pri skih kmetijah. Ko smo se pogovorili, je za his pogrnil sivo odejo, se stegnil nanjo in zaspal-
Pozno popoldne je četa Trinajste brigad® N »o,
m°J svoj« *J{
POMLAD PRIHAJA
10. aprila. Bili smo pri kmetu Pečovniku. Ženske so nosile v jerbasih našim borcem kolače, šunke, pirhe in potice. Bila je velika noč. Vse je bilo veselo in dobre volje, še naš Luka je bil vesel. Kar naprej se je važno pogovarjal z bolničarko Olgo.
Vasja se je obrnil k Luki in mu zaupal, da bi se tudi on zagledal v kakšno dekle, a nima sreče. Pri tem je tako žalostno vzdihnil, da smo se vsi smejali. Tudi jaz sem Luko podražil, če se ga že prijemlje pomlad. Luka je zardel kot majhen deček, ki ga zalotiš pri prepovedanem dejanju.
«Ali veš, Luka, katera bi bila zate?« smo ga vprašali.
Luka je nabral obraz v resne gube in sramežljivo vprašal: «No?»
»Poglej Luka, Olga te tako hrepeneče gleda. Vsak tvoj korak spremlja. Ona, Olga, čedno dekle in še bolničarka povrhu, bi bila lahko tvoje dekle.«
Kakor hitro je Olga zaslišala te besede, je dala roke na obraz, kot srna skočila izza mize in zbežala na vrt.
Terenka iz Smiklavža nam je podarila pletenko vina. Trka-
roške strani sestdeset novincev, večinoma sem kmalu spoznal Matijo Haceta iz m'
Bil je aktivist v rudniku v Črni. Opisal je,rS(K0''rl delo med rudarji. Dejal je tudi, da je 95 odst^ ^e,
nas in bi šli radi v partizane, toda mnogi. s bi potem Nemci znesli nad njihovimi družin*^ jjo Pod večer sem imel politično uro s korosk
ko pozorno so poslušali!
gl3
vPe!
Pozno proti večera smo dobili pošiljko 1^il%V]|^i na Dolenjskem. To je bilo prvo pismeno sP^)f)ieči:5 dobili pri Pečovniku od glavnega štaba najK	67:
šiljki je bilo precej literature o kočevskem
JV- KJZIKJ jJiCUCJ lUtf ULUfU VJ JVVJV-V- r	,	£0	"	•	tlP?’	iT
zasedanju, ki je bilo menda februarja. V nleL izvf5^ gl^
vodila CK za partijsko delo v diviziji, navodila	V
ra OF za delo na terenu in navodila glavneg/ sporikviiy|
za širše operacije. Hkrati nam je glavni n'g~ 0pere odslej štirinajsta divizija sestavni del četrte p0ti
T«'__-:________    «	_	t	-	.	1	■	« z rta lit* *7 kfi.
Komisar cone’ bo Jože Borštnar, ki da je 2* n“jej
sko. Komandant bo Poglajen Franc, ki ga ^jie; znali, načelnik štaba cone pa bo Kilibardam j« Pij ga že od leta 1942. Najbolj me je pa prizade* smo, v katerem je pisalo, da me glavni štab
li smo z Luko in slavili njegovo do sedaj skrito ljubezen, liviz
pomočnika komisarja štirinajste’ divizije ^ati^Uira sekretarja političnega oddelka pri četrti ope; ^10 r t.
Nekateri iz našega divizijskega spremstva so se zaljubljali v kmečka dekleta. Tudi dekleta po gorah so vneto pomagala partizanom, šivale so, prale, delale nogavice, poleg tega so pa bile izvrstne obveščevalke.
Danes je prišel v naš štab okrožni aktivist Beno Kotnik iz Kotelj na Koroškem, starejši osivel človek, Z njim je prišel
ce sem potisnil pismo Luki, ki je dejal, “a. „r p;>-me poslali nazaj v Tomšičevo brigado, kakm ^g(g -pj pasel v četrti operativni coni. Posle začasnega Ka nameraval oddati Mihi čerinu-Alešu, hrabre^tel * J sem ga v novembru 1943 rešil smrti, ker ga Je „ r
za neko malenkost ustreliti...
(Nadd
:1>ir