iKhan četrtek. Cenr mu e : tv n« ieto. f'/.r ften/ii 'h. rt Ameriko 'ti Hrupe iti e drtrve f K), — P«i»nmexne Alevilke se prorin-aio ■ no 10 vinar ev. - i« ir dopF f«.iil'aiot 1'rrdniMvti iroi til'«4- i.,ttl»li«ira. Koriti-revo i. S ni('«ii>tin. rrkmtrrriie m in- ti rui l'rravniftvti ..PomoPubr«' LiubMnna. Kopiiorjeva ulica.— - S prifoffanra: ===== Kaš kirečki tem" m Ja; a posronrfa Stev. 5. V Ljubljani, ilne 29. fanuarfa 1914. Leto XXVII. Novice iz državnega zbora. Letošnje leto imamo že pokazati na lepe uspehe naših poslancev na Dunaju. Po dolgih prekljarijah je bil sprejet in je že tudi potrjen novi dohodninski zakon, po katerem se bo ta davek plačeval šele od 1(500 kron dohodka dalje. To je zahteval v odseku in zbornici predlog slovenskega poslanca Roškarja. Pomen te pridobitve je jasen. Mnogo delavcev, obrtnikov in kmetov, ki so dosedaj plačevali osebno dohodnino, ker so se jim nnračunali dohodki do 1200 kron in višje, bodo odslej oproščeni, če nimajo dohodkov nad 1600 kron. Izdelan je že tudi zakon o polaj-Savi hišnega razrednega davka, ki smo jte pisali o nji v Domoljubu; tudi ta i*eč pride v zbornici kmalu na vrsto. Naši poslanci se trudijo, da bi se skle-il ta zakon še ta mesec. Nasprotujejo a, kakor vedno, ko gre za ljudstvo a deželi, liberalni mestni poslanci. Po-lajšava, kakor jo je sklenil odsek ima te-le določbe: Posestnik hiše, ki ima en, dva ali tri prostore za stanovanje, ne bo plačeval nobenega hišnega davka, če nima toliko dohodkov, da bi moral od njih plačevati dohodninski davek, če zemljiški čisti katastralni iznos no presega 30 kron ali če kot obrtnik ne plačuje nad 10 kron pri-dobninskega davka. Za polovico je oproščen, če ne znaša katastralni čisti dohodek nad 50 kron ali prihodninski davek nad 15 kron. Kajžarji in rokodelci z malimi hišami bi bili potemtakem oproščeni, Pri volitvah so navadno ti ljudje najmanj zanesljivi in najhitreje se dajo preslepiti liberalni agitaciji. Slepi so ! Liberalna mestna gospoda je njihov najhujši sovražnik in sami si kopljejo grob, če gredo za njimi. Kako se trudijo na primer advokatje, da bi si ohranili čimnajveč zaslužka. Vse, kar podražuje pravde in jih zavlačuje, branijo in zagovarjajo na vso moč. Zdaj gre v državni zbornici za to, da bi za manjšo pravde, ki sta jih dve sodišči enako razsodili, ne bila dopustna več pritožba na najvišje sodišče. S tem bi seveda odpadlo mnogo stroškov, advokatom, ki gredo za pritožbami kakor pes za kostjo, pa precej zaslužka. Zato se upirajo za žive in mrtve. To je samo en zgled. Mestni hišni posestniki pa hočejo, naj se zniža hišni najemninski davek in njihovi zastopniki v državnem zboru pravijo, da ne dopuste prej obravnave o polajšavah hišno razrednega davka, predno se tudi njihova zahteva ne reši. Pri hišno razrednem davku gre za najrevnejše hišne posestnike, pri hišno najemninskem pa za lastnike velikih hiš. Znano je, da so kmečki zastopniki v državnem zboru dosegli, da se skozi devet let vsako leto da po 6 milijonov kron za povzdigo živinoreje. Vsaka dežela dobi sorazmerno toliko, kolikor ima glav živine. Da se ta vsota primerno vporabi, so pri ministrstvu nastavljeni posebni nadzorniki, ki morajo biti v zvezi s kmetijskimi družbami, deželnimi odbori in živinorejskimi zadrugami in si morajo ogledati, kaj in kako se dela z dovoljenimi vsotami. Za južne kraje je v ta namen nastavljen vrl mož Posavec. Po svojem namenu in po obljubah, ki so jih dobili slovenski poslanci svoj čas od vlade, bi moral biti tudi za slovenski Staj ar in za slovensko Koroško. Tamošnji Nemci pa tega ne marajo, ker bi seveda sloven- ski kmetje potem samostojno uredili svoje delo v prospeh živinoreje. Zadnji teden jo to reč v državni zbornici v imenu naših poslancev pojasnjeval poslanec Brenčič. Upamo, da ne zastonj. Sempatja se je zanesla pri nas zopet agitacija proti starostnemu zavarovanju kmečkega ljudstva. Razprave v državni zbornici v tem oziru kažejo, koliko nasprotnikov ima vsa predloga o zavarovanju sploh. Pravzaprav se je boji vlatla, ker bi državo ta reč mnogo stala; ravnotako ji nasprotujejo kapitalisti in ž njimi vsi, ki nočejo, da bi si kmet utrdil svojo stopnjo. Prezreti se ne srne tole: Vlada je 1. 1904 predložila načrt, po katerem naj bi bili za starost zavarovani samo delavci. Državni prispevek, ki bi ga vsak zavarovanec, ko bi pričel vleči zavarovalnino, vsako leto prejel, bi pa morali plačevati seveda tudi kmetje in obrtniki. Zato je stopila na dan misel: delavsko zavarovanje se ne sme izvesti brez malega in srednjega kmečkega in obrtnega stanu, ker bi bil sicer kmet dvakrat tepen: pri davkih bi dajal svoj delež za delavsko zavarovanje, obenem bi pa s tem ljudje s kmetov še bolj silili v mesta in sedanje pomanjkanje kmečkih poslov bi se še mnogo bolj pomnožilo. Pri prostovoljnem zavarovanju bi se pa ravno tisti, kateri tega najbolj potrebujejo, ne zavarovali. Treba je v tem oziru velike previdnosti. Bremen se od kmeta ne more zahtevati, ne da bi še poskrbelo tudi zanj. Značilno je, da so ravno sovražniki kmečkega stanu najbolj na delu, da bi vse pokopali. li Kranjski deželni odbor je že nekaj časa slutil, da na ljubljanskem niagi-tratu ne bo vse v redu. Zato je ukazal ili strah pred to komisijo. Sam župan I r. Tavčar jo v javni seji mestnega sveta povedal, da na ljubljanskem magistratu ni vse prav in je odločno obhodil, da je prejšnji liberalni mestni ivet, spravil mestno gospodarstvo v tate strašne zmešnjave. Tega pa mož ni >ovedal, da so je to takrat zgodilo, ko e bil 011 podžupan in torej kriv sedanjega nereda. Dognalo se je, da so liberalci porabili protipostavno 100.000 kron denarja vseslovenskega vseučilišča. Nadalje so ■lorabili 10.000 kron od cerkve na Barju. Protizakonito so porabili 27.000 K, 0'> 'cia jc na merodajncin mestu izvedel, da je avstrijska vlada na svojih šolali v Albr-.niii mesto italijanskega jezika uvedla h-. Inki, da laški upliv paralizira. V deveti deželi« Iz angleščine po Rlder Ilaggurdu prevel 1. M. (Dalje.) „Gotovo storiš vse, da rošiš njo. Borovski kaj?" je rekel s potrtim glasom. „Se razume, da boni; zdaj pa dalje; zadaj so te že pustili." Še enkrat je pogledal za nama, ko sva oddirjala, nato pa je odjezdil s svojim štabom k vojski, ki je že brod-la majhno reko, ki jc že bila vsa okrvavljena od krvi padlih. Z Umslopogasom pa sva dirjala in dirjala dalje in kmalu .sva imela bojišče daleč za seboj. XXI. POGLAVJr Naprej! Naprej i Vrh klanca sva se ustavila za trenutek, da sc konja malo oddahneta, in so ozrla na že oddaljeno bojišče. Zadnji žarki zahajajočega solnca so rdeči-li celo prizorišče ki je bilo videli bolj podobno ogromni sliki nogo istinitemu boju. Krasno jc bilo iz tc daljave videti bliskanje mečev in sulic. Drugače pa razgled ni bil tako veličasten, kakor bi bilo misliti. Orjaška zelenica kjer se je bil boj, drzoviti, okrogli oris zadaj ležečih gričev in širna planjava na drugi strani so ga malone kazili; zakaj kar je bilo najpoglavitejše od blizu, je postalo iz daljave gledano neznatno. Pa, ali ni tako z vsem delanjem in nehanjem človeškega rodu, ki na ves glas trobentamo o njem in delamo toliko krika in vika? Kako majhno, kako neznatno se mora vse videti mirnim očem, ki zro dol 7, višin zgoraj! »Zmagujemo Makumazan," j« rekel Umslopogas. „Poglej, Čete od Soraja se umikajo na vseh straneh; niso več trdne, upogibajo se kot razbeljeno železo In se bore le s polovično vrt- nostjo! Ali bitka ostane malone neodločena, kajti noči so in polki ne bodo mogli zasledovati umikajočega se sovražnika! Vendar mislim, da jih ne bo več volja, bojevati se iznova, prehudega tobaka smo jim dali. Oj, zadovoljen sem, da sem živci! Navsezadnje sem videl boj, ki ga je bMo vredno videti; in jaz sem videl marsikateri boji" Zdaj sva bila že zopet na potu; jezdila sva vštric in povedal sem mu, kakšna je najina naloga, in če se nama ponesreči, bi vsi tisti, ki so padli v boju, padli zastonj* „Oj!" je rekel, „skoraj sto milj in samo ta dva konja! In ob dnevnem svitu morava biti tam! Pa dobro naprej! Človek more zgolj poizkušati, Makumazan; znabiti se nama vseeno posreči, priti ob pravem času, da raz-bijeva staremu coprniku glavo. Nekoč je nas hotel žive sežgati, ali ni res? /.daj pa hoče uničiti mojo rnater Ni-lepto. kaj ? Dobro! Tako gotovo, kakor sem Umslopogas, tako gotovo mu raz-česnem glavo do brade, najsi bo moja živa ali mrtva. To prisezam!" In divje jo zavihtel svojo bojno sekiro. Začelo se je že dobro nočiti, a cesta j« bila dobra in v kratkem je imela iziti luna. Miljo za miljo sva dirjala v mraku v liilrem diru brez prestanka, brez odmora. Dirjala sva po obronkih navzgor. navzdol, čez široke uoline, ki so se razprostirale do vznožja daljnjih gričev. Vodno bliže in bliže so prihajali sinji griči; že sva jezdila po obronkih navkreber, zdaj sva bila na drugi strani ter jezdila proti drugim, ki so se vzdihovali liki prikazni v daljavi. Naprej, naprej, brez prestanka, brez odmora! Jezdila sva po tihi noči in nič drugega nisva slišala kot enakomerno peketanje naših konj. Jezdila sva mimo zapuščenih vosi, kjer se je le pnredkoma oglasil kak pozabljen, stradajoč pes z otožnim lajanjem; jezdila sva mimo samotnih, z jarki obda-nih bivališč po boli mesečini, ki jc hladno obsevala širno zemeljsko naročje, kakor da bi ne imela nobene toplote; naprej in naprej, uro za uro brez odmora! Govorila nisva ničesar; sklanjala sva so na vratove teh dveh krasnih konj ter poslušala njujino globoko, dihanje redovito peketanje njihovih okroglih kopit. Silen in črn je bil videti stari Umslopogas poleg mene na belcu, kakor smrt v razodenju sv. Janeza, ko se jo tupatam ozrl kvišku, zrl po cesti naprej in pokazal s svojo sekiro proti kaki daljni hiši ali griču. In naprej, še vedno naprej brez odmora ali prestanka uro za uro I Naposled sem izpoznal, da je začela celo ta krasna žival, ki sem jo jaz jeedil, počasi pešati. Pogledal sem na ura. Bila je skoro polnoč in midva sya imela precej več nego pol pota za seboj, Na vrhu nekega griča je bil malha« studenec, ki sem se bil spomnil naaj, ker sem pred malo dnevi pri njem prenočil, in tukaj sem namignil Umslopogasu, naj ustavi, ker som bil namnil, da dam konjem in nama deset minut počitka. Ustavila sva so in raz-jahala — to se pravi, Umslopogas sam je razjahal najprvo in potom pomagal še meni skočiti raz konja; napori, odrevenelost pa bolečino mojo rane so mi onemogočale, da bi sam razjahal. So-pihajoč sta stala vrla konja polog naju, počivajoč zdaj eno nogo zdaj drugo; pot je kar tekel z njiju in kadilo se je iz njih, da se jo para v rahlih meglicah vzdigovala v mirni nočni zrak. Pustivši Umslopogasa, da jo držal konja, sem krevsal k studencu ter se okrepčal z njegovo sladko vodo. Izza poldneva, ko se jo boj pričel, nisem imel drugega v ustih kot požirek vina; usta so mi bila vsa izsušena, a moja utrujenost je bila prevelika, da bi se Čutil lačnega. Umivši si še vročo glavo in roke sem se vrnil, nato pa se je šel tudi Umslopogas okrepčat. Naposled sva dovolila tudi konjem, da sta pila nekaj požirkov — ali ne več. Oj, s kakšno silo sva morala spraviti ubogi živali od vode ! Imeli smo še dve minuti časa, ki sem jih porabil v ta namen, da sem skušal odpraviti svojo omrtvelost ter se prepričati o stanju konj. Dasi je bil moj konj krasna žival, je bil vseeno že silno izmučen; povešal je glavo in oko mu je bilo motno in bolno. A Nileptin konj jc bil primeroma še svež neglede na to, tla je moral mnogo večjo težo nositi. Noge so mu bile pač utrujene, a oči so mu bile jasno in svitle; ponosno je držal svojo lepo glavo kviško in zrl v temo okrog sebe, kakor da bi nam hotel reči, da je še dober za onih petinštirideset milj, ki so ležale med nami in Milozo. Nato mi je Umslopogas pomagal zopet na konja, zajahnl svojega, ne da bi se dotaknil stremena in iznova sva zdirjala naprej, izprva počasi, da sta konja prišla zopet v tek, potem pa hitrejše. Tako smo predirjali novih deset milj, nato pa jc prišel bolj strm utrudljiv šest do sedem milj dolg klanec in moj ubogi konj bi bil trikrat že skoraj padel. Na vrhu pa jc bil videti zopet dober in je dirjal navzdol z dolgimi, krčevitimi koraki in hropeč. Tiste tri, štiri miljo smo prejezdili hitreje nego katerokoli doslej izza početka naše ježe, a čutil sem, da je to poslednji napor. In prav sem imel. Naenkrat je moj izmučeni konj vzel žvalo med zobe in divje dirjal po ravni cesti kakih tri, štiristo korakov. Nato pa se je zgrudil naravnost naprej, da je padel na glavo. Ko sem ustajal pokonci, je vrla žival vzdignila glavo, me gledala s svojimi sočutje vzbujajočimi očmi, dokler se ji ni glava povesila in je bila mrtva. Srce ji je počilo. Umslopogas se je ustavil poleg mrtvega konja; ves žalosten sem ga pogledal. Do zore je bilo treba prejež-diti Še dobrih dvajset milj; kako pa je bilo to mogoče z enim samim ko- njem? Položaj je bil videti brezupen ali jaz som bil docela pozabil, kako izvrstno zna stari Zulu toči. Ne da bi zinil ono besedico, jo skočil raz sedla ter mo začel vzdigovati nanj. „Ka j pa boš ti V" som ga vprašal. „Tekel," je odgovoril in prijel za jermen mojih stremen. In zopet sva dirjala dalje, malone enako brzo kakor poprej. Oj, kako dobro mi jo dola ta izpremomba konja I Vsakdo, kdor je kdaj jezdil in je bil s časom v stiski, ve, kaj se to pravi. (Doživljaji francoskega vojaka.) (Dalje.) Z dragocenim darilom sem napravil svoji gospodinji veliko veselje. Nato sem odšel k svojima tovarišema v gostilno; tukaj nam je čas hitro minil med pripovedovanjem naših doživljajev Ob enajstih smo se vzdignili, kajti tromba nas je klicala na zbirališče. Tu sta se moja tovariša vpisala v kom' panijo in sta dobila naznačeno svoje stanovanje. Na zbirališču je bilo jako živahna Tekom treh dni so je bilo naše števi« lo gotovo podvojilo. Bilo je, kakor da so mrliči vstali iz svojih grobov in si prišli čestitat k novemu letu. Toda pogled na te nesrečnike jo bil strašen; večina jih je bila pohabljenih, polomljenih. Temu je manjkal nos, onemu ušesa, tretjemu prsti na rokah ali na nogah, nekaterim pa vse skupaj. Ti ubožci res niso rešili drugega, kakor svoje ubogo, golo življenje. Kakšna žalostna prihodnjost jih je čakala! Na zbirališču so nam naznanili, da se. Busi bližajo mestu. Ukazi so bili strogi, kakor na predvečer bitke. V strahu, da nas sovražnik ne bi presenetil, so nam zapovedali, naj bomo vsak trenutek pripravljeni na odhod. Spimo naj samo z enim očesom, puške imejmo vedno pripravljene za strel in naj prihajamo odslej na zbirališče vedno docela pripravljeni za odhod. Bazdelili so nam veliko množino pa-tron, — kratkomalo, bližali so se zopet resni časi. Ko smo se začeli razhajati, stopi k meni Pikart v svoji paradni obleki in me objame. Takisto je storil tudi Grangier. Na ta način smo brez nepotrebnih besed sklenili prijateljstvo za novo leto. Grangier mi je pri tej priliki tudi izročil 60 frankov, kot moj delež od konj in voza, ki so ga tovariši prodali za 300 frankov. Oba prijatelja sta občudoval^, in hvalila moj krasni novi plašč, jaz pa sem jima pripovedoval njegovo zgodovino. Pri kosilu na mojem stanovanju nam je moja gospodinja izvrstno postregla. Izbranih jedi in dobre pijače je bilo v obilici. In tako smo mi, ki smo v preteklem letu smrti zrli toli- kokrnt v koščeni obraz, pozabili preteklost in veselo, pogumno gledali mlademu letu v jasno lice. Pozno v noč smo delali načrte za bodočnost, zaupajoč, da nas bo po tem porazu naš veliki Napoleon popeljal k novim zmagam. Tovariša sta spala v mojem stanovanju. Nasledjne jutro sta po izvrstnem zajutreku odšla domov. Naslednje dni smo se zbirali na mojem stanovanju, kamor nam je Pikart vsak dan donašal v telečnjaku vedno nove zaloge dobrega vina v buteljkah. Pravil nam je, ba sc je seznanil z nekaterimi uglednimi Judi v mestu, ki ga kot svojega rojaka zalagajo s to dragoceno kapljico. Zares, so nekateri ljudje na svetu, ki se jim nikdar slabo ne godi, ker si znajo pomagati v vsakem slučaju. Tak je bil naš Pikart. Tako so nam tekli prekrasni dnevi. Končno, 11. januarja, pride Pikart že zjutraj zarana v moje stanovanje. Bil je popolnoma pripravljen za odhod. „Pripravi se, tovariš," mi zakliče, „in poslovi se od svoje dobre gospodinje, zakaj vsak trenutek se mora oglasiti tromba, kličoč nas k odhodu.'4 Tudi Grangier je prišel, ravnotako pripravljen za odhod. Vsi trije smo se nato vsedli k mizi in praznili zadnje steklenice, pričakujoč signala, ki naj nas pokliče na zbirališče. Tako smo sedeli od osmih do pol dvanajstih. Tu ge naenkrat oglasi Pikart: „Čujta, ali niso to topovski streli?" Zares, natanko smo mogli slišati iz daljave votlo gromenje topov, obenem pa so se tudi oglasile trombe in bobni po cestah, ki so nas zvali na zbirališče. Gospa Gen-til je planila v sobo kot vihra: „Ah, gospodje, kozaki!" Pikart je odgovoril: „Le sem ž njimi, če jih je kaj, jim bomo že posvetili I" Jaz sem hitro pospravil svoje malenkosti, Pikart in Grangier pa, kot prava vojaka, sta še prej izpraznila steklenico. Po kratkem, a iskrenem slovesu od gospe Gentil, smo {danili ven in sc napotili proti zbira-išču. Topovi so naenkrat utihnili. Proti Rusom so postavili namreč še popolnoma svež topničarski regiment, ki se ni udeležil pohoda v Rusijo. Ker jc ruska četa obstojala iz samih konjenikov, jih je le nekaj topovskih karteč vrglo nazaj. Cesta je bila zamašena z vozovi, ki so peljali prtljago ali živež. Zato se je morala vrsta ustaviti. Mi trije smo stali tik Pikartovega stanovanja. „Kaj bi tu stali," pravi Pikart, „mari pojdimo rajši v moje stanovanje, kjer imam v ležišču še nekaj steklenic vina. škoda bi ga bilo pustiti, ker imamo tako lepo priliko." Stopili smo torej v hišo. Pikart je izvlekel izpod vzglavja pet steklenic; dve izmed njih sta bili napolnjeni z vinom, tri z žganjem. Izmed poslednjih je vsak izmed nas eno stisnil v telečnjak, vino pa smo začeli piti. Tu se prikaže Pikarta 't'če tajiti. g VrhrO/,e pri Moravčah. Račun za našo šo o je končan in znaša 20,800 K, Lab-,kc smo prrosni r.r. krasno stavbo, ki !c delo zidarskega mojstra Ani. Urbanija iz 1 (ii Žič. Pohvalno omenjamo predsednika krap šolskega sveta Ignaca Ccrar, ki ie ves čes skrbno vodil račune in tako mnogo pripomogel, da se je vnrašrnic dvorazrednicc rešilo. Stavbeni odbor rt«w dvorani c. kr. okrane sodnije v KY?ken>, d Preffna. Na Hudem se is 17. jan. ko-do opekla Bcvčeva žena. Imeli so /•''■»nun. nega prašiča v bani, žena je prinesla loncc vrel" vode; ker ii grorlleti j-.l . c1« ,;cV ? ter 'onec z vre'o vodo namesto na nr^'-'^ vrida seb! na glavo. OdpehVi so jo v bolntVo v Novo mesto. .M>li'i so. da bo "ri-šla ob oči, toda rnanje je, c!a se šc ohranijo. — Cesta od Brš'ina čez Češčovas-Zr>'r«i k sprejeta mr>d deže'nc cestc; pravi o, da bo stala 6000 K, ako bo skrbel ro?fn; rdbor /a uoravo te ceste. Z<>'o potrebno bi bi'o cesto od Rrš'ina če? Bučnovas na kak popraviM. ;c deževje, jc- (ako da nc more človek nikamor. — V nn?l tb-čini Jmamo r.-■••■-i-i-'o obleko nrfHMo v novomeškem okraiu, to je 30%. To sc vidi, da naš sedanji župan g. Trrk re meče brez potrpbe denarja vun — Nov Anionov semeni v Novem mestu je bil precej živahen. Precej prašičev sc je prekuniV 'e so p!ačeva'i oo 1 K 4 vin. do 1 K R vin. T udi rogale živino jc mnogo prekimi! neki trgovec; vzel jih je 35 narov; neki drogi trrfrvec je na. kvnil nekaj starih krr-T« k'obase — Novo bvizga'no smo dobil!. To vam j» bilo veselja in gledan!^! — If*ro b"-mo km-,In imeli na novem odru. Če bo š'« po sreči na Svečnico. če ne pa prizmo rede'!o. — V redel'o. 25. t. m. k M shod za mlekarno. Skrajni čas je bil ker S"" 0,»č men(l» boli ori >.»-' c'nu'i so bo živinoreja Gotovo si'no oovzdi«*!*'8' Hv-la it. nadzorniku Legvnrtu in g. rni**' teliu R "krmar,nu, ki se' veliko trudita *> prospeli našega gospodarstva} d Radeče pri Zidanem mostu. Dan na dan beremo in s'išimo. kako je pisana mati Evropejcem blažena Amerika. V dokaz temu nov slučaj. Neki Medv^šek iz Svibnega je bil že šest mescev v Ameriki. Ker se je zdelo, da imajo od njega premalo dobička, so ga pognali nazaj v staro domovino. Napol zmrznjen in ves sestradan je dospel v rtedei'o 25. jan. v spremstvu nekega agenta. Revež nič ne odgovarja na nobeno vprašanje. Videti je. kakor da bi se mu omračil um. Kdaj se bodo ljudem oči odprle"? — V nedeljo 1. febr. t. 1. bo občni zbor Kmetske knjižnice« ob 3. uri pop. Obeta se tudi zanimivo predavanje. d Sinji vrh ob Kolpi. V četrtek, 22. t. m. smo čutili oh 7-40 uri srednjemo-Čun potresni sunek. Viseči predmeti so so zazibali. Snega imamo za te kraje izredno veliko nad pol metra. Šola jc že teden dni zaprta. Mraza smo imeli največ 13. t. m. — 115" C, sicer jc običajno - 2" do — 5" C. d Škocijan ,m Mokronogu. Iz naše pošte prihajajo »Domoljubi« razrezani in pretrgani. Ameriška pisma dobivajo ljudje pretrgana. Poleg vsega nereda je naša pošta strankarsko strastno liberalna. Namesto, da bi mati na fanta vplivala, se narobe godi. Mati celo agitira v uradu. Opomine v »Domoljubu« pošta pozablja. Ali naj se drugam obrnemo? — Kakšna spričevala daje liberalni nadučitelj Benedičič učencem liberalnih starišev? Izvrstna seveda, kakor ga je 'dal Oberčevemu fantu za v sodnijo. Dal ga je, da bi mu bili liberalni starši hvaležni. Pred sodnijo pa sramota za učitelja, fanta in starše, ki so bili zraven. Fant je že v 16. (etu, pa ne ve v kateri deželi je doma, ne v katerem cesarstvu. Benedičič se izgovarja, da fe bil zmešan. Potem bi tudi ne vedel, koliko je 2X2. Pa to je vedel in pa zapoved »Ne ubijaj«! — 3X7 pa že ni vedel. d Iz škocijanskih hribov. Trgovec Jermančič se je prej hvalil, — priče na razpolago — da je on naredil prošnjo za dvoraz-rednico na Telčah. Seveda je vsak vedel, da je ni on naredil, ker ne zna toliko pisati; ampak govorilo se je, da mu jo je spisal znani študent. Ker so pa nekateri ljudje proti dvorazrednici radi novih stroškov, se je začel neki liberalni odbornik krajnega šoTskega sveta opravičevati pred ljudmi, češ: »Krajni šolski svet je bil proti razširjenju šole, vse se je zvršilo na pritisk od zgoraj.« In »Domoljub« je povedal, kakor je prej Jermančič sam pravil, kdo je naredil prošnjo. Sedaj pa piše nekje Jermančič, 'da on ni delal prošnje, ampak krajni šolski sveti Torej ali je prej farbal ali sedaj. In sedaj, kdo govori resnico, ali oni odbornik — ime na razpolago—, ki je govoril, da je bil krajni šolski svet proti dvorazrednici, ali Jermančič, ki pravi, da je krajni šolski svet delal prošnjo za razširjenje? Sicer pravi Jermančič, da je krajni šolski svet prisiljen prosil za dvoraziednico. Kdor to razume, »mora znati več ko hruške peč.« Kdo more koga siliti, da za kaj tacega prosi, kar mu ni ljubo!? Mi bi sicer v to zadevo ne drezali, ker je vse eno, če je na Telčah dvo-razrednica ali ne; če jo hočejo imeti ljudje, naj jo imajo, če ne, pa tudi prav. Le tistim, ki so pri vsej stvari prizadeti, se ni treba iz-i govarjati pred ljudmi radi stroškov, češ »jaz sem proti razširjenju, jaz nisem prosti, tega je kriv okrajni šolski svet, tam so pa klerikalci, — torej klerikalci vsega krivi!« Klerikalci so vsega krivi: ker pri sv. Tomažu ni šole, kriče liberalci: »Klerikalci so krivi, da je ni«. Ker se bo razširila na Telčah, nekaterim to ni prav, pa zopet namigujejo, kakor da bi vse to prišlo iz klerikalnega tabora! d Šmartno pri Litiji. Štiri mrliče so imeli v štirih mesecih v neki hiši v Bulcovi-ci. Umrli so trije otroci in stari oče. Stariši se bojijo, da izgube še četrtega oziroma petega otroka, ki sta tudi nevarno bolna. — Za razpisano učiteljsko mesto v Šmartnem se je oglasil samo en prosilec; menda bo to mesto še enkrat razpisano. — Zaprli so te dni nekega možakarja, ki je dalj časa živel na Ogrskem ter je sedaj prišedši domov grozil nekaterim ljudem in hotel izsiliti podporo kljub temu, da je popolnoma zmožen za delo. — Za 7129 K umetnih gnojil je lansko leto posredovala naša posojilnica našim posestnikom. Ker posojilnica pri tem ni iskala nikakega dobička, kakor ga iščejo trgovci, se je ljudem prihranilo samo pri tem do 1000 K izdatkov. — Promet posojilnice v preteklem letu je bil okrog 740,000 kron. Izvanredno veliko vlog se je vložilo v drugem polletju tako, da je posojilnica z denarjem dobro založena. — Kmetijska podružnica šteje kljub temu, da se je odcepilo več podružnic še vedno do 140 udov. — Po toči poškodovani žalibog še dosedaj niso dobili nikake podpore. Čujemo, da bo naš delavni in vplivni poslanec g. svetnik Povše zadevo znova spravil v razgovor na Dunaju. — d Zagorje ob Savi. Dne 22. t. m. je umrl po Zagorju dobro znani socijalno demokraški agitator Anton Cepuder. Dasi je veliko storil za svojo stranko v Zagorju, vendar jih je malo bilo, ki so ga spremili na zadnji poti. Ko že govorim o pogrebu, vprašajmo tudi g. Zimmermana, kdaj misli poskrbeti za doljšo pot na pokopališče. Po največjem snegu morajo pogrebci hoditi na pokopališče in po pokopališču. G. Zimmermana bolj briga to, kje kdo naroči rakev, kakor pa oskrba pokopališča. Če kdo ne vzame rak ve po njegovem posredovanju pri gotovem človeku, bi mu kmalu g. Zimmerman odrekel prostor na pokopališču. G. blagajnik, brigajte se za pokopališče in nikar se ne stresajte ne vi, ne vaša gospa nad onimi, ki kupujejo rakve drugod kakor jih vi priporočate. — Zima je tudi pri nas občutna. Snega je padlo nenavadno mnogo in tudi oster mraz pritiska na okna. Imeli smo že 21 stopinj pod ničlo, pač nenavadno za Zagorje. — S koščkom premoga se je zadavil poldrugo leto stari sinček železniškega uradnika g. Dercndo. Le za trenutek se je gospa Deremlova odstranila iz kuhinje, prišedši nazaj, je že imel otrok košček premoga v grlu. Takoj poklicani zdravnik je storil vse, da bi otroku rešil življenje, a bilo je zaman. o 888o888S838888888!^8o3coS8So8S8!!K >5383338838838883 < i Notranfske novice | V, 0 J888888SS8S8888gg88S888S8S88G83$^ 0 n V Črnem vrhu nad Polhovim Grad cem ie umrl 15. t. m. Martin Rus, do'golet-ni cerkveni ključar in obč. odbornik. Naj v miru počival n Godovič. Dne 26. jan. je obhajal v cerkvi sv. Urbana g. Franc Rudolf in nje gova žena Marija svojo zlato poroko. Cel: župnija se je veselila te redke slavnosti 32 parov njihovih potomcev - sorodnikov, sosedov in prijateljev, 12 belo oblečeni! deklic je obdajalo pri tej zlati poroki sivolasega starčka in njegovo ženo. n Iz Idrije. O našem rudniku s< je že veliko pisalo in govorilo. Ko sc je povpraševalo, koliko časa se bod< še kopalo, se je navano reklo: 40 al 50 let je zagotovljen obstanek rudni ku, za dalje časa se pa ne ve. Kada. se izčrpa ruda iz zemlje, takrat se dc lo ustavi. Tako uči zgodovina. Kolik rudnikov je bilo, ki so svoj čas slove li, dajali obilne dobičke, a ko se J< vse pobralo iz njega, se je opustilo de lo, razpadlo poslopje, zaraslo tako n gosto, da dandanes več ne vemo, kj> je stal. Tako usodo bo mela najbr tudi Idrija. V novejšei. času pa j preiskal naš rudnik strokovnjak, l ima večletno prakso, in si je v slu> liovanju ogledal marsikatero rudarsk-napravo in ta se je izrekel, da je tak bogato založen naš rudnik z živim sr< hrom, da se ni bati, da bo kmalu prt nclial. Skladovje pod zemljo in bogfc te žile cinobra, — žveplo in živo sr( bro — sploh vsa formacija kaže, d naj bi se na leto izkopalo tudi 2 mi lijona met. stotov blaga, je vendar z par sto let še zaloge. To je tolažb: za nas in tako bodo vtihnile govorice da se izropa naš rudnik sedaj, ko j v denarni zadregi država, ker se koj lje več kot druga leta. n Iz Spodnje Idrije. Zadela nas j huda nesreča. Naš župni upravitelj i g. Janez Mrak nam je pretečeno sobe to umrl, ko ni bil še niti trideset 1< star. Imel je le eno samo službo, ke je prišel kot novomašnik k nam, a kf je prejšni župnik C. g. .Tuvan umrl, j ostal tu kot farni oskrbnik. Na nov< ga leta dan je še maševal ob 6. ur še evangelij nam je prebral, a prid govati ni več mogel; voščil nam je š raz leče zdravo, veselo novo leto. P> cerkvi pa smo začeli vsi jokati, kc smo videli, da ga v tem letu izgubimt njega, ki smo ga tako radi imeli, njt ga, ki nas je tako ljubil. Tri duho\ nike bi morali imeti, ker je naša žuj nija zelo razsežna in hribovita, a j Mrak je bil včasih kar sam. Delal j za tri in ni čuda, da je na zadnje ora; gal. Naj se vsaj zdaj spočije od trud in še prosi za nas. ki bomo kmalu z njim prišli. k Goselna vas na Koroškem. Tukf je umrl vrl narodnjak, p. d. Pavlcžov oče. Pogreba se je udeležilo mnogo bl< žnjega ljudstva. N. p. v m..' B m 298—t« tat 1911 ^- V svrlo izvršila v Členku I, l novele o flavKu na žeanie z dne 23. ion. 1914, drž.zak.ši. n, odrejeneea dodal jU OJ 3VOb nega davka je c. kr. finančno minisirsivo z razpisom z dne 23. lan. 1914, drž. zak. ši. 12, izdalo naslednje določbe. Prejemanje dodatnega davka. A. Predmet dodatnega davka. Dodatnemu davku v znesku 50 h od litra alkohola so podvržene, izvzemši spodaj na vedene, vse dne 1. februarja 1914 v ozemlju, kjer velja ta zakon, v prostem prometu se nahajajoče žgane opojne tekočine. K dodatnemu davku podvrženim žganim opojnim tekočinam pripadajo zlasti arak, rum, konjak, liker in drugo mešano žganje, dalje esence za žganje, umetne sadne esence, ki so nare:ene iz različnih vrst etra, alkohola in drugih snovi, in sadni eter. parfumerijski izdelki, koz "2.1-čni predmeti, medikamenti in farmacevtski izdelki, v katerih se nahaja v izgotovljenem stanju še alkohol, kakor tudi vsaka zmes iz vina in žganja, katere alkoholovitost presega 15 volumskih odstotkov. Dodatnega davka so proste: 1. Žganje, Jii je že po dosedaj obstoječih določbah prosto državne žganjarine. 2. Žgane opojne tekočine v posesti obrtnih strank, ki posredujejo promet z žganimi opojnimi tekočinami (točenje, prodaja in trgovina na drobno itd.) v množinah, ki ne presegajo 10 litrov, in v posesti drugih načelnikov gospodarstva v množinah ne nad 5 litrov alkohola. Pri večjih zalogah je pa podvreči vso mr,o?' • drdat-nemu davku. B. Prijava. Kdor poseduje dne 1. iebrtiarja 1914 zalogo dodatnemu davku podvrženega žganja, je zavezen prijaviti množino, vrsto in alkoho-iovitost celc zaloge, nadalje kraj in prostore, kjer jo hrani, najkasneje dne 3. iebruarja 1914 pismeno v dvojnem izvedu po priloženem obrazcu pri onem oddelku finančne straže, v katerega okolišu se nahaja prijavi pedvržena zaloga. Tiskovine za te prijave se dobivajo brezplačno pri vsakem odd. finančne straže ter pri organih in uradih, katere v to določi finančno deželno oblastvo. Ako zaloga, ki jo je prijaviti, v posameznem slnčaju ne glede na alkoholovitest ne presega množine 5 hektolitrov, se sme v prijavi opustiti napoved alkohelovitosti in hek-tcliterskih stopenj. Pri žganih opojnih tekočinah v trgovsko zaprtih steklenicah, nadaKe pri likerjih, to so ? žgane oporne tekočine, ki vsebujejo vssj 10 4kg sladkorja pa hektoliter, in pri oslaienem i&arnu. lo m U>Uo žfeanio. Ui Vsebuic 1. Za ugotovljenje množine: a) Ako se nahajajo žgane opojne tekočine v sodih, kesonih, cisternah itd., in so te posode po'ne in uradno preizkušene, tedaj je merodnjen merosodni znak. Ako sodi niso preizkušeni ali lc deloma napolnjeni, ovedeti je njih vsebino z Matie-vičevim sedomerom. Pri žganju v sodih itd. se vsebina tudi lahko določi na ta način, da se ugotovi čista teža ter ta preračuni na li-tersko mero vpoštevaje istinito alkoholovitost s pomočjo v to predpisanih redukcijskih razkaznic. Ako gre za ne preizkušene kesone ali reservoarje, je ugotoviti množino žganih o-pojnih tekočin s preračunanjem prostornine ali na drug zanesljiv način. b) Pri steklenicah se določi, katero število steklenic ima enako velikost, in ugotovi nato prostornina steklenic za vsako velikost, da se iz teh podatkov izračuni množina tekočine. Ta ovedba se bistveno olajša, ako stranka doprinese prazne vzorčne steklenice. c) V čistilnicah za žganje, ki čistijo (rek-tificirajo) obdačeno žganje in so v dslevršbi za časa ovedbe zaleg, je ugotoviti na primeren način tudi množino žgrnja v rektifikacij-sk;h pripravah in kadeh za nreceianje. V to svrho se najprej dožene, koliko litrov na dan se na vsako kad nalije, in katera množina žganja se je prvotno vporabila za namočitev oglenega prahu. Vsota teh zneskov da približno množino žganja v eni kadi. V slučaju potrebe se sme zahtevati prekinjenje čistilnega obrata. d) Ako ima dodatnemu davku podvržena stranka dovolien-'" za dnvka presto vooraho žganja za napravljen^ likerja ali druzega al- kohclovitega bkga v svrno izvoza preiio carinske črte, tedaj je deločiti množino žganja, ki se ima iz cele zaloge v zmislu oddelka A št. 1 izloč:ti kot dodatnega davka prr^ta, na ta. način, da se zaključiio zapiski, ki jih je vodili o prejemu in o vporab i davščine prosto ccbljenega žgan a. Ako imajo stranke aovo-l;en:e za brezdekledno porabo žgania v zmislu § 6 uvodom navedene naredbe, ali ako se zan:e poteguje;o, tedaj se izloči od njih označena množina žganja od dodatnega obdače-rja in se vpi^e v konto o nrc^emu in porabi ilu ■uniioin ku podvrženih a; »dav- ku podvrženih esencah, psrfumerijskih izdelkih, kozmetičnih predmetih, medikamentih in farmacevtskih izdelkih se napoved alkoholo-vitosti lahko opusti ne glede na množino prijavi zavezane zaloge. Ako bi bile prijavi podvržene žgane opojne tekočine tekom prvih 3 dni meseca februarja 1914 na potu, ne da bi bile že prijavljene ter dodatni davek od njih poravnan, zavezan je podati prijavo ozir. plačati dodatni davek prejemnik blaga, in sicer mora podati prijavo najkasneje tekom 48 ur, ko je dospela pošiljatev. Ako se opusti predpisana prijava dne 1. februarja 1914 obstoječe zaloge žganih opojnih tekočin, nadalje ako se prijavi množina alkohola za več nego 10 odst. manjša, nego r.i je uradno ugotovilo, kaznuje se ta prestopek s štiri- do osemkratnim zneskom dodatnega davka, ki se je prikrajšal odnosno bil prikrajšanju izpostavljen. Druge neDravi'r>es*i pri priiavi, ki se ne tičejo množine alkohola, se kaznujejo z redovno kaznijo od 4 do 200 ki on. Železniška in parebredna podjetja (izvzemši pomorska, v kolikor ne gre za take tuzemske parobrode, ki uživajo olajšave pri premetu), kakor tudi c. kr. poštni zavodi so zavezani vsako pošiljatev žganih opojnih tekočin, ki so jo prevzeli pred 1. febr. 1914 v prevažanje do prejemnika v ozemlju, kjer ve-iia ta zakon, pa je od tega dne še niso izročili siranki, takoj ko dospe na oddajno postajo, naznaniti oddelku fin. straže, v katerega okolišu je ta postaja. V tej prijavi, katero mora podati neposredno oddajna postaja, mora biti navedeno ime oddajnika in prejemnika ter kosmata teža pošiljatve. C, Uradno obravnavanje. Finančnih organov, pri katerih so bile ;odane prijave o zalogah, naloga je, prepričati se vprvo o popolnosti prijave ter nato :>rez odloga ovede množino zaloge na spodaj iolečeni način. Izvid, nadalje odpadajoči znesek dodat-■eg:'. davka in prejemni urad, pri katerem se vplačati dodatni davek, je navesti v obeh 7 odih prijave. En izvod prijave je vrniti tr&nki Stranka je zavezana dodatni davek te-cm osem dni vplačati pri v rešitvi prijave značenem prejemnem uradu, ako se jej ni ovelilo piačih) v obrokih ali odlog' plačila. Prejemni uradi imajo nadzorovati vpla-svanje dodatnega davka. Ako bi se plačilo e opravilo točno ob dospelosti, je to takej : rnaniti pristojnemu finančnemu oblastvu ■ ve stopn'e, da se zastanek eksekutivnim oiom iztirja. Glede postopanja pri ovedbi zalog, se oloča naslednic- žSnnia, Ui ga imajo v zmisUi § 6 vodili, te sc p..^.luv„ljc„ic no dn. t«a»i ic to i«sr>ni«= lak. a) Žganje v sod'h je s 100 delnim alkoho-lcmetrom na predpisani način gradirati ter v to svrho vzeti iz vsaccga soda z natego aH s kakim drugim pripravnim orodjem poskušnjo iz srednjih plasti. b) Pri žganiu v reservoarih ali v druzih velikih posodah ie vzeti poskušnje v enakih množinah iz gornje, srednje in spodnje plasti, jih skupaj zliti in nato gradirati. c) Ako ;e žganie v stek enicah in drugih takih mnihnih posodah in ako ni uvedbe prave aikcho'ovitcsti v smislu spodaj pod lit. e in št. 3 navedenih določb sp'rh c- siiti, om. se sme na por.amerno gradiranie. d) Ako gre za žgane opojne tekočine, katere se z alkoholometrom ne da;o kar naravnost gradirati, kakor likerji, cslajeno žganie itd., in se napoved fllcoholovitosti v smislu oddelka B, odstavek 3, ni opuslfa, tedaj je ovedeti alkchc'ovitost, ki io je vzeti za podlago plačilu dodatnega davka, na način, ki je predpisan v dodatku A, I!. B, k izvršilnemu predr>'su k zakonu o davku na žganje. Ako dotični finančni organ potrebne priprave nima pri roki, pristiniti je z zapisnikom množino tekočine ter vposlati peskušnje posameznih vrst pod pečatom finančnega organa in stranke na finančno oblastvo prve stopnje, ki ima odrediti preiskavo in predpisati na podlagi vspeha pripadaioči dodatni davek. Žgane o^one tekočino, H r>;so. alj ki so zelo malo osla:er>e ter take z ingrediiencami pomešane, je preizkusiti vedno z uradnim al-koho'ometrom. e) Ako se opusti napoved alkobolovito-sti, (B odst. 2 in 3) vzeti je a'koholovitost aa) pri Francovem žganju, rumu in ara-ku s 65 stopniami, bb) pri konjaku, whiskyju, žganju iz češenj in tropin, pri siivovki, boroviezki in tako zvanem naravnem žganju s 40 stopnjami, cc) pri likerjih vseh vrst in pri oslajenem žganiu s 35 stopnjami, dd) pri esencah, medikamentih in farmacevtskih izdelkih s 70 stopnjami, ee) pri parfumerijskih in kozmetičnih predmetih s 90 stopnjami 100 delne alkoholometerske lestvice. Ako nastanejo pomisleki proti pravosti prijave g'ede vrst žganja, n. pr. pomislek, da so se visoko stopnjate opojne tekočine prijavile kot naravno žganje ali s sladkorjem pomešan špirit kot liker, je treba po možnosti sumljive žgane opojne tekočine podvreči predpreskušnji. Če e sum vtemeljen, je pričeti z ovedbo prave alkoholovitesti vseh dodatnemu davku zavezanih zalog dotične stranke (lit. a-d) in zaradi neresnične prijave proti stranki uvesti dohodarstveno kazensko, do- stopanje. Odmeri dodatnega davka je v takem slučaju vzeti za podkgo z dejansko ovedbo ugotov jeno alkoho oviiost. f) Ako se alkoholovitost naznani, je opustiti neposredno ovedbo prave alkoholovito-sti takrat, če stranka isto izkaže s svojimi o-brtnimi knjigami, fakturami itd., proti katerih pravosti ni pomisleka. g) Dodatnemu davku zavezane mešanice vina in žganja niso podvržene dodatnemu davku po skupni alkohelovitosti, temveč jc predpisati dodatni davek za take tekočine v splošnem samo po a'koho!ovitosii od 5 volumskih odstotkov. Ako pa presega skupna aikoho'ovitost 20 volumskih odstotkov izdatno, tedaj je vzeti odmeri dodatnega davka za podlago event. s strokovno preizkusbo ugotovljeno pravo alkoholovitost odštevši 15 volumskih odstotkov. 3. V tvcrnicah za liker in pri onih trgov-skosodno protokoliranih tvrdkah, ki izvršujejo prodajo ruma, kon"aka, slivovke in drugih takih žganih opojnih tekočin na debe'o kot glavni cbrat, se dejanska ovedba zalog žganih opojnih tekočin takrat opusti, če podjetniki opravilo prijavo zalog na ta način, da najkasneje 3. februarja 1914 predlože finančnemu ob rstvu prve stopnie na podlagi inventure podroben izkaz 1. februarja 1914 v posesti pedjetnika se nahaja'očih množin dodatnemu davku podvrženih žganih opojnih tekočin po skupinah b!aga iste alkoholovPosti in se za-dovole s tem, da odposlanec finančnega cbla-stva I. stopnje pravost podanih napovedi event. z zgledom v podjetju in z vpogledom v obrtne kniige oziroma, v kolikor gre za napovedano alkoholovitost, na ta način preizkusi, da preg'eda in preišče odvzete poskušnje. Pri tem je dovoljeno, da se priavijo odstotki alkohol s številkami na spodaj zaokroženimi od deset do deset. Na prošn:o sme finančno oblastvo prve stopn e omenjeno ugodnost dcvo'iti tudi za gotova prodaiališča tvorniških pod-'etij. Ako se pri preizkušnji pojavijo pomisleki proti pravosti strankinih napovedi, je brezuvetno pričeti z dejansko ovedbo cele zaloge. Odorda'cči dodatni davek ima predpisati v takih primerih finančno oblastvo I. stop. D. Plačevanje v obrokih in kreditiranje dodatnega davka. Z.-i pl.-,£eviinic dodatnega davka sme fi-- — 1 " 1 ■ Jw «u!iu au ouluju na nph ptoSnjo mesečne ali pa četrtletne"©" broke' brez posebne varščine, vendar pa z Dežela: Krniiska utesnitvijo, da zapade zadnii obrok najkasneje 31. januarja 1915. Prvi obrok se mora -iia.«,-« po prejemu dovoljenja za p'ačevanje v obrokih vplačati. Na pobotnici je označiti nadalj-ne obroke in :e te obenem predznamovati. Ako se le eden dovoljenih obrokov na dan dospelosti ni točno vplačal, iztirjati je ves še na dolgu os!a'i znesek naenkrat. Zamudnih obresti v tem slučaju ni tirjati. Tvorničariem likerjev, ki se ne poslužijo plačevanja v obrokih, se sme na pri finančnem ob'astvu I. stopnje podano prošnjo plačfo dodatnega davka odnesti do konca maja 1915 proti varšči-ii. Varščino ie položiti na eden od v § 32 izvršilnega predpisa k zakonu o davku na žgan:e dovoljenih načinov. E. Kontroli podvržene osebe. Izdelovalci žgan;a ter oni, ki trgujejo z žganimi opojnimi tekočinami ali se pečajo s točenjem a'i s prodajo takih tekočin na drobno, so g'ede dodatnega davka cd 1. februarja 1914 dalje skozi šestdeset dni pod uradnim n^az-rstvom, in so torej v tej dobi zavezani g ede svojih zalog na žganih opojnih tekočinah, v ko'ikor niso te od dodatnega davka oproščene ali v kolikor se niso prejele v do-k'ade presto vporabo, izkazati dobavo ali plačilo dodatnega davka. Finančni organi so v okviru osmega in devetega poglavja carinskega in državnega monono'nega reda upravičeni, kadarkoli se jim zdi potrebno, v hranišča kakor tudi v o-brtovr'išča in prodnjališča, v katerih se hranijo ali razpečavajo žgane opojne tekočine, vstopiti podnevu, vrfiti v njih pre;skave, zaloge dodatnemu davku podvrženih žganih o-poinih tekočin zapisati ter z ozirom na rok za priiave in pačila zahtevati izkaz vplačitve : dodatnega davka a'i dobave. Obrtne stranke so zavezane finančnim organom vstep v gori navedene prostore do-! voliti in jim osebno ali po svo'ih uslužbencih na zahtevo f o potrebi pomagati. Ooustitev predpisanega izkaza se kaznu-| je s štiri- do osemkratnim zneskom dedatne-i ga davka za ono množino alkohola, glede katere se :e izkaz opustil. Na tc določbe se s tem opozarja v svrho natančnega ravnanja z dostavkem, da se dobe tiskovine za prijave pri najbliž em oddelku finančne straže in nabližjem davčnem uradu brezplačno in da se tam dajejo tudi natanč- nei^n rofncn^a in navodila o prfi.ivali. bi '*''' vlagati* - C. kr. 'inančno ravnateljstvo v Ljubljani. Finančni okraj: Ljubljana Davčni okraj: Prijava onih zn!og de ' iinsniu davku podvrženih žganih opojnih tekočin, ki jih podpisanec poseduje.* i i ^ .s ao i a B- = 03 > -i. 2 = - O to J to — E "Z C. ca J= J3 E 'U C 5 N O > O) C •o o. o O) §g di.5 > O) C N C 03 V je > si posod ro s U »S S2 S > o >N O C E g. i 2 --5 t S S "S > 53 I O •= JC 2 6» £ ■5 -o u ne mislimo vedno, kadar sedimo pri dobri jedi in dobri pijači in šele ko se pojavijo zle posledice, spoznamo, da smo želodcu in črevesu prisojali preveč ali neprimerne stvari. Tako napake se tudi pri največji pazljivosti ne dado zabraniti. Lahkomiselno pa je, če napako poznamo in vendar nič ne storimo zn olajšavo želodca in črevesu. I/, lastnega prepričanju priporočuuio svojim čitateljem za tako slučaje, ki so pač lahko vsak dan zgodijo, da imajo vedno pripravljene Kellerjevc odvajalne pilule z znamko „Klza-pt-luli". Pri bolečinah v želodcu, zgagi, riganju, bljuvanju, zaprtju, nupih&vunju in zapečenostl učinkujejo, kakor je razvidno iz mnogih zahvalnih pisem, prebavo pospešujoče, proti-krčno, potrebo urejajoče in kri izboljšujoče. Njegova presvetlost .ložef princ Roban v. Schottwionn piše, da so mu „Elta-pilule" pri bolečinah v želodcu in slabostih izvrstno služIle. Tudi za odstranitev neznželjene preoMle tolšče se uporabljajo. Vzbudijo nam tek. omogočijo nam nekaljeno spanje in naj hi bile vedno pri roki. Naši čitatelji nuj hi naročili li Škatlic teh pilnl za 4 krone frunko, najboljše skupno z istotuko potrebnimi, bolečine lajšujočim Fel-lerjovim rastlinskim flublorn z znamko „Rlza-fluid," ki zahruni marsikatero bolezen In čigar pol tucatu stane 0 kron, pri lok&rnarju E. V. Feller, Stubica, Risa trg Hi, Hrvatsko. Otroci bi sploh ne' smeli piti zrnate: kave, temvet le dobro mleko s KathrelnerJevo Knelppovo sladno kavo. u plia gorka ali mrila, vtilaj |a Kalhrainarlava popolnoma ntlkod-lllva, ugalajofa In sprlto svoie priprave u naibolliega slada Jako kreglhMu • Vprašajte, prosim,: o tem Svojega «*', •hišnega zdravnika. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec, 21. jan. G6 5 74 55 80 Brno, 21. jan. 10 43 03 59 12 Line, 24. jan. 00 87 44 30 71 Kje je drugi stražnik? Išn jbol| mil in ganljiv domači instr.: 3035 Spcz.: I11M mineiiti. na katero igro vsak brez znanji not ta-koi »'etvoroglosno Katalog zastonj. Aloy» Mayer, ur. n^ mmmmm v<),-. (|ol) . Fllldft. 7000 harmonijev si noje lastno hvalopovnoh delili sveta Piano; posebno ceni domači instrumenti po 4.'I5 in 515 M. Semenska trgovina AL. KORSIKA £jubljana — $leiweisova cesta — Vrtača 3. Naznanjam častitemu občinstvu, da je izSel moj novi cenik za I. 1914. in se dobi brezplačno in poštnino prosto. Z odličnim spoštovanjem Jll. 3{orsika. MMMtom pljučne bolezni Vse obolelosfi sopilnih organov oslovski kašelj.navadni kašelj.prehlajenjejnfluencaiu S«; SiROLIN "ROCHE Lepo zdravo rnnim ha 14H sov. eena za too lis is K prodaja J. Ktlšlan, trgovec v Kranju na vogalu pri farni cerlivi, kjer je tudi glavna trafika. Motam se dobi tudi vse specerijsko b ago po najnižji ceni, postrežba tofna in reelna. Priporočamo jo toplol 91 Obleče se lahko cela rodbina! ii rt® za obleke, suknje, bluze, srajce itd. novih lepih vzorcev 5 M im\ za K13*—, lepša vrsla zavoi K14~—. Franko po povzetju pošilja. R. Je inek, I. češka tkalnica v Jimra-move (Morava). Zelo topla priporočeno! Kdor roskusi kupi vnovič! Izjava. Podpisani obžalujem, da sem govor našega domačina gospoda profesorja dr. Pestotnika napram nekaterim osebam v Tuhinjski dolini v neresničnem smislu razbiral. Zahvaljujem se gospodu doktor|u, da mi je to dejanje odpustil, ter od tožbe odstopil. Buč v Tuli. dolini, dne 15. januarja 1914. An'on TirS, podomače Bognar. Milijoni"" Se ne vedo, tla je moja žitna kava najboljša. Pošljem Vam 5 kg za K 3'50 franko poleg krasnih daril. Pišite takoj K. T:šler-ju, veletrgovina Schonfeid pri Befovu, Češko. Osfanhi! 3 m sukna za kompletno moško obleko K tU'— 4 in pol m mod. blaga za žensko obleko „ 12-50 40 m ost-in. za obleke, bluze in perilo „ 20-—' 20 m „ „ ...... „ „ 10- 1 kos alpske tkanine (23 m) „ 12-— I „ tkanine „Prapa" „ 14'— pošilja poštno obratno po povzetju tkalnica Alojzij Krlžek, Sitova pri Starkenbzcli, Češko. Učenca /ii »cdlar.lio obrt. od u. do 10 let slnrcga sprrimr, takoj Fl-ano Korce, M*dlar in lapolnik. Brod pri Spod. Log-ftt-cu 12. Notranjsko. 312 št fit. Rnpert nad Laškim. Dne 20. decembra m. i. je umrl tukaj g. Jurij Uranič, vpokojeni učitelj, v 91. letu starosti. Rojen na Trsteniku pri Kranju, je deloval kot učitelj v Grabštaj-nu, Trebelnem in Preserjih in od 1. 1875. tukaj, kjer je bil ves čas svojega bivanja lep vzgled narodnega in krščanskega moža. Priporoča se svojim znancem v blag spomin in molitev. Življenje zagreni nadležen kašelj, izčrpa moči in oslabi telo. I11 vendar je mogoče zanesljivo lajšanje in hitra odstranitev kašlja s Thymomel Scillae, lekarnarja B. Fragnerja v Pragi, ki stane 2-20 K steklenica. Odgovorni urednik Jožef Gostinčur, drž. poslanec. Vpoštevajte pri rabi odvajalnih sredstev na tisoče pohvalnih pisem svetovnih strokovnjaškili kapacitet o izvrstnem učinku Saxlehnerjeve pristne »Hunyadi Janos« grenčice. Varujte sc pred brezvestnimi ponaredbami, ki vam jih ponujajo namesto te dragocene naravno milnice, ki se prodaja sicer le v znanih originalnih steklenicah. Mnenje gosp. dr. B. J o a c h i m o -w i t z a Dunaj. Gosp. J. Serravallo Trst. Vaše železnato kina-vino Serravallo je gotovo eden izmed mnogih sličnih izdelkov, katerega dosedaj v dobroti ni še prekosil nihče v tej stroki. Moram priznati, da mali in veliki prav dobro prenesejo Vaše vino in jaz sem dosegel v vseh slučajih tera-pevlike vse, kar sem hotel. To Vam potrjujem 7. veseljem. Dr. J o a c h i m o w i t z. SKRIVALNICA. Novi bolgarski podaniki. Bolgarska vlada je ukazala prešteti prebivalstvo v novo osvojenih krajih. V Traciji so našteli 494.190 glav, v Macedoniji pa 175.070 glav. Med njimi je 207.500 mo-žkih. Tržrae £gsiie za ICO kg. Ljubljana. 28. januarja 1914. j ; Cena 1 Cena __ Deželni pridelki: HScmca ...... F- i v Živina, meso živa vaga: | K LL — i i - tioveda pitana . ■ 72 — IN — 1 eleiii ležhii . . . Uj — <>vcs...... lll — l\'etn mala . , . Kil — Proso belo . . ! n 511 Pri Sio..... IMI — Proso rumeno . . n. 30 KoSiruni . . . . 88 —. Koruza si ara . . 1 17 1 50 Koruza novn 14 60 Kuiefninain drugo: LeCa . . . . . Grah ...,,. 24 - Laneno seme 31 — Maslo kuheno oti - u 100'— do . . . UHO _ J Domača detelja . . 1«) — Maslo surovo od Fižoi. Ribmfan . .] 311 — — Fižol ITepeličar . 32 Slanam svežat špeli) i — Fižoi Mandalon . 1 27 »1 Slonma prehojeno . | ion _ Cvbulii . . . . i - Mast svinjska . . • Min Krtmpir . . . t 'JO Zelje sveže . J Zelje kislo brezsodo 1' o — jajca ioo komadov II — - i iSanci . , . . .j Repa gorenjska . — — Goiobi . . . , .1 — Repa sveža . . 31 — — Repa kisla brezsod. P — Gos . . . , • . j 0 — Hnnie...... 17 — >i — Oren....... Gone suhe. * . .1 Sli Kclcnija'no hlago 1 Suhe hru ke . . . j ... na debelo: , Suhe Cešpljc. . . ležice......! Želod...... 411 — Ruikioii od | K -.»5-- do . . . 38 _ Siurekovi storži . 10 — Kava Snnlos od a :<(i — Slnnia..... 3 40 SlndkrrodKM -do 0» - Stelja...... s i'elrolei ..... ;i2 i SANATORTuM • EMONA I ? LJUBLJANA ■ komens^UL^ J .": . -ZDR,WK PRERIJ DR FR. DERGAINL J OROŽJE lil KOLESA na obroke. Posa-* ' nicznldeliMjeiufe H. cen;.::i zastonj. F. Du„eU,|.... ri.ii. ;■/;... <> les, Šivalnih stroje. O 0O110 ob drž. žel. ČeSko. 3367 Tehnični učni zavod Boden-foach ob Lahi Iručba prilorinllh in žeuirjev, arhitektov, tehnikov in kemikov. jioprtistroji ao ..PFMF* jgt 10 ietna garancija OstanKi za slepo cmo! Possdsn piliM nakupi V prošli .sezoni se je nakopičilo na stotino ostankov blaga zmnožke in za žensko oblek«, ki so bodo raz-prodajaii za slep o ceno. — Zahtevajte vzorce z zaznamkom ostankov! r't»s siezijska liizposilj. platneni!) izdelkov: „S U DETIii" JH-erarsr! st 42. avstr Sle?. It Bft joiiližn?, Joiina ulica šl. I Celiti zastrr.J in pest«!::? flfSle. ! 1 da piva kranjska pošiljaleljska trgovina JarmenlH za žaqe in vseh vrit stroji za obdelovanje lesa najnovejše izbornc konstrukcije in Izbornc i; vršitve. Vsi stroji za mizarje, kolar- ✓ .v^v^ je, sodarje in tesarje Za podgane Iv I , z« '"<». li ni. iijiiini' liriK i1ftileori ntvii ilo 50 komadov v .-n noti. Ne »ftpaato noboimfca smradu m »<• zop. t SUMI« nastavilo l*ll»l .'M M-.irli" .'Int.I t, vrste, r.ii katero i11M mi tisoio si-urkov v i iii lioel. Iv -J 4I1 1'OVSOII II« jI* USpidl. roHilm 1.0 povzel in jpranc Humani', Dunaj, 2. Eczirk, Aloifly;.iaae3/£3. Mi»';!° pohvalnih pisen;. I'i"d mani vrednimi ponurotaiiii. *>■ ri V c. m kr. vojaških sklii-iliJiih v v porabi. Tolcton 23140. Turbine za vse vodne razmere. — Frecizlj. re-tiulaiorlf najboljša princ-rotila tu in iiiozsmskthobraicv. Tocasnu v delu: Tutblnska naprava m I.kraiij.iie2cl. elektrarno: 2turhini po 1600 konj. lil. Pomrl Pozorl Sprejmem takoj razpošilja najbolj zanesljivo blago tako na trgovce, krojače, šivilje kakor tudi na druge odjemalce in naročnike. Tvrdka gleda le na velik promet ter ne išče dobička in ima najbolje tvorniške zveze, veliko blaga pa sama izdeluje. Torej zahtevajte takoj cenik različnih predmetov iz Frve kranj. pošiljateijske trgovine . MIKLAUC, LjisbSjai Prvo naročilo Vas jiridobi tvrdki. Obstoj tvrdke čez 40 let! »rime nihtudi zanajte/jadela ki so mi vsled zakasnele po-šiljatve ostali, prodajam »si razpošiljam za lastno ceno po K o' - par. Ti če Iji so iz najboljšega surovega ii?njfi z močno podkovanim* p o povzetju. Tkalnica Anstria, Olešnioc pri Novom Mostu na Mvtnji. (Pri naročilu dveh zavitkov franko.) — Naročite in bode to zadovoljni. Naročajte »Slovenca"! ots •mamammiamm J£ajsolidnqši izvor! lo metrov dobrih ostankov za obleke . . . K 18 — ■so ,, izvr&tnib ostankov za zimske ob?. „ 20-— 30 mod ornih ostankov zn obleke . „ 18 — 0 komadov zelo velikih posteljnih rjuh , . „ 10 -100 „ najlepših žepnih robcev . , , „ 13 — 1 ducat lepih brisati...........„ 2'90 1 „ zelo težkih brisač ....... „ 4-80 10 komadov toplih zim»hili rjuh .....„& — Jldolf guckcv, 3>i7en 131 (GešUo). Ruzpofiiljii ho samo proti povzetju. Neugajojo^e vzamem vsak ta; nazaj. U/orco ne ra/.poAiljam. NajboljAi do- —. buvitel) za trgovce, krošnjarje iu sejmarjo. Lepo posestvo obilojeCe iz bise. vrlo, hleva In travnikov, je naprodaj Profla so skupaj ali pa Indl nosainezno. VeC pove JBarlia Merkužič, Brdo 29, poiSla VI« pil Ljubljani. 252 v stanovanje ože~ njenega čevljarja Polerj tega dohi zemljišč po dogovoru, vse brez denarne jjlaCe. Biti inora veSC kmetijstva. Vsa semena so mu na razpolago. Imeti mora krnvo ali 200 Kron. Rediti je govedi in svinje. Vse ;e jako uyodno na lepi priliki. Čevljar je v kraju |iotreben in dohodki gotovi. Naslov Ivan S. Studenec št. 23. p. Hadna ob Sevnici, Dolenjsko. 257 Trije vajenci v ilatosli od I5-I8 let c takoj sprejmo 7.a aotlarclto obrt s hrano in stanovanjem biezpi tno v pouk. VeC pri Avg. Repiou, aotlnrakem mojstra v LJuLtljani. ':l111 Proti okežcuju so moramo tembolj zavarovati, ker nastopajo i ziluj z večjo močjo bolezni, kakor škrlatni«, I ošpice, kozo, kolera, tifus. Zato ; se naj uporablja : povsod, kjer so tako bolezni, razkuzevnlno t sredstvo, ki mora biti v vsakem gospodinjstvu. Najbolj priljubljeno razkuževalno sicclstvo sc-| danjoHti je neoporečno Ljsoform i ki se dubi iirez duha, nestrupeno iu poceni v vsaki lekarni in drožeriji po SO vin. Učinek Lysoforma je hiter in gotov, radi česar ga priporočajo zdravniki za razkuževanje na bolniški postelji, za izpiranju ran, oteklin, za antiseptične obveze. Lysoforin-milo je prijetno toaletno milo, ki vsebuje 1 »/« l.y-soformu in učinkuje antiseptično; lahko se rabt za najobčutnejšo kožo. Naredi kožo inehko in prožno. Zanaprej iiostc rabili samo to izborno milo, ki jo lo navidezno drago, a jo uporab« prav ekonomična, ker milo dolgo traja. Koin^d stane 1 Krono. Lijsoform s poprovo meto je močna antiseptična ustna voda, ki slab duh iz ust takoj in gotovo odstrani ln zobe beli in ohrani. Lahko se tudi rabi na zdravnikovo odredbo pri katerih v grlu, kaSljanju in nahodu za grgranje. Par kapljic zadostuje na eno kupico votle. Originalna steklenica stanolKfiOvin. Zanimivo knjigo z naslovom „Zdravjo in razkuževanje" pošlje na željo zastonj in poštnino prosto kemik Hubmann, Dunaj XX, Petrasclig. 4. C. kr. tel družila kr/tnjska v Linii).';iiii fustan. 1767- I I je najstarejši kmetijski zaslop v Avstriji, ki nudi svojim udom največje ugodnosti, nc da bi udje imeli kakšne drugo denarne obveznosti, kakor da plačajo na leto <1 Kiidnine. Udje prejemajo družbeno glasilo ..Kmetovalca" zastonj. s prilogama .Konlerelac' iu .Farutnlnar (XXXI. letnik) MMManammBHMnnMMiA^ tt&zt&d&t* ie najstarejši, nnjobsiriieisi in bocialo s podobami upreniljen kmelijsitl list v slovenskem jeziku, ki ne sme manjkati v nobeni slovenski kmetijski hlSl, kjer 1 in je kaj mar za gospodariki napredek. Izhaja v obseflii dveh pol po dva-liral nu inescc Naročnina je 'I krone it a leto. Za ude krnnjske kmetijske dni be zastonj. Posamezne številke zastonj nn ogled. C0S|D0- darske potrebščine, kakor sadno drevje, semena, umetna gnojila, močna krmila itd., dobivajo udje c. kr. kmetijske družbe v najboljši kakovosti, z zajamčeno vsebino po najnižjih ccnali ter jc vsaka prevara izključena.