Št. 82.
V Gorici, v četrtek dne 17. julija  1902.
Tečaj XXXII,
Izhaja trikrat na tedan r Šestih lzdanjlh, in sicer: vsak torek, fotrtek in soboto, zjntranje Iz« dnnje opoldne, reierno Izdanje pa ob 3. uri popoldne, in stane s nrodniSkimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po pošti pre-jemana  ali v  Gorici   na dom pošiljaaa:
Vse leto   . . ¦.....13« 20 h, ali gld. 6-fiO
pol leta........6 , 60 ,   ,    »   330
oetrtleta......,  3 , 40 »   ,   .,   170   ,
Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici štv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabršcek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9, do 12. ure Na naročila brez doposlane naročnin« *e ne ozira   o.
Oglasi in poslanica se raconijo po petit-vratah, oo tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vreta. Večkrat po pogodbi •— Večje črke po prostoru" — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost
KaroeaiBo in oglase je plačati ioeo Oorlca.
Uredništvo
»Vse za omiko, svobodo in napredek!«   Dr. K. Lavri*
so nahaja v Gosposki ulioi SL 7 v Gorici v I. nadstr. L urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do !2. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 13. dop. UpravniStvo •^ nahaja v Gosposki ulici SI. 11.
Dopldl ua   s«.   -»Siljijo le uredništva.
Naročnina, reklamacije in drage reci. katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljaio le ¦iprarnJStvu.                                     r    ' '
»PRIMOREC«
izhaja neodvisno od tSoSe* vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
cSoca. in .Primorec, se prodajata v Gorioi v to-bakarm Sohwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Xunski ulici; — v Tratu v tobakaroi Lavren8i2 na trgu della Caserma in Pipgn v ulioi Ponte della labbi*.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
(Večerno izdanje.)
>Gor. Tiskarna« A. GabrSčck (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zaT
Deželna norišnica.
u.
Jasno je sedaj, kako stoji vsa zadeva glede gradnje deželne norišnice, jasno jo, da norišnica po sprejetem sistemu srodi mestnega Suma, žvižga železnic, prometa in prahu ni na pravem mestu. To pa v glavnem radi tega, ker io se Lahi, ki tvorijo tudi v tem vprašanju odločujočo večino, kakor povsodi, že s prvega početka postavili na to stališče, da mora biti zavod v Gorici.
Politika je bila takoj zamešana v to vprašanje, takoj, Se prodno se je začelo iskati primeren prostor za norišnico, namesto da bi se bil Cul najprvo glas zdravstvene vede. K,er se pa tako začne, tam se tudi ne more skončati drugače nrgo se je skončalo v tem vprašanju. —- Politika in zdravstvena veda sta si stali v tem vprašanju nasproti, iti zmagala je politika. Zalo pa tudi ni bilo poleg niti jednega psihijatra; gospodje, ki <-o določili, kako in kje se zgradi deželna norišnica, so si ogledali sicer nekaj takih :-.ivoilov, ali .mnenje" psihijatra m si v veliki previdnosti poiskali le pismenim polom.
Zmagala je politika, zalo pa je predlog, sprejel v deželnem zboru, vzet le 8 stališča zdravega razuma, pravi monslrum, skrpucalo, katero so znosit skupaj i/, raznih »mnenj* in kapric, kakor sračjC gnje/.do. Cel predlog ninii, kakor je povdarjat dr. Turna, nikake '•%'ienc niti in vezi, marveč se razširja preveč p.a koudicho, kar je pa naravna posledica napačnega razvitka tega vprašanja.
Mogoče jo, da se izcimi iz predloga, kateri smo objavili že v sobolo, poslopje • .eželne norišnice tako, da bo za oko dopad-l;ivo( da poreče ta ali oni: Pa imajo lepo d. ?.el no norišnico Goricam! ali prepričani s-.mo že naprej, ako zaide kak psihijater v ti zavod ter ga upozna, se bo za glavo prijemal, kako so mogli postavili deželno norišnico, torej zavod, ki ima služiti v glavnem pač- v zdraviftvvne namene, po predloženem si-demu v Sum in ropot mosta. In takrat zazveni,o kakor bridka ironija besede dr. •'•r-;adio Luzzatto, katere je govoril dač 11. ^  m,,   da  se mora  pravi   liberalec
TA TRETJA.
Kratko časna povest.
Poljski spisal H. 8ieiikicwle%.
Posl. Podravsfci. iDalje}
Peklo !
Suslovski je tako razburjen, da ne Moro spraviti glasu iz sebe: naposled vendar jame i/bruhati ostanek svoje jeze.
^ Kako novo laž, kak izgovor najdete, gospod, v opravičenje svojega postopanja? Ali vas ni^o videli danes v tej sramotni obleki? Kdo je ta berač U
»Jaz som ta bc^ač,« odgovorim, loda no razumem, 'jmu smatrate to <>bi(.-ko sramotno ?«
V tem hipu mi Katrica izpuli »Le-taveat iz rok ter ga jame Citati. Su-slovski pa so krepkeje zavija v togo razburjenosti ter nadaljuje:
»Torej komaj ste pristopili prag poSrcne hiše, že prinašate s seboj pohujšanje. Niste še soprog tega nesrečnega deteta, pa ga že izdajate v družbi lahkoživnih žensk, že teptate naše zaupanje, že prelamljate dano besedo... In radi koga? Radi gledališčne vlačuge!«
Pri teh besedah me pograbi jeza.
ukloniti zahtevam znanosti, ker v nasprotnem slučaju podpirale o bskura tize in.
Dr. Gr. Luzzatlo nam je hotel dali pravi pouk o liberalizmu, znanosti in obsku-ratizmu. Dosegel je res nekoliko odobra-valnih klicov med poslušajočim občinstvom, ali vprašamo: Kdo je delal v znamenju znanosti, vede, oziraje se na dejanske potrebe in na finančni položaj dežele, torej v smislu pravega liberalizma, ali tisti, ki je pehal v to vprašanje politiko že s prvega početka, aH oni, ki se je oziral le na znanost ter na izvestja izvedencev, katere je poprašal? Ni dvoma, da slednji. Zdi se nam, da je prepričan o tem tudi dr. Gr. Luzzatlo in ž njimi njegovi tovariši, zato pa je nehoie zašel od predmeta ter dajal nauk o pravem liberalizmu. Mi pa trdimo, da je bil pravi 1 i-b e r a l i t e m v t e m vprašanj u p obit ter da je zmaga! obskuratizeni. Kje so glavni krivci za to, je razvidno dovolj iz trga, kar smo doslej napisali.
Z do pa ponavljamo, da so je vprašanje o deželni norišnici zavozilo, ker se je mnogo in mnogo premalo oziralo na zdravstveno vedo, ker se ni upoštevalo dejanskih potreb in ker se je popolnoma v nemar puščal ii-nančni položaj našo dežele. Davkoplačevalcem se je naložilo brez potrebe veliko breme, dočim bi se izhajalo z mnogo manjšimi troški _ toliko glede gradnje kolikor glede vzdrževanja norišnice, kar pač razvidi vsak razumen človek iz tega, kar smo pisali lani in letos o leni vprašanju.
Toda, kar je sedaj, to je. Da pa je tako, zadeva nemaia krivda tudi naše klerikalne poslance, ki so se popolnoma podvrgli zahtevam Lahov, češ, gospodje že prav naredijo, mi kar pokimajmo, pa bo. Dokler je bil dr. Rojic v deželnem zboru, so se potegovali za njim za gradnjo deželne bolnišnice in norišnice skupaj, da se tako tudi upravni troški zmanjšajo, ali odkar je odšel dr. Rojic, s katerim se mi seveda nismo strinjali, pa je izginil polagoma vsak sled stvarnega zanimanja za vprašanje norišnice v klerikalnih vnlah, in dr. Rojca so pustili popolnoma na cedilu. Dr. Gregorčič se je drža! tega, kar je rekel Pajer, in njegovi pristaši so šli za njim.
»Gospod,«   pravim,   »dovolj   je  te
surovosti.   Ta  vlačuga   jo   več vredna
nego   deset   takih   goljufnih   Katonov,
l kakor sto vi...  Vi mi niste še  ničesar
l in vedite, da mo Io dolgočasite. Sit sem
{ že vašega patosa, vaše...«
Tu mi zmanjka besed, pa jih tudi več ne potrebujem, ker Suslovski naglo odpne srajco, kakor bi hotel reči:
»Udari! Ne ščedi; tu so moje prsi...«
Toda jaz ne mislim udariti; najavim samo, da grem, vsled bojazni, da bi še kaj hujšega ne povedal  Suslovskemu.
Pa tudi zares odidem, ne pošlo« vivši se z nikomur...
Sveži vetrič hladi mojo razpaljeno glavo.
Bilo je ob devetih zvečer in noč. zelo lepa.
Potrebujem razvedrila, in da ga najdem, hitim proti bolvederskemu drevoredu.
Okna v Heleninem letovišču so temna. Očividno je ni doma. Sam no vem, Čemu me spravlja to v veliko ne-voljo...
Ko bi bil zapazil vsaj njeno senco ha šipi, bil bi se pomiril; tako me pa znovič pograbi jeza...
Kaj učinini s tem Ostrinskim, ko ga srečam, — ne vem.
Podvrženost Gregorčiča dr. Pajerju je nemalo kriva, da dobimo drag deželni zavod, ki vrhu vsega še nikakor ne bo odgovarjal sanitarnim zahtevam.
Pri reševanju tega vprašanja se je pokazalo zopet, da Slovenci ne veljamo nič v naši deželni hiši, in da delajo Lahi kar hočejo, v glavnem radi tega, ker naši klerikalci rajši glasujejo z Lahi za kar hočete, rajši kakor pa da bi se z naprednimi poslanci lotili resnega obdelovanja kakega važnega gospodarskega ali drugega vprašanja.
Koncem konea pribijemo to ie; Dežela goriška dobi norišnico, ki bo morda lepa stavba, o kateri pa »se zdi* le enemu psi-hijatru, in še to le v pismu, da odgovarja svojemu namenu, katera bo stala sredi šuma in žvižga in cestnega praha \ bolnem mestu, katera bo silno droga že gledu zgradbe kakor glede vzdrževanja, tako da to ne stoji v skladu z našimi deželnimi financami, pa tudi ne z zdravstveno vedo, kar razume sedaj pač vsakdo, kdor hoče misliti s svojo glavo. Deželi pa je naloženo novo brezpotrebno breme, ker bi se bilo dalo opraviti z mnogo manjšimi troški in v lepšem soglasju z vedo in potrebami. Davkoplačevalci naj se zahvalijo za to glavarju tir. Pajerju in podglavarju dr. Gregorčiču kot načelnikoma onih poslancev, ki so sklenili tako drago in tako malo koristno norišnico.
To je lep kos zgodovine našega deželnega gospodarstva, katero pa ne bolje poprej, dokler ne volijo Slovenci poslancev, ki bodo znali misliti s svojo glavo, v celi d o s e t o r i c i. — In s tem konec !
V trgovini je bodočnost!
Na Krasu, 14. jul. 1902. Kulturna zgodovina vseh časov in narodov ni le tesno spojena, ampak celo neločljivo vezana s trgovinsko zgodovino. — Tam kjer je cvela mogočna trgovina, je cvela tudi kultura in veda, in tam kjer zapažamo začetek barantijo in kupčije, zapažamo tudi začetek izobrazbe in državnega razcvita. — Trgovec kot tak je kulturonosec in mogočna zaslomba narodne samozavesti, katera je spet
Na srečo ni to človek, ki bi so umikal odgovornosti.
Sicer, resnično rečeno, kaj mu tudi hočem ? članek jo napisan s peklensko izurjenostjo. Saj Ostrinski ugovarja, da bi imel biti berač preoblečen slikar; zagovarja Evo, a ob enem izda vso tajnost Heleni. Očividno hoče kompro-mitovati Evo pred Heleno, maščevati se nad menoj za Katrico ter me napraviti smešnega.
Ko bi vsaj ne bil napisal, da imam zagorel obraz! Pa zgodilo se je... Pred očmi Helene sem sedaj osmešen. Ona vendar čita »Lotavca«.
Ej, kaka sitnost in pikrost za Evico! Kako so mora ta Ostrinski smejati v pest! Treba jo seveda nečesa se lotiti, toda ako vem kaj, pa naj postanem donašalee dnevnih novic za delavca«.
Pride mi na misel, naj se posvetujem z Evo. Ona danes igra... Zdirjam k gledišču ter se snidem ž njo na koncu igre.
Še je čas...
Pol ure pozneje sem že v njeni garderobi.
Eva takoj konča, med tem pa se jaz razgledani naokrog...
Naša gledišča, kakor je znano, se ne odlikujejo z razkošjem,  kar se tiče
glavni pogoj narodovega obstanka, bodočnosti in razcvita.
To nam pričajo germanska in romanska plemena z mogočno trgovino, ki razobešajo sirom sveta svoje zmagonosne zastavo v znak kulture, napredka in blagostanja, a ludi v znak jerobstva nesamozavestnih siromašnih narodov,
Narod brez lastne trgovine, brez narodnega in izobraženega trgovca je narod brez prave gospodarske in narodne bodočnosti. Prva in glavna gonilna moč ekspan-zivne narodne in kulturne politike je trdna gmotna podlaga, katero najlagje podobi strokovno in sploh vsestransko izobražen trgovec.
Pogled v naš bližnji trgovski emporij — v Trst — nam kaže, da »sreča nas ilfie, da um nam je dan«. — Mogočna trgovske tvrdke nosijo slovenska imena; njih sefl ustanovitelji so bili pristni Slovenci, ki so se pa, žal, večinoma odtujili narodu in postali če ne že sovražni vsaj indiferontni na-rodniiu težnjam. Da so ti trgovci, brez izobrazbo, le s pomočjo uma, delavnosti iti ludi srečo prispeli na lestvico bpgatstva — imeli naroden čut, ki jo več ali manj le na podlagi izobrazbe mogoč — kako basen bi lehko imel narod od njih? Treba nam torej izobraženih trgovcev ne le radi vspeha ampak ludi za to, da se no polujčijo.
Da je izobrazba za trgovca potrebna, spoznal je že veliki Nemec Gdlhc, ki je trdil o trgovcu: ,da ne pozna stanu, ki bi moral bili tako vsestransko izobražen in tako bistroumen, kakor baš trgovski slan." — Ne le socijalne razmere ampak tudi tekmovanje zahleva odločno čim večjo strokovno in splošno izobrazbo. Oni zlati časi so minuli, ko je analfabet postal kramar, kramar trgovec in trgovec bogatin.
Časi se spreminjajo; stanovske zahteve rastejo. s,Yeeje trg. tvrdke, banke itd. zahtevajo za vstop srednješolsko izofirazbo. In v današnjem Pntem boju za obstanek, kjer morajo biti napele vse duševne in fizične moči, ako se hoče imeti vsceh, so le-te zahteve opravičene.
Slovenci vzdigajo že davno glas po ustanovitvi trg. akademij. Da se tako vitalno vprašanje  sploh zavlača, gre v prvi vrsti
njih prireditve. Soba s pobeljenimi stenami, dva plamenčka neprestano trepetajoča gorečega plina, ogledalo, v jednem kotu nekoliko stolov, ki so bržkone zasebno imetje igralke, — to je vsa njena garderoba... Pred zrkalom se nahaja množica toaletnih priprav, skudelieane-izpite črne kave, pušice z rudilom in belilom, svinčnik za barvanje obrvij, nekoliko parov rokavic, sredi njih dve umetni kiti; na stranski steni kup suknjič, belih, rožnatih, temnih, lehkih in težkih; na tleh dva jerbasa polna ženslrega perila, v* sobi kar duhti vonjave. Kak nered povsod, kako je to vse z naglico razmetano; koliko barv, koliko bleska vsled trepetajočega plinovega plamena.
To je slika svoje stroke, ki pa ni brez značaja... Sicer pa ni vendar ničesar več nego v navadni ženski oblačilni sobi, a ipak je nekaj, kar vzroča, da ta soba ne dela vtisa oblačilnice, marveč nekakega zavetišča; je to nekaka mičnost, čar...' Nad tem neredom, prižanostjo, naglico, sredi teh odrtih sten se povznaša duh umetnosti.
Čuje se hrup ploskanja. Ha! končalo se je. Skozi' stene doletava mi na ušesa klic: »Adami! Adami!« Mine četrt ure, toda tam še vedno kriče.
(Dalje pride.)                        '
krivda trg. stanu, kateremu v nas Slovencih manjka ne le pravo spoznanje potreb ampak tudi prava gmotna podlaga. Tujcu in poturici treba iztrgati iz rok domaČo trgovino, v dosego večjih narodnih koristi.
Naši abiturijenti si izbero navadno mamo karijero, misle, da v trgovini ni ka~ rijere — bodočnosti. To je napaCno. Je ni kmalu boljše karijere, lepše bodočnosti, kakor za izobraženca v trgovini. Odprta mu je pot do samostojnosti, do bogatstva in tudi do vzvišenih idealov: postati gmoten steber naroda, pionir kulture m jedinstva.
Izobražen trgovski naraščaj je poklican, izpolniti željo vsakega rodoljuba, željo namreC do kulturnega jedinstva Jugoslovanov. Jugoslovanske dežele proplavlja mogočni naval tujih nam in sovražnih plemen. Vsa trgovina j> v rokah zidov, Nemcev in Mažarov. Trgovina pomeni kapital, kapital pa moč. Ta tuja moC razdruži bratske narode, jih tlači in jim jemlje upanje v bodočnost. Jugoslovanske dežele so kolikor toliko še nedolžne; nebroj različnih zakladov čaka povzdigo od spretne roke. Tuji, sovražni narodi so že na daleč in od leta do leta se množi iniport le-teh parasitov.
Na jug treba vpreti oci, tukaj čaka izobraženega trgovca kulturno in narodno delo. — Moč in bodočnost Jugoslovanov tiči v amalgamaciji že itak po krvi in narečju bratskih plemen juga v eno celoto.
Trgovcu so odprta vsa pota, on je rno-bilnejši od drugih. Na noge, na jug, na delo torej v prilog bodočnosti, v znak blagostanja in svobode!
Domače ii rani novice.
Porok«. — Naša rojakinja učiteljica g.čna IdaBožičevav Grižah pri Celju se poroči z učiteljem g. Rud. Wudlerjem istotam. Mnogo sreče!
Dnevni red IX. seje deželnega zbora, vršeče se danes ob 5. uri popa].: 1) Načrt zakona o pogozdovanju Krasa v političnem okraju tolminskem in v nekaterih občinah kanalskega sodnega okraja. Poroč. (Gregorčič.) S) Prošnja županstva Turjak za posredovanje deželnega zbora v zadevi naprave postajališč na postaji Pieris-Turjak za brzovlake,ki gredo v Červinjan. (Venuti.) 3)
Predlog o sprejemu zapuicinc   Karla pl. Ca
rincan v svrho da se ustanovi zdravišče proti tuberkulozi. (Marani.) 4) Načrt zakona, s kojim se upelje davščina na pivo. (Berbuč.) 5) Načrt zakona o vreditvi šolskega prispevka pri zapuščinah. (Marani.) 6) Prispevek k zgraditvi bohinjske železnice. (Berbuč.) 7) Sklep računa štipendijskega zaloga za 1. 1901. (Naglos.) 8) Proračuni ustanov: Abram, Alcosios Cecotti, Codelli, Coronini, Gattei, Leoni, Maurovich, Pravica, Prokop, Rjaveč, Stanig in Stubelj za 1.1902. 9) Holzer: Sklep računa gospinskega zakl. za 1. 1901. 10) Holzer: Proračun gospinskega zakl. za 1. 1902. 11) Bolko: Sklep računa zakteda za obnemogl. del. za 1. 1901. 12) Bolko: Proračun zaklada za obnemogl. del. za 1. 1902. 13) Berbuč: Sklep računi šolskega zaklada za 1. 1901. 14) Berbuč: Proračun šolskega zaklada za 1. 1902. 15) Naglos: Sklep računa prov. obč. zaklada za 1. 1901. 16) Naglos: Prorafcn prov. obe. zaklada za I. 1902. 17) Panigai: Sklep računa raznih majhnih zakl. za I. 1901. 18) Panigai: Proračun raznih majhnih zakl. za L 1902. 19) Panigai: Sklep računa zaloga za gozdorejo za 1, 1901. 20) Panigai: Proračun zaloga za gozdorejo za 1. 1902. 21) Naglos: Sklep računa depozitov in tujega denarja. 22) Bolko: Sklep računa štipendijskega zaloga Werdenberg za I. 1901. 23) Bolko: Proračun štipendijskega haloga Werdenberg za 1.1902. 24) Panigai: Sklep računa zaloga za gasilce za 1. 1901. 25) Panigai: Proračun zaloga za gasilce za 1.1902. 26) Verzegnassi: Predlog za predujm, da se izvrže dela uravnave reke Birsa. 27) Verzegnassi: Predlog čast. Faidutti-ja za podporo po toči poškodovanim.
Šolsko Izvestje državne realke y Gorici. — (Nadaljevanje in sklep.) Uradni oddelek naznanja, da je s koncem prejšnjega šolskega leta stopil v pokoj bivši mnogoletni ravnatelj realke, E. Schreiber, nemški nacijo-nalec. Tudi na njegovo mesto imenovani sedanji ravnatelj Gassner je Nemec. Služboval je prejšnja leta v Južnih Tirolah, in torej zna italijanski jezik. Slovenščine pa mu ni treba znati t Kako namerava upoštevati dejanske razmere, je pokazal tudi sedanji ravnatelj s tem, da je priobčil naznanilo o
početku prihodnjega šolskega leta in o sprejemanju učencev jedino v nemškem jeziku. In vendar je to naznanilo namenjeno v prvi vrsti roditeljem, ki pošiljalo svoje otroke v šolo, in to so v veliki večini Slovenci in Italijani, ki nemšCine ne znajo. Pravijo, da je Gassner nemški klerikalec. Tedaj bi bilo to preziranje deželnih jezikov pojav pravicoljub-nosti na katoliški podlagi. — Med profesorji, ki so poučevali na realki obvezne predmete, je bilo letos po narodnosti deset Slovencev in Italijanov, pa sedem Nemcev. Torej so domačini, ki se najlaglje užive v duha učeče se mladine, vsaj v večini. Najbrže je tudi prav zato učni vspeh primeroma ugoden. — Slovenščino so poučevali (23 ur na teden) profesorjiTTošnik,: SefdrinT ŽtlihT -^- Škoda je, da na realki ni nobenega podpornega zaloga za revne učence, marsikateri ubog učenec zato ali ne more vstopiti, ali pa je prisiljen šolo prezgodaj zapustiti. — Na vprašanje, kam se naj obrne učenec, ki je dovršil vso realko, ali le nekaj razredov, da vstopi v kak poklic, ali pa v drug učni zavod, ki ga nadalje pripravi za ta ali oni poklic, odgovarja hvalevredni oddelek, ki ga letos prvikrat nahajamo v izvestju naše realke. Menimo, da ustrežemo, ako ob prvi priliki prijavimo ta oddelek v »Soči-, primerno prirejen in razširjen tako, da bode služil tudi gimnazijskim učencem.   .
Zrelostna preizkušnja na držami realki v Gorici se je vršila 14.—16. t. m. Zglasilo se je bilo 17 sedmošolcev od osemnajstih in en vnanji. Vspeh je: dva sta padla za en mesec, drugi so preizkušnjo vsi naredili, med njimi eden z odliko, in sicer A. Petreusig (PetrevCič), Italijan iz Gorice. Med onimi, ki so maturo : .redili z dobrim vspe-hom, so slovenski domačini: Hrovatin A. iz Vipave, P e rt o t Kr. iz Nabrežine in Zuceatto K. iz Ozeljana.
Šolsko leto na mestni nižji realki v Idriji se je završilo v torek, 15. t. m. ob 8. dopoldne z zahvalno sv. mašo in razdelitvijo izpričeval. Iz 67 stranij ob-segajočega izvestja, katero jo izdalo ravnateljstvo koncem leta, posnemamo te-le podatke: Šolo je pohajalo pred zvršetkom šolskega leta 49 javnih učer cev; od teh so dobili 4 prvi red z odliko, namreč Ferjančič Kornelij iz  Celovca,
Ipavec Itufael   iz   Idrije,   Jager   Rudolf
iz Ivanjegasela pri Rakeku ter Lapajne Srečko iz Idrije, prvi red ima 35 učencev, drugi 6, in tretji 1; 3 učenci smejo delati ponavljalni izpit. Po rojstnem kraju je bilo 35 učencev iz Idrije, 5 iz idrijskega sodnega okrožja, 5 iz Kranjske sploh, 3 iz Primorskega, 1 iz Celovca. Vsi učenci so slovenske narodnosti. — Na zavodu so poučevali: Karol Pire, začasni ravnatelj, dr. Vladimir Herle, kateri odide s prihodnjim šolskim letom na c. kr. Franca Jožefa višjo gimnazijo v Kranju, in Makso Pirnat. Poleg njih sta poslovala na zavodu še kot pomožna učitelja: Mihael Arko, dekan in mestni župnik (veronauk), ter Ivan Bajželj, c. kr. učitelj na rudniški ljudski šoli (telovadbo); petje je poučeval Alojzij Novak, c. kr. vodja rudniške ljudske šole. — Poleg običajnih šolskih poročil ima izvestje dve razpravi, in sicer: »Ustanovitev zavoda«, sestavil začasni ravnatelj Karol Pire in »Slovenska pesem idrijskih rudarjev«, spisal Makso Pirnat; zadnjemu sestavku je pridejana tudi podoba, ki nam kaže portreta bivšega ži-rovskega župnika Ivana Majnika in svoječasnega župnega organista v Idriji, Jožefa Gnezda, katerih prvi je zložil c-Tienjeno pesem, drugi pa jo uglasbil; *azon tega se vidi na podobi tudi starodavna idrijska »sina«, kije svoje Čase s kljukanjem budila delavce na delo. — Vsprejemni izpiti za I. razred so se vršili dne 15. julija dopoldne in popoldne; v jeseni se vrše 16. septembra. — Ponavljalni in dodatni izpiti bodo 17. septembra. — Šolsko leto 1902/3 se prične 18. septembra s slovesno službo božjo. — Predno konča poročevalec svoje vrstice o sklepu prvega šolskega leta mestne nižje realke v Idriji, se mora pač spomniti hvaležno vseh onih faktorjev, ki* so si kakorsibodi pridobili zaslug za ta mladi zavod. V prvi vrsii se mora omeniti slavni občinski zastop idrijskega mesta. Ta zastop je pod vodstvom za napredek tako vnetega župana Drago-tinaLapajneta poklical v življenje mestno realko,  on zida z velikimi žrtvami za
ta zavod veličasten hram, ki bodi v ponos idrijskemu mestu in pričaj svetu o velikodušnosti idrijskega meščanstva; mestni zastop pa je tudi naklonil v svoji izredni požtvovalnosti novi realki lepi letni donesek, s pomočjo katerega si je realka že takoj v prvem letu svojega obstanka omislila prelepo učiteljsko In dijaško knjižnico, dragocen naravoslovni kabinet ter druge učne zbirke. — Iskrena zahvala bodi izrečena c. kr. rudniški direkciji, ki je blagodušno dovolila, da smejo realci rabiti rudniška kopališča, prav tako tudi olepševalnemu društvu, ki je prepustilo svoje lepe prostore v mestnem parku za dijaške igre. Konečno tudi hvala podpomemii društvu za realce, ki je večino mlade-ničev preskrbelo z vsemi potrebnimi učnimi knjigami in učnimi sredstvi. — Veliko so vsi ti faktorji žrtvovali za novi zavod. Bodi še zanaprej priporočen njihovi naklonjenosti. Prospeva naj ta zavod in donese tistega duševnega sadu, katerega pričakuje od njega kršna notranjska stran, tista stran, ki se ne more ponašati z rodovitno zemljo, katera pa Ima obilo duševnega kapitala. In kje naj se lepše razvija, kje donaša večjih obresti ta duševni kapital, če ne na novi idrijski realki — na prvem notranjskem srednjem učilišču?!
Tako poročilo v *Jednakoprav-nosti«. K temu dostavljamo, da služi zavod tudi Primorcem, ki stojijo v dotiki z Idrijo. S Primorskega so bili na realki v Idriji 3 učenci; število se tekom let gotovo lepo pomnoži ter brez dvojbe se bodo posluževali naši rojaki te realke, kakor so se nekdaj tamkajšnje ljudske šole, zlasti še, ker je zavod slovenski, realka v Gorici pa trdo-nemška! Seveda pa s tem ne poneha naš boj za slovensko realko v Goric«!
Lepo šolsko poročila pač nam kaže dosti očito, kako potreben je bil ta zavod in kako koristno delo so storili oni, ki so ga ustanovili.
Uuijatsfel škof Julij BroUobcekl v Križcvcih, kateri je višji pastir tudi za Ricmanje, je bil sprejet 16. t. m. pri papežu v avdijenci s svojim spremstvom vred.
Renski eks-kapuein »popravlja*. — Pišejo nam iz Renč: Je vedno jednak, kakor vsi »ti črni". Če se mu pove resnico v obraz, pa se začne zvivati, kakor bi ga pičil gad. (popravek: ni res, da se zvivam, res je pa, da ležim samo v senci). Na »Sočino" notico je poslal v »Gorico* poldrugo uro dolgo »poslano*, v katerem hoče resnici in javnosti na ljubo popravljati resnico. Čudno, da mu ni prihitelo »odkrinkano obrambno društvo" na pomoč. V imenovanem »poslanem* je toliko lažij in še več bedanj kakor stavkov. Koj v zaCetku laže, ker »Sočo* je čital istega dne, ko je izšla, pri »Zvezdi* za južino in mu je ni poslal neki prijatelj.
Nam ne pade na um, da bi zopet stavek ža stavkom pobijali, ker nočemo pod-grevati zelja. Ponavljamo pa, da je oznanil v cerkvi, da ne bode krstil ob nedeljah, ne radi tega, ker je sedaj sam, ampak ker hoče biti prost, kakor hočejo biti prosti zidarji, uradniki i. dr. — Toliko dela pa tudi nima, ker je opravljal isto službo prejšnji gosp. župnik več let sam v občno zadovoljnost in brez naporov, in ker sam priznava v visoko-letečem verzu, da počiva v senci in da to drugih ne briga. Res nas ne briga, ampak prvo naj opravi svojo dolžnost in potem naj leži magari vseh 23*/t ur kjer si bodi. Tudi moramo pribiti, da eno nedeljo pred mesecem 4nij ni hotel krstiti in je odnesel na drugi dan; nadalje, da se sv. Petra dan krst ni vršil brez štrajka, marveč, da je hotel eks-kapucin babico vreči po stopnicah, ko ga je prišla klicat, in da se je le na ponovne prošnje otrokovega očeta toliko ponižal, da je šel popoludne v cerkev. Pri tem je tudi babici zagrozil, naj mu ne prinaša več v nedeljo h krstu otrok, ampak naj jih krsti ona na domu, če je sila.
Čnjemo tudi, da je dobil za te novo-tarije od šempeterskega g. dekana na shodu v Biijah primerno lekcijo, katere pa ne misli vpoštevati. Dokaz, da je vsled tega ljudstvo ogorčeno, so vedne pritožbe in izjave, da pustijo otroke brez krsta. Tako se povzdiguje ugled verel
Kar pa kvasi o svoji plači, naj pripiše samemu sebi največjo krivdo, da plače ni še dobil. In to ga boli. Nočemo govoriti o tem in tudi ne o prejšnjem blagem župniku, ker
je eks-kapucinu žal, da ni on tako priljubljen, kakor je bil bivši župnik. Če pa ne bo molčal, bomo govorili še o tem in marsičem drugem, tako da bo stal ta »učenjak* v polni luči pred svetom.
Mestnt svet goriški je imel v ponedeljek zvečer sejo, v kateri so bile potrjene soglasno izvolitve novih svetovalcev: Bat-tistig Ant., Borabig G., Gulot M., Alpi Fr., Bonavia Ed., Motz Gius., dr. Faidutti Al., Marani dr. Fr.
Dovolilo se je 5000 K za dela regulacije pri izviru Jerebice in Perilnika za nabavo vode v Krombergu.
Svetovalca Ballaben in Luzzalto sta interpelovaia župana glede razmerja med grofom GbronTriijem in obCmo z ozlrom na vodo v Krombergu. Župan stori vse v tako svrho potrebne korake.
Koncem seje se je oglasil dr. Pinavčič ter predlagal sožalnico glede na nesrečo v Benetkah. Zupan j«.- sporočil sožalno brzojavko nemudoma.
Kal rojak o vzrokih porušenja stolpa sv. Harfe«. — Naš rojak g. arhitekt dr. Maks Fabiani se je izrazil o porušenju stolpa sv. Marka v Benetkah tako, da stolp je skoro prizmatičen v zgradnji ter obstoji iz notranjega in zunanjega dela ziclovja, med katerim se do zvonov vleče navzgor jedna rampa, ki je podobočena. Umevno je, da težišče zvonika stoji jako visoko, vsled česar je bil jako občutljiv za vsako tresenje prav v nasprotju s piramido stolpa sv. Štefana. To je jeden moment. Le največji solidnosti zidovja se je zahvaliti, da se je upiral nenavadni visoki in težki zvonik toliko stoletij vplivom časa, Upoštevati pa treba tudi, da so prestavili železne vezi, ki so stale horicontalno, iz notranjega dela v bližino zunanjih plasti, vsled česar so bile bolj razpostavljene vplivu zraka in vode, kar je vse tekom časa pospeševalo razpadanje stolpa...
Znani dunajski profesor Oton "VVagner pa je mnenja, da so Benetke sploh zgubljene, ker so pilotje, na katerih stojijo, že skoro strohneli tako, da se je bali časa velikih katastrof.
Stolp je bil visok 98.6 m ter je stal na samem poleg cerkve sv. Marka. Dogotov-Ijen je bil 1.1178. Razpoke so opazili že pred dvema dnevoma in dali izprazniti trg, vsled česar se ni nikdo smrtno ponesrečil. Podrl je Loggetto in del Palazzo rcale. Na trgu je sedaj 30 metrov visok kup razvalin. Pro-vzročena škoda je vsled uničenih umetnin neprecenljiva. Stolp sv. Marka je bil ena najlepših točk divnih Benetk. Sicer zunaj ni imel posebnih okraskov, ampak vitko se je dvigal nad mestom, daleC zroč ven na kopno in na morje. Noben tujec ni zamudil priložnosti, da bi ne šel vanj. Saj je bila pot na stolp izprehod. Brez stopnic si prišel do zvonov po hodniku, ki se je dvigal polagoma kvišku v 38 ovinkih. Cesar Henrik III. je s konjem prijezdit na vrh stolpa. Sreča je, da ni padel stolp na vzhodno stran, kjer sta cerkev sv. Marka in Palazzo ducale z neprecenljivimi zakladi zlata in umetnosti.
Sokolska slavnost v Idriji. — Vspored slavnosti je naslednji: 19. t. m. ob VaG—B. ure vsprejem čast. gostov po mestnem zastopu, narodnem ženstvu in zastopnikih tukajšnjih narodnih društev. — Po vsprejemu je odhod do »črnega orla.« Ob ?. uri pričetek slavnostne predstave v c. kr. rud. gledališču s sledečim vspo-redom: Slovenskim Sokolom, prednaša br. M. Rus, Alegorija in igra: Županova Micka, veseloigra v 2 dejanjih. Po predstavi je mirozov po mestu in podoknica, na čast kumici g. Minki Lapajne. Na to je komers v pivarni pri črnem orlu. Vstopnina 40 vin., gostje prosti. V nedeljo dopoldan si ogledajo prejšnji dan došli dosti mesto, ob 11. uri pa je vsprejem drugih gostov, kakor v predvečer. Nato odkorakajo društva pred mestno hišo, kjer bo slovesno razvitje zastave. Po izvršenem obredu bo defilovanje vseh društev pred svojimi zastopniki, na kar bo banket v že imenovani pivarni. Ob %2. uri bo telovadna skušnja, točno ob V*4- uri pa začetek velike javne telovadbe na šolskem trgu. Po končanej telovadbi bo skupni odhod društev k narodni veselici na Zemljo, kjer bo petje, godba, ples in prosta j:abava. Vstopnina k plesu stane 1 krono za gospode. — Poleg že zadnjič omenjenih sokolskih društev, priglasila so se Še:
Sokol v Varaždinu, Trstu in Postojni. Zastopana bodo todaj skoraj vsa slovenska sokolska društva na tej za slovensko sokolstvo velepomembni slavnosti. Pri javni telovadbi pomerila bodo pdsamezna društva v junaškem tekmovanju svoje sile. Že danes lahko rečemo, da bo slovensko sokolstvo nastopilo v mogočnem, številu in .častno. Javna telovadba bo obsezala skupne proste vaje ob godbi in telovadbo na orodju: drog, bradlja, konj, miza in koza. — Upamo, da slavnost, ako nam »Jupiter pluvius- prizanese, vspe naj-sijajnejev vsakem oziru. Idrija pokažeš" dan svoje narodno lice. Odbor »Sokola« prosi vse pTnrgfr posestnike hiš, da razobesijo zastave.          »Jednakopr.«
Nesreča pri kopanja. — Pišejo nam iz DivaCe t Danes dne" 16. t. m. se je Slo več vojakov kopat na Reko pri Divači. Eden izmed njih pa je utonil. Imenuje se .Sovdat ter je doma s Kobariškega, (Iz Idrskega?)
Skozi okno je padel v Višku Anton Zoreč. Pri oknu je zaspal in v spanju se je prevrnil. K sreči pa se je med padcem ujel za neko držalo, vsled česar se ni nevarno poškodoval.
Izpred sodnlje. — Pred sodniki je stalo 5 Furlanov iz Strassolda, obtoženih javnega nasilstva. Dn6 25, maja so si nakupili ti mladeniči vina ter šli izven kraja, da ga popijejo tam, čel, ne bo treba plačati daca. Dacarji pa so to izvedeli ter Sli do mladeničev, z namenom, da zaplenijo vino. AH furlanskim fantom je vino tako ugajalo, da so se zoperstav H dacarjem ter jih nagnali s kamenjem. Posrečilo se je sicer dacarjem, zbežati v neko hišo, ali tudi tje so jim sledili, in §e le s pomočjo orožnikov so se rešili. Sodnija je prisodila tem .gorečim* mladeničem kazen, in sicer je dobil Gechin 5 mesecev, Delorenci 3 ledne, drugi pa po 2 ledna ječe.
Tepli so m 26-letni Fr. Bernardi*, mizar, brata Ušaj in mesar Kumar. Najslabše v tem tepežu se je godilo Demarchiju, ki je dobil po obrazu vse polno prask in ran.
Dečka Franca Gona  so  poslali po vode.   Med  potjo   pa  je ta 11-lctni  deček padel s posodo  na   tla ter si prizadjal na j rokah toliko poškodeb,   da so morali ž njim ; takoj v bolnišnico.
Mizarski pomočniki so predložili svojim gospodarjem zahteve, da se zviša plačilo za 15% ter zniža delavni čas za 1 uro, to je od 117* na 10'/* ure. Gospodarji so imeli o teh zahtevah že posvetovanje.
Kopersko učiteljišče. — V istrskem dež. zboru je izjavil vladni zastopnik glede koperskega učiteljišča, dr* se vlada resno bavi s tem, da hoče razdeliti učiteljišče v Kopru v laško in slovansko. Taka ločitev je načeloma baje že sklenjena.
S svojega stališča bi radi culi še to, da se slovansko učiteljišče prenese iz koperskega gnezda kam drugam ter preustroji zavod tako, da bo res popolnoma mogel odgovarjali svojemu namenu.
Novi kolodvor t Pontebi. — Novi kolodvor na tej mejni postaji je dogotovljen ter se olvori dn§ 20. seplcmbra t. 1. na slovesen način. Občina povabi k otvoritvi dež. predsednika koroškega, okr. glavarja iz Beljaka in železniška ministra, avstrijskega in laškega.
Radi Ijabeanl t smrt — V Pulju so našii za trdnjavo Bourgnignon mlado dekle nezavestno. Bila je 15-letna Roža Messner, ki je bila skočila s svojim ljubimcem Ed. Goplarjem v valove, ker so se stariši proti-vili tej ljubezni. Goplar je utonil, dekle pa so rešili.
Društvane vesti.
•Narodna Čitalnica* v Vipavi vabi k gledališki predstavi v nedeljo dne 27. julija 1902. v graščini pod Kostanjem, pri kateri bodo sodelovali čast. člani slov. drame iz Ljubljane. Oče in očim aii ženski Otclo. Igrokaz v 3 dejanjih. Začetek ob 8. zvečer. Cene t Prve tri vrste sedežev po 2 K. Ostali sedeži po 1 K. Stojišča 60 vin. Cisti dohodek je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda.
SIot. for. akad. društvu .Bodočnost" t Ljutomeru priredi v nedeljo dne 20. t. m. svoj I. ustanovni občni zbor v Ljutomeru pri g. Seršenu ob 10. uri pred. s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika pripravljalnega odbora. 2. Poročilo priprav-
ljalnega odbora. 3. Volitev a) predsednika b) 4 odbornikov, c) 2 pregledn. 4. Odobrenje poslovnika. 5. Načrt počitniškega delovanja. 6. Slučajnosti, Po obč. zboru je skupen obed z značajem banketa. Pristop k obč. zboru in skupnemu obedu ima vsak Slovenec, ki se zanima za društvo. Kdor se želi udeležiti skupnega obeda, naj to prej javi g. Seršenu v Ljutomeru. Popoldan ob 3. uri se začne veselSj^^zl^F^S^eS^v gostiftfr g. Iv, Vaupotiča v Ljutomeru. Vspored veselice obsega govor, petje, igro, ples in godbo.
Druga umetniška razstava slov. umetniškega društva v Ljubljani. — Slovensko umetniško društvo vabi vse slov. umetnike, da se vdeleže druge umetniške razstave v Ljubljani, katera se otvori 15-septembra 1902. in se zaključi 15. oktobra 1902.
Pravila;
1.  Umotvori naj se pošiljajo po železnici na »Slovensko umetniško društvo v Ljubljani, in sicer pravočasno, da dospo najkasneje 1. septembra v Ljubljano, Umestno bi bilo, da se pošiljatev preje naznani.
2.  Vsak umotvor mora imeti svoj poseben zaboj. Ker niti društvo niti železnica ne odškodujeta vsled slabega zaboja in površnega opremljenja poškodovanih umotvorov, zahteva društvo, da se pritrdi umotvor v močan zaboj z vijaki. Kipi, akvareli, pasteli pod skleklom i. dr. morajo biti z mehkim materijaiom zadelani.
3.  Na umotvoru mora biti listek z imenom, — in naslovom umetnika, naslov in cena umotvora. Istotako mora biti v dotičnem zaboju prilepljen enak listek.
4.   Dopošiljatev umotvorov prevzame umetnik na lastne stroške.
a.  Odklonjeni umotvori so vrnejo takoj na stroške odpošiljavca.
b.  Sprejeti umotvori se vrnejo tekom onega tedna po zaključji razstavo na društvene stroške,
c.  Vračajo, so umotvori samo po železnici in sicer do tisto postaje, ki je v naznanjenem naslovu umetnika najbližja.
5.  Od prodanih umotvorov si pridrži društvo 10$ režiskih stroškov.
6.  Odpiranje zabojev se vrši v navzočnosti dveh zato izvoljenih oseb.
7.  Društvo garantira za poškodbo umotvorov samo od časa sprejema od železnice do oddaje na železnico.
Za izbero umotvorov izvoli  se juri, ki obstoji iz petih jurorjev in dveh namestnikov. Odbor .Slovenskega umetniškega društva*: Ivan Franke, ces. svetnik predsednik. R i h a r d Jakopič, tajnik.
Razgled po svetu.
Iz deželnega zbora istrskega. — Za
bogoslužje v staroslovenskem jeziku je stavil posl. Ko m pare s tovariši tako-le interpelacijo :
Do okoli leta 1872. bila je v Goriškem centralnem semenišču posebna stolica staro-stovenskega jezika s posebnim oziram na cerkveno lilurgijo. Profesorja te siolice je c. kr. vlada posebej honorirala. Predavanj so se morali udeleževati bogoslovci slovanske narodnosti iz Istre in Kvarnera. Kakor je razvidno iz zgodovinske razprave »Historia Seminarii Goritiensis", spisane po pokojnem prof. d.ru Kocjančiču, je c. kr. vlada v onem letu kar naenkrat in brez razloga omenjeno stolico zatrla in profesorju odtegnila dotični honorar. Omenjeni veleučni profesor dr. Kocjančič si je mnogo prizadeval, da bi doznal vzrok takemu postopanju c. kr. vlade, a ni ga doznal, kakor je sam prizna).
Z ozirom na to, da ima. slovanski narod v Istri in na Kvarnem od rimskih papežev podeljen privilegij, da se bogoslužje opravlja v staroslovenskam jeziku ;
z ozirom na to, da se je poraba slaroslo-venskega jezika za bogoslužje deloma zgubila radi staroslovenskemu jeziku neveščih duhovnov, deloma s silo zatrla;
z ozirom na to, da slovanski narod v Istri in Kvarneru zahteva vzpostavljenje sta-roslovenskega jezika v bogoslužje,
vprašajo podpisani:
1)  Iz kakega razloga je c. kr. vlada suspendirala stolico staroslovenskega jezika v Goriškem centralnem semenišču?
2)  Ali je c. kr. vlada pripravljena, storiti vse potre"bne korake, da se omenjena stolica vzpostavi v najkrajšem času?
O  učitelj stvu  in  Šolstvu je ( stavil posl. Kompare s tovariši tak-le predlog:
Visoki zbor naj blagovoli zaključiti j C. kr. dež. šolski svet se poživlja, da dogovorno z dež. odborom predloži dež. zboru zakonski načrt o učiteljski plači vtem zraislu, da odpade klasifikacija učiteljev po mestih in druge plačilne razlike ter da se vsem učiteljicam povečuje ""plača" edino z ozirom na čas njihovega povoljnega službovanja kakor je predlagal posl. Spinčič v IV. seji dne 2. avgusta 1901. k § 23. zakonske osnove za zboljšanje učiteljskih plač. (Odbito.) ........'______........-H..........     ---------
Visoki zbor naj blagovoli skleniti: C. kr. dež. ?olski svet se pozi vije, da svoj odlok od dne 16. novembra 1877. št. 1473 spremeni v tem zmislu, da se učiteljem na pomožnih šolah v razmerju 3 poboljšanjem plač učiteljskemu osobju z zakonom od 9. oktobra 1901. št, 35 B, remuneracije primerno povišajo in da se iste brže izplačujejo nego je to dosedaj v navadi.
(Sprejeto z dostavkom, da veljaj od prihod njega leta naprej.)
III. Visoki zbor naj blagovoli skleniti: G. kr. vlada se poživijo, da poviša svoj prinos za ljudsko šolstvo v Istri od 47.000 K letnih na 150.000 K pod pogojem, da se pri odločujočih činiteljih doseže znižanje, evenluelno odprava šolskih laks in da se z omenjeno svoto in daljnimi potrebnimi pri-nosi dežele ustanove ljudske šole povsod, kjer se jih po zakonu ustanoviti moro.
(Sprejelo v tej nekoliko spremenjeni obliki. Posl. Kompare je predlagal brezpogojno odpravo šolskih taks.)
O volilni preosnovi. — Ustanovi naj se 5, splošna kurija po vzgledu pele kurijo za državnozborke volitve. V mestih in kmečkih občinah naj so zniža cenzus in tako razširi volilna pravica na širše kroge. Evenluelno se razširi volilna pravica tudi v kuriji veleposestnikov z uštevanjern tudi drugih davkov, razven zemljškega, v cenzus. Volitve naj bodo neposredne v vseh petih kurijah, v. listki in tajne v prvih treh, ustne v IV. in V. kuriji. Volitve budijo jedtioimeime, t, j. vsak okraj voli po jednega poslanca. Volilni okraji naj se ustanove kolikor mogoče narodno jcdnolno. Volilno postopanje, sestava volilnih imenikov itd. naj se natančno določi, da no bo v tem oziru nobenega dvoma. Političnim oblastim naj se odtegne vsaka možnost uplivanja na volitve; iste naj volitve samo nadzorujejo. Proti volilnim imenikom bodi dovoljen rekurz.
Posl. Spinčič je izjavil, da bo manjšina glasovala za predlog, da-si bi mu imela kaj prigovarjati v marsičem. Tudi manjšina je, kakor je to že v eni prošlih sej naglašal dr. Laginja, za ustanovitev splošne kurije in za znižanje cenzusa v lil. in IV. kuriji. Sedanji minimum davka — 20 K — je vsekakor previsok ter no najdemo kaj takega nikjer v vsej Avstriji. Morda bi se dal ustanovitvi minimum 5 K. — Glede veleposestnikov želi manjšina, da se ta kurija spremeni po vzgledu Dalmacije v "kurijo .veleporeza", v skupino največih davkoplačevalcev, brez obzira, ali plačujejo te davke od zemljišč, ali na dohodarini, od trgovine, obrti itd. Tako naj se odpravi krivica, da voli 50 ve-leposelnikov v Istri 5 poslancev. Tudi kurija .veleporeza* naj voli jednoimno po okrajih, V vseh kurijah naj se uvedejo izravne (direktne, neposredne) volitve, povsod tajne, ne pa ustne. Naj se ustanove volitve s krog-ljicami, kakor je to v navadi v drugih državah. Jednoimene naj bodo volitve tudi v II. kuriji (trg. komora); tu bi vsaj volili trgovci 1. poslanca in obrtniki drugega.
Istrski dešelni zbor je imel 14. t. m. svojo zadnjo sejo v tem zasedanju.
Laški kralj ,na Ruskem. — Danes skončajo slovesnosti v čast laškega kralja. Pred njim je defilovalo 40.000 vojakov. Kralj ni mogel prehvalili vojakov, posebno ne ko-zakov. Razdeljeni so bili raznoteri redi laškim in ruskim dostojanstvenikom. — V zvezi s tem obiskom so baje važni politični nameni, naperjeni proti Angliji, ki se pa dotikajo tudi Balkana. Ruski listi slavijo tudi laško kraljico Heleno, ki je ostala tudi na prestolu zvesta svojim ruskim in slovanskim simpatijam ter upliva blagodejno na tok laške politike.
Dr. Susteršič' — pogorel. — Svoj čas smo poročali, da misli zapustiti Ljubljano ter se preseliti na cesarski Dunaj.  Susteršič
je namreč Špekuliral, da dobi šinekuro pri dunajski nunciaturi, in je bil svoje reči že tako gotov, da je bil že odpovedal stanovanje v Ljubljani. Ali službica, mastna sluz-biča, je splavala po vodi, ker papežev nuncij, monsignor Taliani, ima o dr. Šusteršiču tako mnenje kakor kak slovenski liberalec, in tudi tajnik nunciature, monsignor Aversa, ni prijatelj sv. Duha s kranjskega, ,
»Slovenec* pripoveduje sedaj, da dr. Susteršič ostane, češ, da ti grdi liberavci so ga hoteli imeti proč iz Ljubljane, ali on ostane. Seveda ostane, ker ga ne marajo, ker sprevidevajo na visokih mestih, kdo je dr.
Susteršič, Ker pa ostanedoma, bo s svojim__
rogo^iljelijem le gladil pot napredni stranki med narod! Bog ga živi! — Ali hočemo Se dostaviti, da pravi »Slovenec*, da to ni res l Morda ni potreba.
Kltehener t Londonu. — V soboto je dospel viscount Kitcherler v Southaraptom, kjer ga je sprejela velikanska množica. Majror mu je izročil diplom častnega meščanstva. Zlasti so bile navdušene dame, ki so uprav besnelo, hoteč triumfatorja poljubiti. Več dam je bilo pohojenih in ranjenih. Ob 8/«l« uro je dospel vlak s Kitchenerjem v London. Na peronu ga je sprejel in pozdravil prestolonaslednik in razni najvišji odličnjakj. Občinstvo pa je prirejalo Kilchenerju viharne ovacije. Sprevod k St. James palači so gledali tudi čiani kraljevske rodbine, Potem se je vršil zajutrek na čast Kitchenerja v kraljevski palači. Predsedoval je princ waleSki; prisotna sta bila tudi vojvoda Cambridskt in lord Roherls. Po .zajutreku je Sol Kitchener h kralju in kraljici, ki sta ga sprejela, Kralj je kazal jako veliko veselje nad njim.
Praško državno redarstvo v veliki zadregi. List praškega redarstva jo prinesel neko tiralico, ki meri na nemškega cesarja, Glasi se: »Kaiser Viljem, sin v Karloten-burgu pri Bcrolinu atanujočega Kaiser Friderika, ki je interniran kot blazen v norišnici prof. dr, Bulowa v Berolinu, je pred nekaj tedni ušel in se od tedaj pogrela. Pred nekaj dnevi so ga videli v Marlenhurgu z znamenji govorniške besnosti. Naj se ga pridno zasleduje in vspeh naj se naznani tukajšnjemu c. kr. redarstvenemu ravnateljstvu". Ravnateljstvo se izgovarja, da jo prišlo dotično naznanilo v poljščini in da je pre-slavljavec mislil, da se dotični, katerega iSčejo, piše za Kaiserja. Ravnateljstvo se izgovarja, da se je taka pomota mogla zgoditi le vsled preobilice dela, vendar je ta pomota vsekakor jako zanimiva in nemškega cesarja baje ne bo spravila v posebno  dobro voljo.
Samomor. — 14. t. m. našli so v smrekovem gozdiču na Gradu v Ljubljani obešenega sodarskega pomočnika Ivana F o na. Truplo je bilo že mrzlo in se je samomor moral izvršiti že ponoči. Fon je prišel v soboto popoldne k neki stranki na Marije Terezije ce"sti št. 6 in si je najel sobico. Na večer je prišel spat. Vedel se je tako čudno, da je njegova gospodinja takoj opazila, da ni pri pravi pameti. Drugi dan ni hotel vstati iz postelje in je ležal do 6. ure popoludne. Na prigovarjanje gospodinje je vstal in odšel in se ni vrnil več. Fon je star 36 let in je doma iz Bovca. B\l je sodarski pomočnik pri sodarju g. Bugenigu v Ljubljani.
Bazno vesti. — Na Turnu pri Pred-vom na Gorenjskem je pogorelo grajščaku Urbančiču gospodarskih- poslopij za 20.000 K. — Nova carinska in trgovinska pogodba z Ogersko se sklene baje s 1. jan. 1903. na 10 let. — V okrajih Poltava, Charkov in Jekaterinoslav na Ruskem so veliki nemiri. Sedaj pa je poslal car v te okraje kneza Meščerskega, naj poizve vzroke nemirov ter zasliši pritožbe ljudstva. — S samoupravo Trenlina gre počasi naprej. Nemci nočejo vstreči nekaterim laškim zahtevam, vsled česar pretijo Lahi z obstrukcijo.
NovejSe vesti. -— Bolnega angleškega kralja so prepeljali te dni na otok Wight.
—   Občinski svet v Benetkah je dovolil v seji 16. t. m. 500.000 lir za zopetno sezi-danje Markovega stolpa. Hranilnica v Benetkah je darovala 100,000 lir. — V Parizu je otvoril 15. t. m. minister Delcasse mej-narodni shod za zatiranje trgovine z dekleti.
—  Szell in Korber prideta 20. t. m. v Ischl k cesarju. —
E. LEBHERZ
Gorica
tovarna užig al le-priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst posebno izvrstne in zanesljive užigalice
¦»-. Apollo-**
i Naumannov
pisalni stroj „IDEAL*
Vzbuja senzac^o. Jasna pisava od prve do zadnje Črke* Stroj je jako trpežen. Na močnem nsinislerjal-nem papirju izdela 4-6 iztisov, na kon-ceptnem papirjn 8—tO, na tanjkem papirju ' 12^16^ Najvišje priznanje ter prva-zmaga amerikanske konkurence. — Zlata svetinja; Berlin (maj 1901.)
Clavno zastopstvi za Avrtro - Ogersko:
Dunai lll.|3. Heumarkt 9.
Ižčejo si zastopniki za deželo.
Lekarna
Cristofoletti t Gorici
Prave in edine želodčne kapljice
z znamko sv. Antona Padovanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva — Te kapljice vredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po  jedno   žlicico popije. Okrepi pokvarjeni želodec store, da zgine v kratkem času omofietrmšiwfnir{enesf(tta:tvost); Te kapljice tudi storž, da človek rafi/4.
Gena steklenici 60 vin.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu.  Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni
Cristofoletti v Gorlei.
(Varstvena znamka).
Čistilna voda  Ji * L
j* > „ReaIe"
iz vrelcev Mathias, lastnina
Henrika Mattonija v Budimpešti
[ je toplo   priporočena od prvih tu- in j i inozemskih   zdravniških  avtoritet  kot |
[ najbolje čistilno sredstvo.  Odlikuje se 1 radi množine soli »Giaiiber« in grenke 1 soli,  katero ima  v sebi  ter s svojim : hitrim in dobrim učinkom. }                    Zaloga za Gorico:
I Lekarna G^B.PontonL
h »(gjori-šlta psl^Da" $. diabFšče!{ y
IV.                                      V Gorici                                      ^\
Odsevi L
priporoča knjige:
Zofka Kveder. IV. knjiga »Salonske knjižnice*.  Cena po pošti K 2'—.
Slovensko-mski slovar in slovnica, *^TŠ^Ceaa
Votoionio Lev. Nik. Tolstoj. »Slovanske knjižnice« snopič 94 101. fMaJBUjG.   cena po pošti K 350.
VeneC   SlOV.   pOVeStjj.   V. knjiga. Cena po pošti K 120.
Ifnitfnipa ?a mladino KnifSa 25> str- 214» — knjiga 26, str. JVIiJIZniCa Za ffllaUinO. 175. - Cena po 1 K. Trdo vezana; fin papir. — Štiri knjige na leto za K 3-20.
Klpfpv HP7U0Qfnlm Koman. I. del. Str. 285. - Spisal pis.-.telj IVlblCV IltJZVCMUJJrJ. »Zaobljube« Ferde Bečie; obsežniši II. del v avgustu. Cena celotnemu romanu K 3*20. Naročniki »Slov. knjižnice« K 2*40.
F      Pošilja se jedino po povzetju ali naprej poslanim zneskom.      j
»Krojaška zadruga'4
vpisana zadruga  z  omajana  zavezo  v  Gorici.
Gosposka ulica št. T.
Velika zaloga manufakturnega blaga.
. Priporoča cenj. odjemalcem svoje v obširni izberi dospelo novo* svežo blago za jesensko in zimsko dobo, za ženske in možke; vsakovrstna sukna, kot: Loden, Cheviot, Kammgam i. dr.
Krasna izbera volnenin, forštajnov (porhet), »Lavro Tennise i. dr. za ženske obleke.
Priporoča izborno perilo, bombažasto in evirnasto, katero prejema iz prvih sležkih tovarn; med temi ima tudi preproge, namizne prte, zavese, žepne rute, bombažaste in cvirnaste, blago za blazine, plahte, kovtre, žamet in pliS v vseh barvah; prtenino, ogrinalke itd. Lepo perilo za možke in sicer: srajce, ovratnike, zapestnice, pr&nike, ovratnice, nogovice, Jager-srajce, za hribolazce itd. itd.
Vse po najnižjih in zadnjih cenah brez pogajanja.
Na željo se pošlje tudi uzurce, poštnine proste.
i^^sp^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^———
•$^^##'$# $jiM^#i&#^##
Milijon dam uporablja
„FEEOLIN".
VpraSajte Svojega zdravnika, če ni »Feeoiin« najboljše lepšalno sredstvo za kožo, lase in zobe! Najne&tejši obraz in najgrSe roke dobijo hitro aristokratsko iinost in obliko z uporabo „Feeolina*. »Feeoiin« je iz 1% najplemeuitejib. in najsvežjih zeljiič sestavljeno angleško milo. Mi jamčimo, da izginejo dalje po uporabi »Feeolina* brez sledu gube in črte na obrazu, zajedee, mozoli, rdečica nosu itd. »Feeoiin* je najboljše čistilno, negovalno in leplalno sredstvo za lase, zabranjuje izpadanje las, plešo in bolezni glave. »Feeoluu je tudi najnaravnejSe in najboljše čistilno sredstvo za zobe. Kdor redno rabi »Feeoiin« mesto mila, ostane mlad in lep. Zavežemo se, denar takoj vrniti, če bi ne bil kdo s »Feeolinom« popolnoma zadovoljen Cena komadu K l.~», JI komadom K 2*50, 6 komadom K 4.—, 12 komadom K 7.—. PoStnina pri 1 komadu 20 vin., od 3 komadov navzgor 60 vin. Povzetje 60 vin. več. Razpošilja glavna zaloga lf«F«tllt, Dunaj, Vil., M ariahilferstrasse 38. 1
Na dež jiibil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svelnjo Na lvovski razstavi s prvo ceno - srebrno svetiinjo
n—r
Tovarna HZtrnib telovadnih priprav JOS. YINDYŠ-A,
v Pragrl na Smlhovu
(Praha-Smicliov) Vinohradska ulice čislo 816. se priporoma
k popolnemu uzornemu prirej evanju
sokolskili in šolskih telovadnic
po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih.
V ta dokaz je na razpolago mnogo prlporoču-jočih spričal domačih in inozemskih.
Zagotavlja jedno leto. Cene zetd zmerne, pJa.Mije se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti.
Navadne priprave so vedno v zalogi.
Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poStnine prosto.                                                                  - 3
Poprave IzvrSuje po najnižjih cenah.
Dobre ure in po ceni!
s 3-letnim pismenim  jamstvom
razpošilja na zasebnike
prva tovarna ar v Mestu (MG
Hanns Konrad,
hm «ter ihhiM — Most (ČeSko).
Dobra ura Rem. iz niklja fl. 3-75;
srebrna ura Rem. 8.5-80; srebrna
verižica fl. 1-20; budilnik iz niklja
fl. 1-95.
Tvrdka je odlikovana s c. kr, orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ie<- tisoče primarnih pisem. — Ilastro 4n cenik zasipi-JI
r\arol prašču\,
pekovaki mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 8.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako znernih cenah.
Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo
prodajalnico jestvin.
V zalogi ima kave vseh vrst, različne moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače, n. pr,: francoski Gognac, pristni kranjski brinjevee, domači tropinovce, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavojn Ciril-Metodova milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Kutin,
trgovec v BeuenMkl nlfel Št. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«.
/.eta 1881. v Gorici ustanovljena l/rdka
E Riessner, y Nunski ulici 3,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča preC. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni coni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo.
Naznanilo.
Z ozirom na to, da se je preselila c. kr. okrajna in okrožna sod-nija, c. kr. davkarija in drugi uradi v novo poslopje v Kapucinsko ulico, 3t dovoljuje podpisani priporočati, slavnemu občinstvo na deželi svojo dobroznano gostilno
„Fri zlatem Wžf dri Lizi)
v Kapucinski ulici
katera jo preskrbljena, z dobro kuhinjo ter toči izvrstna bela in črna domača vina. Preskrbljeno je s sobami za prenočišča ter s hlevi za konjo in vozove.
Svojim rojakom v mestu in na deželi so toplo priporoča udani
Ivan Katri i k, lastnik.
Anton Potafzky v Gorici.
Na uredi Kaštelja 1,
TRGOVINA NA DROBNO «N DEBELO.
Najceneje kupovališče nirnberškega ta drobnega blag s ter tkanin, preje in nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šlvanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
za ktojaše in ševljar/e.
Svptinjiee. — Rožni venci. — Masne knjižice.
Hišna obuvala m ub letne fese.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce pejiuiho s in trgih
ter na deželi.    2     35-8
Pfaff-ovi šivalni stroji
so najbolji.
To sliši kupec sicer o viiken; iz.lelku ia od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve kaj je Šivalni stroj, in še ne ve kako se upelje nit v Šivalni stroj, tem manj kako isti šiva, toda mi smo po naši več kot 20-letni poskuSnji raznih tovarniških strojev se prepričali, da ko re- Pfaffcvi šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uverili da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno kot s Pfaffavim. delajo celo po 10-letni dobi Se vedno brezSumno.
so neprekosljivi  za domačo rabo in obrtne namena.
so posebno pripravni zaumeino vezenje (recainirenje),ter se poučuje brezplačno, prekosijo  na dobroti vsako tovarno. ______                                                    Jamči se za 10 let.
Nikar naj se ne zamudi pred rakupom ogledati Pfaffove šivalne stroje.         •
laloga ffaffovih šivalnih in drugih strojev v Sonci via Municipio štev. 1
SAUNSG & DEKLEVA.
Popravljalulca Šivalnih strojev, dtokoles Nunska ulica 14.                               '
Pfaffovi šivalni  stroji
Pfaffovi šivalni  stroji
Pfaffovi šivalni  stroji
Pfaffovi šivalni  stroji
Mizarska zadruga	* * *	v Sonci (Solkan)
Naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem in založnikom pohištva, da ima		
veliko zalogo          ||jL||          veliko zalogo		
izgotovljenega pohištva vseh slogov		
v Solkanu pri Gorici.	* * *: * .* i*	y Solkanu pri Gorici.
Naznanjamo, da smo prevzeli		Kar ni v zalogi, se izvrši točno
dosedanjo trgovino pohištva tvrdke		po naročilu v najkrajšem času.
Ant. Černigoja v Trstu, Via Piazza		wnr-
vecchia št. i, katero bodemo vo-		1      r.„:_ ....-_-== cene zmerne, ^r--.---;.¦
dili pod jednakim imenom.	r	Dela je ličnfl ter dobro osušeno.