Stav. 91 V Trstu« v ponedeljek, dne 4. mala 191« Letnik XXXIX Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah hi praznikih« ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Uredništvo: Ulica Sv. FrančiSka AsiSkega št 20, L nadstr. — Vd dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nelrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsord| lista .Edinosti". — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge « omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv- Frančiška Aailkega flt KL Telefon uredništva in uprave Stev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto .......K za pol leta................. za tri mesece................. Za nedeljsko izdajo za celo leto........ 5*W za pol leta................ . i. T^U^. St l m ■ - g ■ j S Glasilo 2*60 druitva „Edinosti" za Primorsko „V edinosti je moč!" Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev . . zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovccv in obrtni ov......mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, gl isi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5 — vsaka nadaljna vrsta............. 2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnine in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno la upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška AsiŠkega Št. 20. — Poštnoliranilnični račun št. 841.652. Cesarjevo bolezen. Cesarjevo zdravstveno stanje neizpre-m en j eno. DUNAJ. 3. (Izv.) Cesarjevo zdravstveno stanje je ostalo tekom današnjega dneva neizpremenjeno. Kakor se poroča, je ces; r današnjo noč prespal bolje, nego prošlo, in je z radi tega bilo vse njegovo razpoloženje tekom dneva precej bolje nego včeraj. O stanju bolezni ste bili, kakor navadno izdani zjutraj in zvečer oficijelni sporočili. Jutranje sporočilo. DUNAJ, 3. (Kor.) O cesarjevem zdravstvenem stanju se je poročalo danes zjutraj, cia je bila noč boljša nego predidoča in splošno počutje popolnoma zadovoljivo. Večernje sporočilo. DUNAJ, 3. (Kor.) Ka or pravi večernje sporočile«, so ostali kataralični pojavi pri cesariu popolnoma enaki. Popoldne se je cesar eno uro mudil v mali schčnbrunnski galeriji. _ Vojna v Ameriki. Kršenje premirja. LONDON, 3. (Izv.) Listi poročajo iz Vera-eruza, da so mehikanske čete vzlic sklenjenemu premirju napadle amerikanske čete v Veracruzu. Podrobnosti o tem napadu še manjka. Z druge strani pa se poroča, da je v tem boju med Amerikanci in Mehikanci padlo 200 Amerikancev in nad 50 Mehikancev. Newyorško časopisje je silno razburjeno zaradi teh dogodkov in zahteva, naj amerikanska vlada nemudoma stori najodločneje korake proti Mehiki: — „Times" zatrjuje, da pri tem napadu ne gr* za redne čete Hirertove, temveč, le za irregularne čete. Gibanje proti Huerti. LONDON, 3. (Izv.) Kakor poročajo iz Mehike, se je pričelo proti Huerti precej živahno gibanje med njegovimi lastnimi pristaši. Velik del Huertovih pristašev je prišel do prepričanja, da ne oride do miru, dokler ostare Huerta predsednik republike. K^kor se čuje, obstoja tajni komplot, ki ima namen, šiloma odvesti Huerta na kak parnik in nato v Evropo. Proti Huerti je začel ruvati baje tudi sedanji mehikanski minister Porfirio Poyaz, ki je v najožjih stikih z ameriškim predsednikom Wilsonom. Amerikanci zasedejo nadaljnja mehlkan-ska mesta. \VASH1NGTON, 3. (Izvr.) Amerikanska vlada je sklenila, da v slučaju, če se potrdi vest, da so Mehikanci napadli amerikanske čete v Veracruzu, da takoj ukaz, da naj amerikanske čete zasedejo nadaljnja mehikanska mesta in začno prodirati v notranjost dežele. Naskok Amerikancev na veraeruški vodovod. \VASHlNGTON, 3. (Izv.) Amerikanske čete so naskočile in zasedle veraeruški vodovod. Amerikanci niso imeli pri tem naskoku nikakih izgub. Premirje med mehikanskimi vladnimi in vstaškimi četami. W ASHINGTON, 3. (Izv.) Iz Tampica poročajo, da so tamkaj Huertove čete sklenile premirje s četami vstaških generalov Carranze in Villel. Ustavljene sovražnosti. MEHIKA, 3. (Izv.) Vojno ministrstvo je izdalo vladnim četam povelje, da ustavijo za dobo premirja sovražnosti proti Amerikancem. Povratek Roosevelteve ekspedicije. LONDON 3. (Izv.) „Times" poročajo iz Manaos, da je dospela tjakaj Rooseveltova znanstvena ekspedicija, ki se je morala boriti s silnimi težavami in velikimi nevarnostmi. Več mesecev jej je manjkalo ži veža, ker ni bilo dobiti divjačine, a reke so bile brez rib. Mnogokrat so napadali ekspedicijo pume (amerikanski levi). Ekspedicija dva meseca ni videla nobenega človeka. Remfri v MbonOL 10.000 Albancev pred Korico. DUNAJ, 3. (Izv.) Iz Drača poiočajo, da so izvedle albanske čete tekom včerajšnjega dneva zelo srečen naskok na vstaške čete v Epiru, zavzele nekaj vasi ter prodrle prav v bližino Kolonije. V Albaniji vlada veliko bojno razpoloženje in od vseh plemen prihajajo mnogoštevilni prostovoljci, tako da bo v kratkem času štela albanska armada pod Korico okrog 10.000 mož. Vlada upa, da Albanci ▼ kratkem zopet osvoje Kolonijo. Za delnzmožnost državnega zbora. DUNAJ, 3. (Izv.) V tukajšnjih politiških krogih se živahno razpravlja o šansah jutrišnje konference parlamentarnih se-niorjev. Kakor se da soditi po čeških listih, presojajo Cehi te šanse jako pesimistično. Na drugi strani pa se zagotavlja, da so pripravljeni kompromisni predlogi, ki omogočijo zopetno sklicanje in uspešno zasedanje državnega zbora. Po tem kompromisu bi baje Cehi ustavili obstrukcijo, tako da bi državni zbor deloval vsaj nekaj časa. Trdi se, da si tudi vlada želi kratkega državnozborskega zasedanja, da bi namreč tekom njega predložila državnemu zboru državni proračun za leto 1914.—1915. Kajti le tedaj, če bi bil proračun že predložen državnemu zboru, bi fa potem vlada mogla izvesti s pomočjo 14. Ce pa ne pride do državnozborskega zasedanja, potem ne more vlada izvesti novega proračuna s pomočjo § 14, temveč edino le starega, v katerem pa ne more biti postavek za nove vojne potrebščine. PRAGA, 3. (Izv.) Kakor se zatrjuje, so se vse češke stranke zedinile glede enotnega postopanja v jutrišnji konferenci parlamentarnih seniorjev. Zahtevale bodo, da se razpišejo volitve v češki deželni zbor, ker bi bile edino le pod tem pogojem pripravljene razpravljati o delozmožnosti državnega zbora. Majnikovo slavje v Pragi. PRAGA, 3. (Izv.) Danes je praznovalo češko narodno socijalno delavstvo svoje majniško slavje. Vršilo se je v mestu več zborovanj, nakar se je vršil manifestacij-ski izprevod po mestu. Na shodih se je manifestiralo za obnovitev in demostra-tizacijo deželne ustave na Češkem. Vsa manifestacija se je izvršila skoraj brez motenja miru. Prišlo je do hrupnih prizorov le tedaj, ko so nekatere skupine prišle v Snihov pred uredništvo »Narodnih Listov«, kjer so hrupno demonstrirale kli-čoč »hamba« »Narodnim Listom« in dr. Kramaru. Italijanske teritorijalne aspiracije v Turčiji? RIM 3. (Kor.) Francoski list »Gaulois« priobčuje razgovor z ravnateljem lista »Mattino« Scarfogliojem o delovanju Italije in Nemčije v Albaniji. Scarfoglio je trdil v tem razgovoru, da hoče Italija, da se PODLISTEK. Ponedeljsko pismo. Trst, dne 1. maja 1914. Dragi Primož! Odpusti mi, Primož, marsikaj se je zgodilo, odkar sem ti zadnjič pisal; toda ne morem ti poročati trezno kot do sedaj. Ves sem še pod utisom tega, kar se mi je danes pripetilo, in ne vem, ali bi se smejal ali zjokal. Poslušaj: Prvi dan maja, dvojen praznik. Dopoldne praznik delavcev, popoldne pa praznik ljubezni. Dopoldneva nisem praznoval; veš, da sem bil vedno lenuh, in nisem si upal praznovati praznika delavcev. Razun tega sem imel dovolj drugega dela. Pač pa sem sklenil, da bom praznoval popoldan, praznik ljubezni, dostojno in popolnoma. Do tega imam pravico. Saj je ljubezen solnce življenja, in solnce sije na krivične in pravične brez razlike, tudi na — lenuhe. Takoj po tem svojem sklepu sem prišel do zaključka, da praznika ljubezni ne morem obhajati — sam. Res je, da čiovek tudi samega sebe lahko ljubi, toda za to ima dovolj ostalih 364 dni v letu, prvega maja pa si mora izbrati že kak drugi, bolj vreden predmet svoje ljubezni! Kot pristnemu Slovencu mi je takoj padlo na misel — vino. Ne, pomladanske poezije, prvega majnika si ne bom oskrunjeval s pijančevanjem. Zato imam tudi dovolj časa v o-staifh 364 dneh leta. Mislil sem in mislil, kako in kje bi našel kakšno originelno lju- bezen, in konečno sem prišel na staro pesem: Poiščem si ljubico. Začel sem z velikanskimi pripravami. Brez živih, izrazitih oči je težko najti ljubico. Hodil sem zato dve celi uri okoli bank in menjalnic denarja ter si skrbno ogledoval bankovce v izložbah. Konečno je vsak moj pogled jasno govoril: »Rad bi te imel!« Potem sem se pol ure umival in česal, čedno oblekel itd. Kaj bi ti tu razodeva! vse skrivnosti svoje toalete, ljubi Primož? Skratka, pogled sem v zrcalo in zadovoljen sem bil. Zapalil sem si cigareto in hajd na ulico na lov! Med potom sem se spomnil, da na tem lovu rabim razum govorečih pogledov, svilene ovratnice in cigaret, tudi precejšnjo porcijo poezije. Hitro sem se torej spomnil na trudapolne veselice, ki nas Čakajo to poletje, in postalo mi je poetično pri srcu. Pozdravljeno zlato solnce, pozdravljena pomlad, pozdravljen majnik. klanjam se Vam! Večna boginja Venera, danes sem tvoj ponižni sluga! Vzemi me pod svoje okrilje, samo za danes, in obljubljam ti. da te potem dolgo več ne bom nadlegoval! Zadovoljno sem se namuzal. Izborno gre! Znam poetično misliti in gotovo bom tudi tako govoril. Korakal sem dalje gotov zmage. Prosim te, Primož, po takih pripravah ! Nasproti sta mi prišli dve kuharici Le mimo grede sem ju pogledal in takoj sta bili rudeči kakor — kakor--kakor bi morali biti rdeči naši dični italijanski so-tržačan pri gotovih junaških činih, če bi imeli še kaj sramu v telesu. Evo, dve bi lahko imel, če bi le hotel. Toda danes si zgradi v Albaniji pristanišče in da se zveže z železnico z Bitoljem, s Solunom in Carigradom zaradi tega, ker goji teritorijalne aspiracije na turško ozemlje. To odkrito sumničenje tega uglednega politika zavrača rimska »Tribuna« in pravi, da bi se osebnega mnenja ne smelo tako pretiravati in propagirati za javno mnenje. Italijanska vlada nima takega namena in tudi javno mnenje v Italiji je v tem vprašanju solidarno z vlado. Proti grškim nasilstvom. CARIGRAD, 3. (Izv.) Turška vlada je izročila veleposlanikom protestno noto proti postopanju grške vlade proti turškim podanikom v Macedoniji. Turška vlada zatrjuje, da Grki v Macedoniji sistematično preganjajo Turke iz svojega o-zemlja ter jih trpinčijo in zagrešajo nad njimi razna grozodejstva- Turška vlada se pritožuje, da ostaja vzlic ponovnim pritožbam turške vlade pri grški položaj v Macedoniji neizpremenjen. Turško prebivalstvo da kar trumoma beži iz Macedonije. Turška vlada zahteva od velesil, naj prisilijo Grško, da se bo držala določb cari-grajskega miru. Calllauxov poziv na dvoboj. PARIZ 3. (Kor.) Caillau* je poslal svojemu protikandidatu pri zadnjih volitvah Daillieresu svoja zastopnika generala Pnlsteina in Ceccaldija. Caillau* se čuti žaljen, ker je Daillieres objavil v nekem volilnem pozivu, da so bivši Caillauxovi volilci odklonili, da bi postali sokrivci hudodelstva in se izjavili za solidarične z ministrom, ki se je osramotil vsled takih sleparjev. Dar angleške kraljice. PARIZ 3. (Izv!) Angleška kraljica je podarila soprogi predsednika Poincareja zelo dragocen nakit iz briljantov, ki je vreden več stotisoč frankov. Razdelitev turških dolgov med novoosvojeno ozemlje balkanskih držav. CARIGRAD 3. (Kor.) Porta je izročila francoski vladi tabelo, ki razdeljuje med posamezne balkanske države dolgove, ki jim pripadajo vsled novopridobljenega ozemlja. Po tej razdelitvi pripade na Grško 14,315.000 turškii? funtov, na Bolgarsko 4,076.000, na Srbijo 4.452.000, na Albanijo 1,091.000 in na Crnogoro 151.000 turških funtov. Francoski boji v Maroku. PARIZ, 3. (Izv.) V severnem Maroku je prišio do hudega boja med francoskimi če tami in M rokanci. Marokanci so imeli velike izgube, Francozi pa devet mrtvih in ranjenih. Zopet poskusna mobilizacija na Ruskem. PETROGRAD, 3. (Izv.) Danes je car izdal ukaz, ki odrejuje poizkusno mobilizacijo dveh armadnih zborov in vpoklicanje rezervistov v okrožju jekaterinoslavskem. Vtlsk Berchtoldovega ekspozeja na Bolgarskem SOFIJA, 3. (Izv.) „Narodni Pravo", vladni list, izvaja, da je napravil ekspoze avstrijskega ministra zunanjih stvari, grof* Berch-tolda, na Bolgarskem na boljši vtisk, zlasti pa oni pa*ust ki poudarja nepravilno razdelitev balkanskega ozemlja v etničnem oziru. List poudarja, da na Balkanu ni pričakovati mirnega razvoja, dokler ne bo popolnoma rešeno nacijonalno vprašanje, in da se je to-iko časa treba vedno še bati novih kala mitet. bom iskal kaj finega, izrednega; saj je Trst velik, dan dolg in moja zmaga gotova! Švigal sem se svojimi pogledi na desno in levo, kakor Italijani z gulaži ob času volitev, tako, da niti dobro videl nisem, kam mi uhajajo. Tu sem zaslišal za seboj ženski glas: »Kam pa Vam se tako mudi, gospod ?« Ozrl sem se; tu je stala pred menoj in zdelo se mi je, da se trese. Gotovo jo je zadel eden mojih govorečih pogledov, katerega pa ji ne bi bil daroval, če bi jo bil prej — pogledal. Dragi Primož, misli si volilni plakat tri mesece po volitvah, na katerem stoji z pobledelimi črkami: »Naše stare pravice----in predstavljal si boš morda, kdo me je nagovoril. Ah, če bi se krivice, ki se nam godijo, tako hitro o-brnile v pravico, kot sem se zdajci jaz, kako srečen bi bil naš mili slovenski narod! Začel sem misliti. Res je, zmagujem na vsej črti Toda kakšne zmage! Brrr! Venera, Venera, ali nimaš nič boljšega pod svojim okriljem? Takih zmag ne maram, raje se obrnem.... Misli so mi zastale. Iz hišnih vrat tik pred menoj je stopila elegantna postavica. brhka, gibčna, vitka. Pospešil sem korake in jo pogledal od strani. SapramišI V telesu mi je nekaj zakrulilo, in jaz sem prepričan, da to ni bil želodec, ampak srce; zakaj pred kratkim sem obedoval »Gospodična, mila gospodična, ali smem biti v svofi neskončni ponižnosti tako nesramen, da Vam ponudim svoje spremstvo?« Nič odgovora! Stopila Je hitreje. -»Gospodična, ne samo par minut, am- Franc Košut na smrtni postelji. BUDIMPEŠTA, 3. (Izv.) Zdravniki kjav-Ijajo, da je zdravstveno stanje Franca Košuta tako nevarno, da nastopi pri njem najbrž že v kratkem agonij . Kolesarska dirka v Reki. REKA, 3. (Izv) Pri današnji mednarodni kolesarski dirki na progi Reka—Rupa—Re'*a je do«p^| prvi Josip Brosina iz Pu!e, drugi Znrko S i Š k o v j č iz Trsta, tretji pa Ivan Mešrrović iz Zadra. Pred razpustom državne dume. BERO L IN, 3. (izv.) »Vosische Zeitung« poroča iz Petrograda, da je v zadnjem ministrskem svetu predlagal minister notranjih stvari Maklakov razpust dume, češ ker ne odgovarja več svojemu namenu. Minister zunanjih stvari Sasonov in finančni minister Back sta se protivila razpustu. Ministrski predsednik Goremikin je končno izjavil, da bi bilo treba državno dumo razpustiti le tedaj, ko bi odklonila državni proračun. Razmere v dumi postajajo vedno napetejše. Orijentalske železnice. BELGRaD 3 (Izv.) Ravnatelj orjentalskih železnic Mtiller je po osemdnevnem tukajšnjem bivanju odpotoval na Dunaj, da t o poročal o rezultatih svojih pogajanj s srbsko vlado. Pozitivni rezultati se še niso dosegli, a pogajanja so se prekinila edino le zato, ker je moral odpotovati stavbni minister, ki so mu podrejene tudi železnice, v notranjo Srbijo. Prenovitev srbskih topov. BELGRAD 3. (Izv.) Kruppov zastor nik Marwet je dospel v Belgrad in je začet z vojnim ministrstvom pi gajanja, da bi Srb; a dala v balkanski vojni zaplenjene Kruppo^e topove v popravo Kruppovi t^rdki. Kakor se zatrjuje, sprejme vojno ministrstvo to ponudbo. Nov avijatiškl rekord. PARIZ, 3. (Izv.) - Avijatik Levasseur je dos gel danes nov avijatišk- svetovni rekord. Dosegel je namreč s svojim aparatom, na katerem [e imel s seboj pasažirja in Še posebej 350 kilogramov teže v 58 minutah v šino 1950 metrov Umili ussll. Smrtna kosa. Včer j popoldne je po dolgi, mučni bolezni um-la gdč. G acija K o v a č i č e v a od Sv. Magdalene. P koi-nica je bila zelo marlj va članica našega gledaltš ega zbora Naj počiva v miru! Gospodarski položaj Slovencev. O tem važnem predmetu bo piedaval g. Agne-letto v četrtek, 7. t. m. ob 8 in pol zve-žer v dvorani Nar. delavske organizacije, ul. Sv. Frančiška št. 2 Laško pobalinstvo. Včeraj proti večeru nekako okrog polišesiih Se je naenkrat za slišat • Gahtiijevi ulici mučan pok, močnejš kol bi bil iIlko, da bi jih ne bil odnesel preveč lahk . pak vse popoldne Vam rad posvetim, tak je moj sklep!« Nič! Stopila je še hitreje. »Samo danes uslišite me, potem Vas nikoli več ne bom nadlegoval!- Nič! Začela je skoro teči. »Ampak gospodična, tega ne bi bil pričakoval od vas. Poglejte me vendar, moj obraz je pošten! In res. ustavila se je. Najbrže me je hotela osorno za ; .iti. Toda, ko so se srečale najine oči. ji je postal obraz nekako prijetno presenečen. Ha! To je moč mojega govorečega pogleda! Zaman nisem dve uri požiral bankovcev z očmi! Z grozno mehkim glasom me je vprašala: »Kaj želite od mene?« »Pred vsem, gospodična, želim, da mi milostno dovolite, da Vam ponižno položim svoje skrajno udano srce pred noge, nadalje, da Vam svečano izjavljam, da postanem vašverni sluga za vse popoldne!« Ivanka se je zasmejala. »Amak jaz ne potrebujem sluge. Orem na sprehod.« »Imenitno, gospodična! Moj namen je isti Tudi jaz grem na sprehod. Idiva skupaj! Ce se dva združita vsako podjetje bolje uspeva. Najiskrenejši trgovci so tega mnenja.« Začel sem ji na dolgo in široko razkladati, da bi bili Italijani v Gorici propadli, če se ne bi bili združili z Nemci, iz česar lahko spozna, da jo res iskreno ljubim Kmalu sem izvedel, da ji je ime Zala. Kakor navlašč! Naredimo lahko inal roinan- Zopet zločinski napad. — V soboto ponoči je šla po Stadionovi ulici družba Slovencev in Nemcev, v kateri ste se nahajali tudi dve dami. Bila je močna burja, ki je odn sla dvema gospodoma klobuka. Ko so gospodje skočili za klobukoma, je damam, pn kaierih je ostal en sum spremljevalec, priolizalo pet laških pobalinov, ki so bili tako predrzni, da so hoteli obemati in poljubljati dami. Gospod, ki je bil pri damah, ne da bi bil izpregovoril kaj, dobil aen-xrat močan udarec po g'avi, najbrž z boksarjem, in ga je takoj oblila kri. Bil je to g. Ivan Koblar. Ko so se vrn li ostali gospodje, med njimi g. Gez« J u n g, od dunajskega dnevnika „iViorgen-, in so L»«hi čuli, da se govori nemški, so kakor besni naskočili vso družbo in je dobil g*sp. Jung precej močan udarec po licu in prav tako tudi neki g. F r i t s c h. Po tem junaškem Činu so laški lopovi zbežali. Družba je spremila g. Koblarja na rešilno postajo, kjer se je službujoči zdravnik naravnost nesramno ponašal napram ranjencu in niti preiskati ni hetel rane, temveč je prepustil nekemu uslužbencu, »ta je površno obvezal ranjenca, ki ga je nato ostala družba spremila d«'tnov. G. Koblar je ob tej priliki tudi izgubil 52 kron. Pozneje je družba nekemu stražniku pokazala glavnega laškega napadalca in zahtevala naj ga aretira, toda stražnik ga ni hotci aretirati. — Nemci, ki so bili v družbi, so oili zletniki z Dunaja in se niso mogli dovolj zgražati nad nečuveno zločtnsko siro-vostj > in predrznostjo laških pou'ičnih l an-ditov. Poudarjali o, da so taka laška lopov-stva, kakršnim so b li tudi priča tekom praznovanja prvega majnika, tes imenitno priporočilo za tujce, ki nameravajo posetiti Trst. Mi pa pravimo, da je to zopet dokaz laške hvaležnosti Nemcem za njihovo lju ezen na prani Lahom. „Pobijte ščave", je kričala na dan prvega majnika z okna svojega sranovama v Car-duccijevi ulici žena nekega Rudolfa God n i g a, ko so se vračali Šentjakobčanje po manif- stacijskem izprevodu domov in so jih laški poulični b nditj^ napadi: v Carducc jevi ulici. V poročilu o teh dogodkih smo omenili, da ima ta Rudolf Godnig svo e skladišče v ul. sv. Mavricija, kar pa ne odgovarja resnici, kajti g. Rudolf Godn k, ki ima svoje skladišče v omenjeni ulici, je trgovec, naš človek ki ima trgovino in stanovanje v ulici sv. Ivana št. 8, dočim pa je oni Rudolf Gudnik. ki stanuje v Carduc.ijevi ulici št. 32, trgovski agent. Niegova žena je hči sloven ske matere, nekdanje lastnice hotela „Starit Wien~ To izgubljenko, ki je pozivala laške prviepače na pobijanje Slovencev, prav toplo pr poročamo policiji in državnemu pra dni-stvu. Priče so na razpolago. Italijanska športna društva, ki prirejajo večino svo ih izetov v naše si vensk niaie, kjer se im še nikdar ni skri il las, dasi prepevajo italijanske pesmi, često cel » izzivalne, tro ijo na svoje laške fanfare, so vse s oje nameravane izlete za 1. majnik v tukajšnjih laških g asilih odpov dala ter pozivi a a svoje člane, da se zb ro dne 1. maj-m*a pri kavarni „Chiozza" in „Municipkr. Zakaj? Odgovor |e lahek. O tem govore dovolj jasno krvavi dogodki 1. majnika. Ta italijanska šporina — reete izzivalna — društva, ki so javno nastopala v italijanskem časopisju z odpovedjo nameravanih izletov dne 1. majnika z znanim namenom so s e-deča: 1. Associazione de^li studenti Trie-stm , 2. La Gi vane Trie te, 3 L' Associazi L* Inom nata, 4. Circolo sportivo Olim- ;ek: Mikulova Zala. — Vedno se je smejala. Lovil sem jo za roko, toda zaman. Šele, ko me je globoko pogledala, mi jo je prepustila. Eh da. moj pogled! Imenitno sem se zabaval, ure so mi potekale kakor v snu. Toda, dovolj dolgo se že poznava, čas bi bil, da se poljubiva. Ce se danes ne, potem bo zopet treba čakati 364 dni! Prišla sva na samoten kraj. Sedaj ali nikoli! Pogledal sem jo, kakor da bi bila tisočak, in našpičil sem ustne. Tu pa se je začela braniti na vse pretvege. Začudil sem se. »Ampak Zala, saj te vendar ljubim! Ali te ne smem. poljubiti? Zakaj pa hodiš že dve uri z menoj? Saj me tudi ti ljubiš?« »Ne! Pustite me!« »Ne razumem te. Zala. Čemu si pa prišla z menoj?« »Ker imate nekaj posebnega!« »Kaj pa, kaj, Zala? Povej mi, prosim te!« * »Ne povem!« O, to mi mora povedati. Ce ne bo drugače, lahko to lastnost porabim prihodnje leto plodonosno. »Zala, rotim te, povej mi, kakšno las-nost si našla na meni, da ti je bila ljuba moja družba.« »Ali mi ne boste hudi?« »Ne! Prisegam ti, samo povej!« »Cujte! Vi imate nos. ki je zelo podoben k u marci, in jaz imam kisle kumarce grozno rada...« Kaj praviš k temu, Primož? Pozdravi Tvoj stari Mikula Letič. 9tfM fl- .romosT« st v Trstu, dat 4. on|a 1914. pia, 5. Chib Juventus 6. U dub oc istico (kolesarsko društvo), 7. II dub odistico Triestino (kolesarsko društro), 8. L' Associ-azione fra ex - allievi. Na žaljenje — odgovor. Neki gospod P. iz Gorice nam je pisal odprto karto, na kateri na\ je pozival precej robato, naj prenehamo z jeremijadami o Italija skih pouličnih napadih, ćeš: če tržaški Slovenci ne znajo odbijati takih napadov potem je to znak, da so strahopetci in plašljivci. Tako žaljenje na račun ravno tistih tržaških Slovencev, ki so že ob tolikih prilikah — kakor gotovo ne nikjer drugie na Slovenskem v svojih narodnih bojih pokazali tolikega osebnega pogum* in požrtvovalnosti, da so polnili ječe in odsedel! stotine let, ne da bi bil radi tega le eden tožil in jadiko-val, ali da bi mu bila upadla vnema za narodno stvar. In med njimi, ki so se ieti na zatožni klopi radi narodne stvari, so bili tudi možje, ki so šteli in štejejo še danes med najuglednejše po naši okolid, ljudje, ki so v svojem poklicu trpeli radi tega ogromne materijalne škode, očetje številr ih družin, zbog česar si je lahko mis'iti duševne muke, ki so jih trpele nesrečne žene in nedolžni otroci. Pretrpeli so vse, ne da bi godrnjali — vse iz ljubezni do narodne stvari. In sedaj pa prihaja kdorsibodi in dolži tržaške Slovence strahopetnosti spričo takih dejstev pač tako žaljenje ne more doseči višine tržaških Slovencev. O tem so onega gospoda izdatno poučili tudi dogodki dne 1. majnika: ta sijajna manifestacija tržaškega Slovenstva vkljub vsej sovražni brahijalni sili in vkljub vsem furijam v vrstah razpaljeniti narodnih sovražnikov t To je naš odgovor! Vratarski čuvaj Furlan na Bergerjevem prostoru na tukajšnji južni postaji — nam pišejo — zmerja Slovence s ščavi. Dobro bi bilo. če bi ga g. postajenačelnik poučil, da zmerjanje Slovencev ne spada v njegovo službo. Kajti postajenačeln štvo naj ve, da ima tudi potrpežljivost Slovencev svoje meje in da se ne bodo dali žaliti in psovati od nikogar, tudi od vratarskeg čuva a Furlana ne. Upamo, da za danes toliko zadostuje. Ponovno se je že dogodilo, da smo prejeli brzojavke, namenjene urečništvu, — odprte. Izjavljamo, da bomo odslej proti vsakomur, ki bi se drznil samovoljno odpirati naše brzojavke, nastopali z vso strogosti, ki nam jo daje na razpolago kazenski zakon. Hrvatskemu pesniku in prijatelju v spomin! V torek zvečer j umrl na Reki hrvatski ljudski pesnik in pisatelj I v o G r a-hovec Riečanin v starosti 39 let. Za-Pustil je vdovo in četvero n doletnih otrok, pokojnik, ki je bil iskren prijatej, vzoren značaj ter vrl rodoljub, je preživel dolgo dobo svojega življenji med tržaškimi Slovenci ; stanoval je v Škednju. Za našo narodno življenje se je vedno zanimal in veselil se je vsakega našega narodnega napredka. Bil je član več naših slovenskih narodnih društev, med temi tudi političnega društva „Edinosti" in skoro že na smrtni postelji, ko ga je posetil pisec teh vrstic, je prosil za „Edinost-. Blagi pokojnik si je na Reki in v okolici pridobil neprecenljivih za- u 20 K Ta bankovec je tolik • časa bodel v oči nekega Butazzonijevega prijatelja, da ga je končno izmeknil Ganzu m ga izročil Butiazoniju. Ganzo pa je kma u op zil, da mu manjka denar in je obdolžil Bu-tazzo-nija, da ga je izmeknil Buttazoni je tajil, a ko je Ganzo končno poklical redarja in dal aretirati Butaz< nija, so tudi v resnici našli ukradeni bankovec. Buttazoni je 2e bil doslej pod policijskim nadzorstvom. Med sosedi. — Inženir Josip Suppancich st nuje v tretjem nadstropju hiše štev. 2«» v ulici Josipa G itterija, v drugem nadstropju pa stanuje neki Leon Dorisser, t odom iz Celovca, uradnik v nekem trgovskem informacijskem uradu. Snoči so v Suppancichevtm stanovanju nekaj ropotali in Dorisser se je šel pritoževat k Suppancichevim. Ko je prišel Suppancich dom -v, mu je žena po edala. da se je prišel Dorisser pritoževat, nakar [e Suppanc-ch takoj stopil k Dorisser,u „zahte vat pojasnil". Konec je bil, da je Dorrs r sunil Suppancicha. ta pa Dorisserju pritisnil eno s palico po glavi. Stražnik ki je pr šel posredovat, je odpelja oba na policijski ko-misarij t, kjer so napravili zapisnik, potem pa zopet izpustili oba. „Dober prijatelj4*. Kamnosek Ivan Pavš-ner iz Nabrežine je snoči s svojim prijateljem, težakom Josipom Stančićem, ki je doma iz Materije in stanuje v ul. Riborgo št. 27, obredel celo vrsti tržaških gostilen. Ko se je Pavšner nekoliko opil, mu je Stančič izpeljal d narnico, v kateri je imel 27 K. Ko je Pavšner opazil, da mu je zmanjkal denar, te Stančič tajil, da bi mu ga b 1 ukradel, toda Pavšner ga je dal vzljc temu aretirati Pri Stančiču so našli še 25 K. Izgovaijal se je, da je zato vzel Pavšnerju denar, da bi mu ga ne bil ukradel kdo drug. Poizkušen samoumor. Marija Nierii, stara 26 let, stanujoča v ul. Tiziana Vecel-lija Št. 7, je snoči ob polienajstih v sami>-umorilnem namenu izpila nekoliko lizoia Zdravnik rešilne postaje jej je podal prvo pom <č, potem jo pa dal pr-peljat. v bolnišnico. Zastrupiti se je hotela baje od žalosti, ker jej je težk<» obolela njena hčerka. Nevaren padec. Ivan Vojvodih star 24 let, črevljar, stanujoč v ul. sv. Vita št. 9, se ;e snoči vračal z neka izleta domov in je padel s kolesa. Zlomil si je levo ključnico, in se tudi še drugače pobil precej nevarno. Prvo pomoč mu je podal zdravnik rezilne postaje, potem so ga pa prepeljali v mestno bolnišnico. Nova divjaštva. Včeraj 20 minut po poldne sta se dva naša mladeniča ra/.govarjala na oglu Vodne in Vodovodne ulice. Pred kavarno Minerva stoječi redar je bil za tre-notek obrnjen proti od zgornjega dela ulice prihajajoči neki laški fanfari in ta moment so porabili trije 22 do 241etni lopovi in obkrožili našo dvojico, ter 151etnega dečka udarili po glavi. Razume se, da so na to izginili, kakor običajno! Dne 1. majnika je bil zraven že omenjenih našincev udarjen s palico po glavi in sicer ob 9 zvečer pri zloglasnih „Voltih* neki mirno gredoč Slovenec. Oni, ki ga je udaril, je odskočil med oboke ter se pomešal med tam zbrano dru-haljo. Klobuk, slamnik, je takoj zamenjal, se vladni zastopnik gorskega župana. Lašk: m:-ig»stratovci so moraii b ti naravnost previdni. da ne zaigra o zadnje šanse in da se nf dogodi Bom K>čf verno Juriju isto. ko r S** ruu županu. Za'o je vLdal sedat mir. C«sto drugačno bo pa lice gor S t ga javnega življenja, ko bo zoitrt dobival go nški mestni župan plačo 8ooo kron, ko bo zo^jet vihtel v rolo goriški župan svot bič nad goriškimi davkoplačevalci. Trdaj zgsnr mir m pod oknLeni magistralne palače začuti zopet Iaš^a kulturna vzde lanost potre bo slovenskega zatirania. Novo "živijen bo reševal magistrat, namesto škandaloznih mestnih financ, laško-nemški značaj mesta, novot živl^ni bodo vršili mestni uradniki posle uličnih agitatorjev n nad okoličani se bo v novi slavi blestela gloriola tržnega nadzornika. V kratkem burno potisnjen' Slovenci z vso silo v oni žalostni položaj, ko kljub sv oji s lni manjš ni, občutimo najhujši terorizem umetno ustvarjene večine. V kratkem nas spomni magistratno nasilje v največji potenci na naša prava in zato je •otrebno, da pripravimo svoj odpor, aa stop jo čez leto dni naši možie, naš zvesti volilci, š? častneie na plan za naši pr*va, za naše ž vi j"nje. Naravnost neverjetno veliko delo so izvršili naši ljudje za časa zadnjih volitev. Vse Slovence so strnili v eno organizacijo ves volilni aparat so krasno obvla dali okolici vzbudili in podnetili čut in smisel za naš boj za Gorico, da so se drugi namestitvi sestra, ali bolje rečeno, moj ljubljeni otrok, in pa marki d' Herouville, moj brat, bla-gosrčen človek, pravi plemič. Kaj ne, stvar je dogovorjena, madame? ... O! Le ne napačnega ponosa, napačne sramežljivosti. Prosim vas! Povejte mi, da sprejemate .. . recite mi, da hočete postati moja sestra in presrečna bom. Pavlina je molčala, kaj naj bi bila odgovorila tej dražestni in dobri gospe, ki jo je navdajala tako nežnočuteča ljubezen do bližnjega, da se je kazala, ko ie delila dobrote. Mogoč je bil samo eden odgovor: da skoči v objem vojvodinji Randanski in si jo tesno privije k srcu. In to je tudi storila Pavlina. Neka neodoljiva sila jo je vlekla k njej in naslonila je svojo lepo, bledo glavo vojvodinji na prsi ter se ie razjokala na srcu te plemenite žene, ki je trenutek prej niti poznala ni in za katero |e bila v bodoče pripravljena žrtvovati svoje življenje. Pavlina Je ihtela, toda v njenih solzah ni bilo več bridkosti. Vedela je, da ni več sama na svetu, da ni več izgubljena. Čutila je, da jo ljubi drugo srce in da je našla trdno oporo v svoji nesreči Mehka roka jej Je brisala solze in božajoč glas jei je Šepetal: — Potolaži se! Gospa Randanska ni bila manj Sfl$AA«ff£M -Aetona Jerkiča naslov : Trst, ulica ruhjgnuu <*eJLLe Poste štev. lU; Gorica, Go- «pt»~ka u-ica 4tv. 7 4444 AH! MCĐ Tret. Vi* Burri ra v. 33. vrata 1 • fiLUCu Damska krojaćnica. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju plesne obleke, obleke za pnroke, bluze za gledal i-ftč - itd fVn- zrn rne. Gostilniško 'iruitvo uri diifBfro ko Hvoru ___________ rnapisoje me-to upravitelja go- stiiu . P o krono), mora o biti vi »žene T »jkasneje do 7. maja 1914. Na poz-je e vi 2-ne prodaje se ne bo o i*al *. <424 Slovenski urar F. Pertot Trst. ulica Caserma U tik LjHbiJaMk« krtitM kaiki Gostilna ,pri Deteljici v Trato, oHca Behrederc 7. Priznano nalMtto In nsjcen^i knninjo. Pristna domstn In tnla vino. wmWBtttuMmtin Filip Ivani&ević. Trst g U Mm WSIii «7. tMta wa ^ s • f ulic .ovre II priporoča §voio gostilno „Brioni d (*, rrattori« Brioni") z vrtom, pripravim n sestanke in zabavne prireditve. Trst, vin deli9 Istri« 't 16 (v bližini cerkv it, Jakoba). Točijo ae prvovrstna dalmatinska vina i Omifta, Srno, belo in opoio. Pivo „Adriis" pelinkovac in maršala ter domača kuhinja it mrzla jedila. Gostilna: via del Rivo fttev. f-« prod io gorinav»denih ptja^ »n mrzlih prfil SLAVIJA vzajemne zavarovalna banka v Pragi llMsrvni fondi K SS.432.lOl 92 Itplatane odlkodnlne in kapltailje Kron 129 065 SO« 28. Dividend m f d osi«j Upi. 2,899 798-2«. PO velikosti druga vzajemna ta v arov oaia drla ve s vseskozi slov-narodno upravo. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po naj raznovrstne jih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno za var. na doživetje in smrt z manjsajočimi se vplačili. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje tako) in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Zavani|e tudi proti vlomu. Dovoljn e iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in obČno-konstne namene. Olavni zastopnik v Trstu V. CEGKAB. ulica Caserma 12, TELEFOM St 21 47. IIK L* VE TI A Velika zaloga gramofonov Trst, — ulica Barrlera vecchia 19 Vedno v zaiogi velika Izber -lovensk*h *ti hrvatskih plošč d kron 2 50 napre|. Vedno i? e plo&ce na boljše vrste. Orsroof r« I na obroke. CD Fraii MALIS trtjtč M IpiIiUb ačnaa z* v o« a TRST uL Tor S Piero 4 Podružnica v Nabraiinl Kr jačrica zalega sukna Obleke po zmernih cena" Solidna, vzorna izvršite* Anton Barucca mizarski moister, TRST, ulica San Francesco d' Assisi 2. SPECIJALIST ZA POPRAVLJANJE ROULET NA OKNIH. Na teljo se menjajo pasovi In zmetf. sa popolno delo bres konkurence. nego njena nova prijateljica. Stiskala jej je ledeno mrzle roke, poljubovala njeno prepadeno lice, da skoraj ni vedela za to, in šepetala komaj slišno: — Pogum! Pogum! Saj sem jaz tu! Ta prizor ni mogel trajati dolgo. Pavlina se je pomirila polagoma in je šla brez obotavljanja za vojvodinjo. — Prijateljica, saj vas ne zadržuje nič v tem mestu? Kaj ne da ne? — O, ne! — je odgovorila mlada gospa z živahnostjo, ki je kazala, kako obsovra-ženo jej je bivanje v Achenu. — V tem slučaju, — je nadaljevala nad-vojvodinja. — odputujemo jutri. Mojemu bratu ni prav nič na tem, da bi ostal dva dni tukaj. V ostalem pa hoče le to, kar hočem jaz, jaz pa komaj čakam, da vas zopet odvedem nazaj na Francosko, da vas iztrgam iz teh žalostnih spominov, ki so za vas zvezani z vsakim predmetom v tej hiši. Moja hišna pride takoj, da nekoliko uredi vašo prtljago. Gostilničarju ukaže m, da vam nakaže drugo stanovanje, poleg mojega. Pozneje vas poprosim dovoljenja, da vam predstavim svojega brata, markija Tank reda d* Heronvilla. Prepričana sem, da vzbudite tudi nJega, ko |e tako dober. Nihče ga ne more videti, da ne bi ga imel ; rad i Ko ie prišla vojvodinja v svojo sobo, i Je dala poklicati gostilničarja Butlerja. Gostilničar je nemudoma prihitel in je, kakor navadno ob takih prilikah, zagotavljal visoki gostinji ob najglobljih poklonih svojo vdanost. — Gospod, — je rekla vojvodinja strogo in ponosno, — vaše ponašanje je nedostojno. Zardevam sramu pri pomisli, da sme pohlepnost po denarju ponižati človeka do najnižje stopnje nečlovečnosti! _ Veliki bog, gospa vojvodinja! — ie zaklical 2id, — kaj sem pa zakrivil tako kaznivega. — Pozabil ste obzirnost, ki jo je dolžan vsak moški, ki spoštuje sam sebe, vsaki ženski in posebno pa še nesrečni ženski. Ravnal ste z mojo rojakinjo, baronico La-scarsovo, nemoško in kruto. — Gospa vojvodinja brez dvoma ne ve, da mi baronica Lascarsova ni mogla plačati svojega računa, — je mrmral gostilničar prestrašeno. — Ali je bil to povod, da gonite to plemenito ženo iz svoje gostilne in jei jemljete brez usmiljenja še ono malo, kar ima? Ali ste jo hotel pripraviti tako daleč, da bi morala prosjačiti ali celo lakote umreti? _Gospa vovodinja! — je odgovoril 2id, — nisem bogat in, če bi moral vse potnike, ki so brez sredstev prenočevati | zastonj, bi bil kmalu sam največji revež. Offhoiiinle in prlUajanje vlakov od I. maintka naprej. Časi za prihod, oziroma odhod so naznanjeni po srednje-evropskem Času C. kr državna železniea. Odhod Iz Trsta (Campo Marzlo). B Merpelje, Pula in medpostaje. O do Gorice in medpostaje (A)dovSčina). M do Poreča in medpostaje. O Herpelje-DivaČa-Ljubljana-Dunaj in medp. B Gorica, (Ajdovščina)), Jesenice-Celovec-Dunaj-Praga-Dečin-Beliak-Berlln-Monakovo in medpostaje. B Gorica, Dunaj, Praga, Berolin. O Gorica-Jesenice-Celovec-Trbiž-Ljubljana-Beljak-Dunaj in medpostaje. O Herpelje, (Rovinj), Pula in medpostaje. M le do Buj in medpostaje. B Gorica, Celovec, Soinograd, Pariz. O Gorica (Ajdovščina) Jesenice-Trbiž-Ljub ljana-Beljak-Celovec in medpostaje. M do Poreča in medpostaje. O Gorica-Jesenice-Trbiž-LjublJana-Beljak-Celovec-Dunaj. O Herpelje (Divača-Dunaj)-(Rovinj) Pula in in medpostaje. B (Turški ekspr.) Oorica-Jesenice-Ljubljana-Beljak-Inomost-Monakovo-Pariz in medp. M le do Buj in medpostaje. O do Gorice in medp. (Ajdovščina). O Herpelje (Divača-Ljubljana-Dunaj) Pula in medpostaje. B Gorica-Jesenice-Beljak-(Monakovo-Berlin) Celovec-Dunaj-Linec-Praga-Dečin. O Gorica, Jesenice, Beljak, lnomost, Moua-kovo. Zabavni vladi od nedeljah in praznikih. O Herpelje-DivaČa. O v Gorico. Prihod v Trst. O Iz Dunaja, Solnograda, Celovca. Mona-kova, Inomosta, Bolcana, Beljaka. LjnMIuie Jesenic, Gorica. O Iz Dunaja (čez Divačo-Herpelje). O lz Gorice (Ajdovščine). M Iz Buj (in medpostaje). B Iz Berolina, Draždan, Unca, Dunaja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorice (A>dovičine). O lz Pule (Rovigna). O lz Jesenic, Gorice In medpostaj. B (Turški ekspres) iz Pariza-Monakovo-Ce-lovca-Dunaja-Linca-Jesenic-Gorice. M lz Poreča in medpostaj. O Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorice, (Ajdovščine), Berlina, Draždan, Prage Dunaja. O lz Pule, (Rovinja), Herpelj in medpostaj. M lz Buj in medpostaj. O lz Dunaja, Celovca, Beljaka, Trbiža, Ljubljane, Jesenic, Gorice. O lz Pule, Rovinj, Herpelje, Divača, Dunaj. B lz Berolina, Draždan, Prage, Linca. Dunaja, Celovca, Inomosta, Beljaka, Jesenic, Gorice, (Ajdovščine). O lz Poreča, Buj in medpostaj. B Iz Pule (Rovinja), Dunaja (čez Divačo. O Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Gorice. Zabavnf vlaki ob nedeljah n praznikih: O Iz Gorice. O lz Divače, Herpelj. 5.00 6.40 5.50 7.35 7.30 8.41 9 05 9.10 9.15 11.05 12.48 2.40 S^b 4.42 5.30 7.50 7.44 8^4 8.40 10 JO 2.25 2.20 6.25 7.10 7.25 8.25 9.01 9.37 10.10 11.25 12.40 2.00 3.47 4.32 7.00 7.05 7.41 9.45 10.24 11.37 936 9 Al Južna železnica. Odhod lz Trsta (Plazza della Stazione) 5.40 B preko Cervinjana v Benetke, v Rim, Milan, Videm, Pontebo, Čedad in B do Kormi> na (Cormons) preko Nabrežine. 6.00 O (Izključno nedelja) v Trbiž. 6.35 O do Gorice preko Nabrežine. 8.10 B v Ljubljano, Dunaj, Reko Zagreb. Budimpešto. 8.20 E v Tržič, Gorico, Kormin, Videm, Benetke Milan, Pariz, London. 8.35 B preko Nabrežine v Kormin, Videm, Milan Rim. 9.00 O preko Kormina v Videm in dalje in O preko Tržiča v Cervinjan. 10.15 O v Ljubljano. Dunaj, Zagreb. Budimpešto, 12.30 O v Kormin in Videm. 1.10 O preko Cervinjana v Benetke-Milan. 2.00 O v Ljubljano, Celje, (Zagreb). 4.10 O v Kormin (se zvezo v Ajdovščino) Videm Milan itd. 6.10 O v Ljubljano, Dunaj, Reko. 6.35 B v Dunaj (Reko. Budimpešto) Ostendo. 7.05 B preko Cervinjana v Benetke, Milan, Rim preko Kormina v Videm. 8.1A B v Kormin in Italijo. 8^45 B v Ljubljano, Dunaj. Zagreb, Budimpešto 9.43 O v Kormin (se zvezo v Cervinjan). 11.50 O v Ljubljano. Dunaj, Zagreb, Budimpešto. Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih: 2-45 O v Gorico. 3.55 O do Nabrežine. Prihod v Trst. 6.15 O z Dunaja, Budimpešte. 6.25 z Dunaja, Ljubljane, Ostendo in Londona. 7.35 O iz Kormina In Cervinjana preko Bivia. 8.50 B Iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9.15 B z Dunaja, Ljubljane, Zagreba. Budimpešte in Reke. 10.30 O z Dunaja, Ljubljane in Reke. 10.40 B iz Kormina preko Bivia in B iz Italije preko Cervinjana. 11.48 O iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 2.15 O iz Celovca, Ljubljane, Zagreba. Reke. 2.35 O Iz Italije preko Cervinjana. 4.10 O iz Vidma, Budimpešte, Reke, Zagreba. 5.35 O iz Italije preko Cervinjana in Nabrežine. 5.50 O (Izključne nedelje) iz Kormina. 6.55 O lz Italije preko Kormina in Nabrežine. 7.45 O iz Italije preko Kormina 8.42 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9.00 E iz Londona, Pariza, Milana, Benetk Vidma in Kormina. 9.10 B z Dunaja in Budimpešte. 11.30 O iz Vidma preko Kormina in Bivia in iz Italije preko Cervinjana. Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih: 7.30 O iz Nabrežine. 7.45 O iz Nabrežine. 11.17 O iz Gorice. OPAZKE. Mastne številke značijo popoldne E = Ekspres, O = osebni vlak, B = brzovlak, M = mešanec. prva hi edina pisarna — n vojaiki stvari - li 1 k. ufitMMitv«) Trsi, olica iella Caserma KL a. M« ■■! I lil )■ IniamfteOe e f*n, kar se S in IMm^n in ed^*** I I I I 1914. »EDINOST« H ti. Strta UL teden prihaja slovensko ljudstvi v vtlIj se bližamo času ko sijajno razpoloženje ob občinskih volitvah pnde v prazno in nekoristno m-1 vilo. SU j, ki je najbolj tudi gmotno zainte resiran, da še odločnejše gradi temeljf naše osamosvojitve, slovenski trgovci ne skrbf* niti za potrebni podnet k novemu d« lu, niti za oživitev svoje lastne organiza cije in to v času, ko je njih organizacija naravnost nujno potreba. N- mislimo ni komur delati nikakršnih oč tkov, temveč te vrstica naj le vzbude pri cn h naših požrtvovalmh in delavnih ljudeh novo ve-s he za delo, da se prične s slovesna inštalacijo gor škt ga mestn ga župana tudi dov boj za naše pravice, za pravice go-rsšlc h davkoplačevalcev. Zato apeliramo na naše trgovce, da postanejo \ kratkem element, ki boz največjo silo dvigal nas boj za naša prava. Bližamo se dobi, ko pr čenjajo izleti v okolico, ko bodo vsako nedeljo hitel meščani na dež-Io, da ožive svoja srca, da se nasrkajo v krasni okolici novih s I S^daj pa je nastala za izletnike dolž « st da ne skrbe le za veselje, temveč da tud. ne pozabljajo na koristno, da pomeni vsak njihov izlet tudi plus v narodnem življe nju Njihova dolžnost je sedaj da ne po-žabjo zavednih prebivalcev goriškega vi lajeta, da pohite tudi v Rožno dolino, Ajš vico in Staro Goro in da ne pozabijo na širjenje zavednosti med našim ijud stvom. Vsakdo izmed nas mora biti ves • narodnem boju in naša zmaga bo hitrejše izvršena. Pred kratkim smo čitali, da priredi „Narodna Prosveta* celo vrsto predavani po dežel ; naj se pridružijo še drugi delu .Narodne prosvete*, da bo ljudstvo oja čeno in da bomo črpali novih sil iz večn«* ož:vl]ajočega naroda, iz zakladnice naše moči, našega napredka. Ko bodo čitali Goričan: porcči'o o usto ličenju goriš-ega župana, tedaj naj se spomni vs kdo izmed njih, da se je pri č^-la nova faza boja, da se prične si« er tih ali tem srditejši boj. Ravno radi tega pa naj ne bo med njimi Slovenca, ki n^ bi vzkliknil, da se je boril v laški Goric; za svoje pravice da pa tudi v laško nemški Gorici ne odn« ha od svojega upravi Črnega boja In tedaj, ko sklene nov boi tedai naj tudi zakliče sebi in drugim : ^Naprej v cMu !u in drugo spomlad skr hamo še bolj laško orožje, dokler se ne uresničijo naše težnje, cio kler tudi na go riškem magistratu ne zav»hra naša zastava. Z"to še enkrat vsem ljudem dobre in odločne volje : Naprej v delu ! Lajovičev večer. Včerajšnji koncert pomeni triumf slovenske moderne glasbe, osobito njenega naj odličnejšega predsta vitel ja, Antona Lajovica. — Ni bilo še kmalu koncerta v Gorici, za katerega bi vladalo tako splošno zanimanje, ko za sobotni koncert „Pevskega in glasbenega društva". Iz Trsta in iz Ljubljane so prišli nekateri, da prisostvujejo koncertu. Ljubljanska Gasbena Matica je poslala dva deiegata: M a te j a H u-b a d a in g. Razingerja. Dvorana je bila razprodana, vse slovensko goriško občinstvo je prisostvovalo koncertu in se divilo raz-košn mu bogastvu Lajovičeve muze. — Že orkesfalne točke, dasiravno muzikalno težke skladbe, so ustvarile pri občinstvu ugodno razpoloženje, da je moral ponovno priti po temperamentnem in zanimivem „Capriccio* skladatelj na oder. Ko pa je začulo občinstvo prve vokalne skladbe, proizvajane pod mojs rskim vodstvom g M i c h 1 a, po društvenem zboru, -tedaj ni bilo konca odobravanja, tako silno je vplivala Lajovičeva umetnost. In v lahnem t- mpu se je stopnjeval efekt Lajovičeve umetnosti, ko je pel naš rojak R i j a v e c dovršeno in z globokim razumevanjem krasne, muzikalno zanimive samospeve. Vsa dvorana je tedaj odmevala odobravanja in vsi smo čutili ponos, ko smo slišali našo mlado in lepo umetnost. Krasno je tudi izvajal ženski zbor „Gozdno samoto". Težka skladba je našla izšolana interprete in kompozicija popoln uspeh. — In potem „Se-renada", ki smo jo že tolikrat slišali in ki upiiva s svojo bogato in razkošno gla-bo, instrumentacijo, vedno silnejše. Slišali smo to skladbo že tolikrnt s spremljevanjem klavirja, a tu smo sedai dodobra spoznali veliko Lai vičevo zmožnost za uporabo orkestra v polni meri — Kakor rečeno, kGncert je bil pravi triumf Lajovičeve umetnosti, bil pa j- tudi triumf marljivega pevskega in glasbenega društva, osobito njegovega artističnega voditelja, g. M i c h l a. Rožne vesti. Dvorne dame na japonskem dvoru. Na japonskem dvoru se še danes natančno drže davnih navad in predpisov. Vsa dela opravljalo edino ženske in če mora radi kakih poprav priti na dvor kak delavec, opravijo za njim obširne »očiščevalne« obrede. Dvornih dam ie 300, ki se morajo najstrožze držati vseh predpisov. Celo služkinje dvornih dam, ki jim pomagajo pri oblačenju, se ne smejo dotakniti njih telesa. Ako se to po neprevidnosti vendarle zgodi, je treba zopet velikega »očiščenja«. Kakor morajo služkinje dvornim damam kleče streči, tako se tudi dvorna dame ne smejo drugače približati cesarju lego kleče. Vse, kar podajo cesarju, mu morajo podati kleče in se ga ne smejo drugače dotakniti — kakor tudi ne ostalih članov cesarske družine — kakor z roko-vicami. Pokojni cesar je na smrtni postelji prvikrat dovolil, da sta mu smela zdravnika z golo roko potipajo žilo. Dvorne dame so strogo razdeljene po časti v sedem razredov; napreduje se silno počasi in dohodki so majhni. Najvišja plača v najvišjem razredu znaša krog 500 K na mesec. Dvorna dama, ki ima tisti dan službo, vstane zjutraj ob 6 in streže svojim visokim gospodarjem do popoldne, in sicer v evropski obleki. Šele popoldne, in sicer ob 3 se sme preobleči v japonsko obleko. Večer preživi v cesarskem družinskem krogu. Vse dame so potomke starih odličnih družin. Z ostalim svetom nimajo skoro nobenega stika, ne obiskujejo ne gle-diških ne drugih priredb. Zabavajo se v cesarskih vrtovih z jezdenjem, ribarjenjem in vrtnarstvom. Dolgo časa je bila predstojnica cesarske garderobe baronico Sannmiza, soproga ceremonijarja, po rodu Angležinja. Sest let po nedolžnem zaprta. Pred porotnim sodiščem v Nemčiji je bila obsojena leta 1908. kmetica Hamm na 141etno ječo zaradi sokrivde pri umoru. Dolžili so jo, da je najela morilce za svojega moža. Takoj po obsodbi so različni strokovnjaki zrekli, da je bila Hammova po nedolžnem obsojena. A šele sedaj, ko je bila Hammova zaprta že 6 let, je odredilo sodišče novo kazensko postopanje. Hammo-vo so že izpustili iz zapora. Svobodna o-stane tako dolgo, dokler se ne prične nova obravnava. Če bo obravnava dokazala, da je bila obsojena Hammova po nedolžnem — in o tem ni dvom — tedaj ima pravico, da dobi primerno odškodnino za onih šest let, ki jih je presedela po nedolžnem v ječi. Velikani. Pred nekaj tedni ie umrl na Portugalskem neki velikan in ob tej priliki se spominja časopisje raznih velikanov, ki jih pozna zgodovina. V vojski Karla Velikega je bil ogromen vojak, ki je ob neki priliki s svojo pušico prestrelil štiri sovražnike na en mah. Rimski cesar Maksi-min je bil visok 2 metra in pol in je pojedel na dan 40 funtov mesa. Prste je imel tako debele, da je nosil zapestnice svojih žena kot prstane. V Britskem muzeju v Londonu se nahaja okostnjak, ki ima jako zanimivo zgodovino. Irski orjak Burne se je kazal ljudem po sejmeh in s tem zaslužil mnogo denarja; bil je strašen pijanec in zato se je kmalu uničil. Pred smrtjo mu je učenjak Munter ponudil 800 funtov šter-lingov za njegovo mrtvo trplo. Burne bi bil moral v oporoki pismeno potrditi in svečano izjaviti, da njegovo truplo pripade anatomičnemu zavodu. Ta ponudba je pa velikana zelo prestrašil in dal si je od štirih najboljših prijateljev priseči, da ga bodo dostojno pokopali v morju. Ko je Munter to zvedel, je pokupil grobarje, ki so namesto Burnejevega trupla naložili v krsto razne težke predmete, krsto zabili in jo svečano spustili v morje, Burnejevo truplo pa spravili v Hunterjeve roke. Tako je tedaj Britski muzej dobil orjaški o-kostnjak. Hitra pomoč. V visoki starosti je nekega maršala nadlegoval hud protin in osobito se mu je ta bolezen pojavila v rokah. Nekega večera je stari general imel povabljeno družbo častnikov, ko vstopi or-donanca. Med pogovorom je hotel general piti čaš piva, a roka se mu je tako tresla, da se je bal, da izpusti kozarec. »Pomagajte mi vendar!« reče zato tik za njim stoječi ordonanci. Vojak je pokimal, vzel kozarec ter prav pošteno potegnil. Stari general pa se je zasmejal. »Tako! Te pomoči pač nisem mislil, a ker ste že pomagali, izpijte tudi kozarec do dna!« Temu ponovnemu povelju je vojak tudi takoj brez obotavljanja ustregel. Debrečinski atentator. Kakor smo poročali včeraj na kratko so aretirali laški karabinijeri v neki kmetski hiši pri Man-tovi nekega Enrica Baruffaldija, ki je na sumu, da je poslal debrečinskemu škofu dne 27. feb. usodno škatljico z mitrogli-cerinom, ki je napravila velikansko nesrečo. Baruffaldi je izvršil zločin pod imenom Kirilofi in Tomolf. Pomagal mu je neki Katarof ali Katarao. Obenem pa je Baruffaldi tudi na sumu, da je umoril v Gorici nekega orožnika. Pri preiskavi je Baruffaldi tajil vse posebno, da bi izvršil debrečinski atentat, pač pa prizna, da je pretepel nekega avstrijskega orožnika s težko gorjačo. Pred kratkim so videli v spremstvu Baruffaldija nekega neznanca, ki je bržkone njegov komplic Katarof. Ta pa je bržkone uvidel nevarnost in je pravočasno pobegnil. Nevarna prijatelja sta nameravala pobegniti v Ameriko toda beg se jima je zakasnil, ker je Baruffaldo obolel in ki je še sedaj bolan. tovar«I s rn £ brst« i Peter ZrinsKi in Fren Krsto Frankopan. Žalosten, pretresljiv je bil dogodek, ki se je odigral v Dunajskem Novemmestu dne 30. aprila 1671: zaključek velike slovenske tragedije na nemških tleh. Na ve-letragičen način sta poginila nositelja hrvatske narodne svobode in samostalnosti iz tedanjih viharnih dob. Zrinski in Frankopan so bili predstavi-telji sile, kulture in samozavesti hrvatskega naroda. Hrvatska narodna moč je težila po razširjenju mej, ki sta jih jej določala na eni strani turški, na drugi pa nemški naval. Dočim pa je turški pritisk očitno kazal oblike nezakonitosti, se je nemško prodiranje povijalo v obliko zahtev zvestobe, ki se jim mora pokoriti vsakdo. 2e tedaj ni smela hrvatska živeti svojega posebnega narodnega življenja. Pravico ni ne Iz pristnih jafe a ROSTIftOLLA ulica 6. GaUnt it 4 Dnevno izdelovanje testenin is samih jajc. — Rezanci, obročki, m&kerom iuL ■ ■■ Specijalitet«: hlebčki. - p. n. občinstvo je pri izdelovanja lahko navzoče dm. se prepriča o snagi. Dr. HORVATH Trst, Via Nuova it. 22 KOŽNE la SPOLNE BOLEZNI od 11-1 la S-7. v negah hi sklep* od 11-12 Ob nedeljah same predpoMnc. KLIŠEJ I VSAKE VRSTE ZA, VSE STROKE ATELJE BABUDERclras : MESNICA :: OMAŽZADNIK TRST — TELEFON it* 16-08 — trg Sv. Ivana štev. 6. — Prodaja meso Iz lastne klavnice na debelo in drobno. — Na drobno goveje: sprednji deli po K 1.44 in 1.60. Zadnji deli po K 1.70 in 1.92. Na debelo po dogovoru. — Mesnica je vedno dobro preskrbljena s teletino prve vrste, kakor tudi perotnino. — Za mnogobrojni obisk se toplo priporoča Tomaž Zad «k. Specijelnn prodajalna rokavic ^n W. Neumann Trst, Corso štev 13, Trst priporoča za pomladansko sezono Švedske usnjate rokavice kakor tudi fine rokavice iz imitiranega usnja za gospode in dame. Dr. PECNIK Dr. PETSCHNIGG _ TRST, VIA i CATERIHA STEV. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in Specijalist za kožne ko vodne (spolne) bolezni: IIV2—1 in 7—IV2 U " Dobroznana mirodilnica :: |f S Ivan Camaulijj H Sv. bn - Trst - Hzo lor. luna « !! Velik izbor, barv, !! g pavlak itd. S II Zaloga za Trst in okolico redilnega II u ifa: »sladin* u il lir Marap *a ■ Ietap pnflu a ML - Mria UL || Ford 16—20 HP Novi modeli 1913 "omnoieno proizvajanje. Znižanje oani *—& mcMct K 4800 ; 2 sedet« K 4900. LmodaJe 6 milili K 4800. Popolna oprava Ob po ta ■ itns- »tirni nvmai, staklo, pet svetilk, gee*»tjr sa eeeti-i« aki plin, tog, kikmt raki Henrik ia hhromei veljajo sa vose prosto voznine la oolnine v Tisto. ANTON SKERL, sodaiiak* is Trst, Piana Carlo Gol doni. Telefon 1734 Garage: Via det Bacchi x8 Telefon 3347. Predmeti in planince! Kuhalne priprave iz aluminija, planinske ste« klenice, noži in vilice, planinske palice, priprave za led, železa, snežni obroči, nahrbtniki Vsakovrstne obleke: Sweater9 planinske hlače, gamaše, čepice lz čiste volne, rokavice. Steklenice Helios, več dni gorke in mrzle po 4 krone komad. Modni predmeti za gospode, srajce, ovratnice, zapestnice In nogovice. Za člane športnih in planinskih društev POSEBNE CENE. Športno trgovino Strakel da S. I1M112) asirrtl M. pnMi) LA FILIALE DELLA BANCA „ON I ON (Filiialka Banke Onion) v Trsta OavnKe In reservnt zakladi K 90,000.000 bavi z vsemi bančnimi in menjldnlml opera 'Jaml, Tekoči računi In računi Uložne knjižio« no bančni Žiro aa On« ftermia aH detorageaa aU ▼ iiinsail mdaoetik H pe Jako ugodniad pogoji pe dogovora. il I Kapo - prodaja «a- la laeseasMb eredaa«, raiat !■ dhrla. Icdajft kruilll knjižic* ter ebramja vloga po Inkaaft Mnatal*?, taftr«fc*aik 3'l.li tovtfe «4 kraalialk vtog flaeaje uto4 Dmje predaj mm II Prejemu im krami depoaltm karat« paraikaT L t d. || %et }lk tafta« apiavga. Izdaja in kupuje po dnevnem kurzu (prest« eeakariaik etr«4k«*) vrednote neap«tysk« banke (Bane© di Napali), italijanska banka (Banca d'Itaiia) in rfcttjanske banka (Bane© di Rlcflia). Odpira kredite O nožemstvo proti listinam. — Izdaja kreditna pisma ODDELEK ZA BLAGO. Dajo predujme jI Odpira earinoke kredite. lil L 1 i H Kapaj« ta pr«4a|a ODDELEK ZA SLADKOR. Veliko skladišče klobukov tožnikov, Mi ki platno ora|o% topnik rokaov, miki tak**, platno K. CVENKEL.Tr«, c«r«32 Cena zmerna. - Postre2ba to6na bi vastm &&i«. Varaždinske toplice, (Hrvatsko). ŽeleznBRa, postna, telef. in brzojavna postaja. Nov zdravniki hotel i električno razsvetljave staroznana radioaktivna iveplena kopalj 58 C priporočljiva u tTSSilje, KM, IStliJO Itd. Pitna xdrovili66o za bOUznl v vratu, _______________..j™..!*, , -■■ - 1____r- f __ „ krtil}!!. prsiti, JetriH, ielodou in V *ravth. Električna masaža, blatne. ogiXlKovo klse je začela nekoliko vspešneja borba za osvobojenje iz turškega jarma. Narod hrvatski je zajela velika vojevitost. Po veliki zmagi pri Sv. Oothardu se ie zdelo, da bo ta borba nadaljevala in Hrvatje so se nadejali, da dožive ujedinjenje svoje domovine. Ali v teh nadah so bili kruto prevarjeni. Dunajska diploma-cija ni hotela razumeti, kakor ne razume tudi danes klka naroda po ujedinjenju In svobodi. Puščala je, da so sovražniki trgali od domovine mesto za mestom in da se je utrjala moč germanstva na zapaiu. Ujedinjene Hrvatske ni hotela dunajska diplomacija, ker se je je — balal Prav tako kakor danes še. Govorila je: saj nam že ntujedinjeni Hrvatje provzročajo preveč posla — • nehvaležni so in ne znajo ceniti naših žrtev — kako bi bilo še-le potem, ko bi bili združeni! V takih mislih so raje videli hrvatsko robstvo nego-li hrvatsko svobodo: izvajali so germanizacijo hrvatskih krajev. Poleg absolutističkih narr.cr se je že tedaj uveljavljal nemški Drang nach Osten. Tem nameram sta se uprla v prvi vrsti Zrinski in Frankopan. Razvila se je borba domačih proti tujinstva, borba ustavnosti proti absolutizmu. Kolika je bila tedaj med Hrvati mržnja na Nemce, nam pripovedujejo Petrovi stiki: »Veruj Nimcu, kako suncu zimsku. — Od njega moč in.aš, kad smrt primeŠ tudjinsku«. Zrinski in Frankoj-an sta računala na vnanjo pomoč, posebno od strani francoskega vladarja. Morda je v tem vzrok, da nista dospela do svojega cilja. Uresničila se je na njima druga polovica Petrovega gesla: zmaga, ali smrt! Nista zmagala — morala s»a v ječo in v sramotno smrt. Ni jima pomagalo, da sta se sklicevala na državni opis — na zlato bulo, ki je bila razveljavljena šele mnogo let po smrti Zrinskega in Frankopana in po kateri sta mogla v gotovih slučajih nastopiti tudi proti lastnem vladarju. Zastonj sta zahtevala, da naj ju sodi sodišče, kakor predpisuje zakon: zastonj sta dokazovala, da radi pogreške ne treba uničevati cele rodbine, zastonj sta naštevala zasluge svojih dedov, brezvspe-šno se je potezala zanju malone vsa Evropa. Zrinski in Frankopan sta bila v zapreko nemškemu prodiranju na vztok in zato sta bila uničena z vsem svojim rodom. Na njenem imetju po vsej Hrvatski je zavladal tujinei. Ni 'rja pa uničena misel, ki ju je vodila: misel na samostalnost Hrvatske. Ta živi in bo živela dokler Hrvatska ne pride do svojih pravic. Njiju kosti leže še danes v tujini, a nadeli so jim sramoten napis: »Slepec je slepeča vodil in zato sta oba padla v jamo. Učite se smrtniki in po naši usodi naučite se shranjati zvestobo kraljem!« »PiTki Prijatelj« zaključuje svojo pro-sla\o Zrinskega in Frankopana: »Danes slavil.>o spomin Zrinskega in Frankopana. Tc^a poni ina nam ne izbrišejo in arca tudi pogreške, ki sta jih storila posebno v zadnjih dneh svojega življenja, ko sta se dogovarjala s turškim cesarjem. Mi ne slavimo Zrinskega in Frankopana kakor osebi, ne slavimo ju kakor gospodo — ari stokrate, ampak kakor misel, okolo katere zlivamo svojo odpornost proti tu.MIII1llB - Jl«M OMI U l*««IMi MM i ■ v* m tototva * «iH>un»i Manrt PftAXMAR£ft - JU DUC MORI* IM t— bite) — Te<«f. »77. AGO Čevlji b^ez Šivanja in Zebljev Izvriuje edino le Franjo Cink v Trstu ulica Cecilia Rittmeyer Štev. 12 Izvršuje tudi vsako drugo naročilo točne m ceno, — Na zahtevo pride tudi po na ročila 'Z"en mesta. ^hhhm^IMMMMS Zobotehnitni ambulatorij Ermanno Schultze Trst, ulica Caserma štev. 17, II. nadstr. Posebni zavod za umetne zobe brez ustne plošče. Plombiranje z zlatom, platinom in porcelanom. Vsa dela brez bolečin. Zrav-nanje krivo rastočih zob. Zmerne cene. Sprejema od 9 do I in od 3 do 6 popoldne. Dnevnik „Edinost" u Trste je izdal in založil naslednje knjige: L »VOHUN«. Spisal L F. Cooper. — Cena K 1.60. 2. »TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin. 3. »KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K 1.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Oregorin. — Cena 1 K. 5. »POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svćtla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin. 7. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. 8. »JURKICA AGIĆEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor-Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.—. 9. »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomić Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60. 10. JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—. 11. »VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Che-valier de Mais'm rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50. Bosendorfer, Gebrftder Stingl, Kch d Korselt, Wirht itd. se prodajajo ir dajejo v najem po zmernih cenah proti gotovini kakor tudi na obroke. UGLA Š * NJE IN POPRAV K Zavod Klavirji Zannoni mamo hallt Ptazza 8. 6iat*»m<> t 11., Corao T^LEFOV 2-B . frmkFbedmr TRST — ustanovljena L 1878 — TRST je preložila svojo trgovino Šivalnih strojev bicikljev in pridevkov z mehanično delavnico vred iz ulice Ponterosso štev. 4 v ulico Campaniie štev-19 Žganjarna I»aaa •rkano-t Tret, uL St*dioo 99 »e priporoča cenj. občinstvu za obilen obisk Prodaja m žganje w"*t Postrežba točna - One m-roo. Slovenci! :: Slovani! Priporoča se Vam slovtoski krojač Fran Rupnik Trsi ulica Ge^pa 10 I. natist opjs kateri izdfluip obleke Iz flnaqa in n vadneg sukna po zmernih cenah Uzorci i>& razp ago Izdelane obleke na ogled. S<>1 dno delo : izde uje un.fo:m : vseh vrst.: Priporoča se slav, občiD^t^o za t bil< n • »* maki- Zaloga obuva U in lastne diavnlo* A. %iftivitiiii ref. >1 o Gioe » C> • d coi 22 7 Pod uš ica : nI R.' bor- o *t 31 („A B0ON OPERA O" Velika izber* inoikfli In ženskih čevljev. Poprav se izvrfrojeio to^n-«. solidno in po zmernih <*eni! UMETNI Z0« PLOMBIRANJE' ZCSOV. IZDIRANJE ZOBOV : BREZ BOLEČINE : Dr. J. ČERHAK 0. TOSCHER KONC. ZOBNI TEHNIK TRST ULICA CASERMA, 13 II. nad. T«WI»RS<» R0ULEAUX AL i i Ins. imm fm Ulic« M^eri 71 TKST-HOJ 4 V -- TEi^KFON 29-14 -- Izdeluje jeklene kakor tudi lesene lat v zalogi Vte nt^Hilu sa Imm i« ie Sifc |«m BAUl E * UX Del« miMm UI09« OI|« «■ "»»t. . rij|fine|e namizna olia, prip«rotl|tvo za om% M trpa ?»lodcu - Stekl«vtka pol litra krom i*60 — J • -i VelikuAa Ziloso pohittra In tapecarU aolo Oast%virlh„ Trst Bon M St S m nedollttB roke). ItoM usoda vir a NfcMumle b^dU tkdeoR kakor Ml kcksvostL lik »' THrf.Z2«5 HUDOJbF SCHU^TZiS ■ . iz BERLINA kocesljonlranl zoboionn'k . .. Ulica Ano shajališče tujcev. — Zmerne, nizke cene. — Točna postrežba EOO&RPO ooto^o, l^^tffiik n >mmsUi^jMi^mgg?^ i "luga ^ !iiii» 0 padjeeje, Ta s t I (vo^al Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (TELEFON 5t. 14-02.) Prireja pop-ebe najrazličnejših razr^dnr, od najeno'taTnejSIh z enim ko Jem do mjlafisorljoznejš h in poinpo^n h - šestero konji. Najnovejša lu moderna pogrebna opr&va. Prodaj« DpJ »zliču J8»h mrtvadkih n^eduteto*. Velita v šiSesiih 8iei lastnega izdelka. Mvjsoltdnejna in toča a post re/. ha. Nofos naročil« a® sprejemajo v lautnih prostorih z&Ioge podjetja ul. tel. 1402. CENE ZMEBKE. CE\E ZMERNE * prodajo pogjebtiifc predmetov t J HKZEK, Oeđlno At tro -, l VITEZ * MAbreZInl ( trg pri eerkvi); A. JAM ŠE K pri Orehu (Nopnere). m mm» «4 T^tefon iter. !974. 1. i iti, Trni r. !974. Špediter Vh Ecoeomo it ia Prevozno podjetje Sprtima fizarHi^alt natola^sii ^ (2 festail)a sa POllUAm, POTEOA KOVCfOOV HAJiKJOO^lJia CBMK. Zastopajo Ur&k« „O«mcntu PRODAJA NA DROBNO. uati wPnrUMMtu r apijmtm. CEN« BREZ IONKURKNCR Napredek vede K i I Nfijen^rgifcnfjš" in gotovo zHrav; sifilis s svetovnim sredstvom Jornbln Ca sile Stotina 2dra ».išk h potrdil p-itrjuje. dh rie uretr lna z žeoja, p: OS'a ti? is, uretrtis in m^herni H ?? i 1 k: tarj. korenito /dr: vijo s IvOfije.l ^aoSiC* Konfeti CASILE ureiajf« uriuiraDje. ne da b bdo treba rab.ti zeu> nevarn h cevk (5i i g ), j opoinoinn odpravljajo in ublažujejo pečenje in pogosto uriniranje; edini korenito i zdr»v jo uretralna zorenja iprost titis. nretrins, c-stitin, me-nesp< sobnost za zadrževanje arina.slazaste tokove itd. — K 4—. TORI PTN PASILE, najboljše proti«ifilitiftao in poživljajoče kritis ilno sred-tvo, t «1»» »po abl a z n-i ehom prori sif l di. hnerniji, iinp tr-nci, ko-toboli, i"»bi^8. voet^n ž /. polt* im tna^^žern izgubi sem ' n, p lncijam, s ermato oji, ste rili teti, r evrasten»ji. • r,erj'^P'i razkro eY«''C uisnove kseiint itd. — Sffkenic Jorubina Gasile K 3 50. Vbrizganec CASILE zdravi beli tok. akutne n kronične k^tirjf. v^gmit'-, uretr ti« endometritis. voftje in i/pad matern ce itd St'kleo»ca vbrizgnnca 0'xiie K 3 50 Kdor eli Tpfjib pojasnil, t skovi td., n>j nasiov do^i- na leka no LLOYD za g. Časi e Trst ki po.ia od«rovi»r i obratno poAto za^t*»nj in z v~o r^zenro. Priznan m d c nttlii iždelki^CASILE se prodajajo v vseh akrvd tiranih ;ekarnah. Zal ga v Trstu I ek*rn Lo jd, V. dll'oroWio 1 Pristna zdravila Ca>ile n-.s jo lastnoročni podpis M Casll« •C4SILE* n.v.etik si c^iAiA iiV VAPOU hnrne katare, kamen, Šk»t j a k nf^ti ev Ca«»i e JMM KM Mehanična delavnica F. Miheučič & F. Venutti T»st, Campo Belvedere št 4 Popravlja in postavlja stroje in parne kotle, t j je, i>a plin, benzio in nafto. Induatrijalne instalacije vsake vrste: mline, stiskalnice in čistilnice. Specijaliteta žag za kiiiunje, stiskalnice za grozdje; stroji za obdelovane lesa. Izdelovanje oblik in uzorcev za tesir.i .itj in biškote. Zalogn novih in st»rih motorjev, brizgalnic, strojev za vzdrževanje zidarskega materijala, mletja kave, drož in drugih tehn. predmetov. m/"A lin I ubiti f Utie (km) lz odokovuc slovenske trgovine drož. so dosegle dosedoj vsepovsod nalboljil sloves, flarodr jaK TKUUvlI! PCIU s mmmii m* teeH ml u van poslR2e po konkiirenOilli cenah. J. J. SOBAH, Trst.