Urbani izziv, letnik 33, št. 1, 2022 67Predstavitve in informacije Sanja CUKUT KRILIĆ Kritični pristop k ekonomskim obravnavam migracij in neenakosti Naslov: Global Migration beyond Limits: Ecology, Economics, and Political Economy (Globalne migracije brez meja: ekologija, ekonomija in politična ekonomija) Avtor: Franklin Obeng-Odoom Založba: Oxford University Press Kraj in leto izdaje: Oxford, 2022 Število strani: xiii + 306 doi:10.1093/oso/9780198867180.001.0001 V zadnjih letih se mednarodne migracije krepijo v absolutnih številkah, hkrati pa migranti prihajajo s čedalje bolj različ- nih geografskih območij. Poleg tega zdaj med njimi prevladujejo ženske in otroci. Čeprav je pandemija covida-19 vplivala na migracijske procese, pretekle izkušn- je po svetu opozarjajo na to, da jih ni mogoče trajno zaustaviti. Zaradi čedalje močnejšega protimigrantskega ozračja v mnogih državah pa ni presenetljivo, da je pandemija migrante in migrantske skupnosti samo še bolj prizadela. Fran- klin Obeng-Odoom meni, da so nave- dene družbenopolitične razmere ravno pravšnje za analizo vprašanja množičnih migracij (str. 2), ki se v političnih in medijskih razpravah čedalje pogosteje opisujejo kot kriza. V opaznejših eko- nomskih diskurzih se pomen notranjih migracij kot nasprotje mednarodnim migracijam skoraj ne omenja. Tovrstne teorije so kljub splošnim razlikam še vedno močno uveljavljene v modelih potiska in potega (ang. push-and-pull models), v skladu s katerimi je migra- cija racionalna (posameznikova) odlo- čitev, ne proučujejo pa institucionalne dinamike niti povezav med izvornimi in ciljnimi državami na lokalni, regionalni, državni in globalni ravni. Poleg tega je glavni poudarek na globalnih migraci- jah v odnosu do (gospodarske) rasti, pri tem pa raziskovalci manj pozornosti na- menjajo procesom socialne neenakosti in elementom družbene stratifikacije, kot so spol, narodnost, rasa, družbeni razred in status migranta. Navedene plasti so glavni predmet ana- lize knjige Global Migration beyond Limits. V njej avtor na podlagi najraz- ličnejših študij primera z vsega sveta proučuje različne kategorije migrantov – priseljene kmete, priseljence, ki se na različne načine preživljajo na ulici, in druge delavce migrante, begunce, mednarodne študente in druge –, da bi predstavil podobnosti med njimi ter nji- hovo vpetost v politične in gospodarske sisteme. Posveti se zlasti analizi vpliva migracij na gospodarstvo, družbo in okolje. Predlaga pristop k migracijam, ki temelji na ekonomiji stratifikacije ter poleg delovne sile, kapitala in države upošteva zemljišča, kar zagotavlja bolj raznovrstno analizo globalnih neena- kosti, ki temelji na zemljiščih (str. 9 in 11). Obeng-Odoom tako proučuje različne zagovornike prevladujočih migracijskih tokov, kot so privrženci konservativ- nih, neoliberalnih in humanističnih pogledov, ki imajo po njegovem kljub svoji pluralnosti podoben konceptualni okvir. Navaja, da migracija ni avtonom- na posameznikova odločitev, kot trdijo podporniki navedenih pogledov, ampak da nanjo vplivajo zlasti institucije ter ko- lonialna in druga zgodovina, v katerih se izražajo tudi razredne razlike. V tem okviru lahko na primer razumemo tudi vseprisotnost rasizma kot izraz zgodo- vinske obravnave nekaterih ras, ki izra- ža politično in ekonomsko strukturno diskriminacijo in stereotipiziranje, in ne kot težavo, ki naj bi sama po sebi nastala in se ohranjala zaradi preveč migracij. Čeprav je bila navedena problematika delno teoretično obravnavana v struk- turalistično usmerjenih razpravah, ni dovolj podrobnejših teoretičnih razprav o povezavah med zemljišči, lastninskimi pravicami, raso, družbenim razredom, narodnostjo in migracijami na globalni ravni (str. 36). Urbani izziv, letnik 33, št. 1, 2022 68 Predstavitve in informacije Avtor zato v naslednjem poglavju na podlagi preoblikovane različice politič- ne ekonomije Henryja Georgea, institu- cionalne ekonomije J. R. Commonsa in nastajajoče ekonomije stratifikacije ob- likuje celovitejši pristop k proučevanju migracij. Omenjene tri teoretične sme- ri združi v metodologijo, ki jo predlaga kot alternativo uveljavljeni ekonomski teoriji in njenim drugim trenutnim al- ternativam. Politična ekonomija, ki jo je utemeljil George, se osredotoča na strukturna protislovja v najemninah, vrednosti in bogastvu (str. 51), ki pojasn- jujejo ne samo strukturno neenakost in diskriminacijo, ampak tudi njune posle- dice, kot je globalna sistemska revščina. George je svojo teorijo migracij osnoval na izkušnji irskih priseljencev, pri čemer je proučil socialne, politične in gospo- darske vzroke irske lakote in razmer v ZDA, kamor so se mnogi Irci preselili. Menil je, da so bili vzrok za priseljevan- je z Irske zgoščanje in monopolizacija zemljišč ter zasužnjevanje delovne sile, s čimer je podcenil ključno vlogo rase v navedenem procesu. Institucional- na ekonomija analizira različne vidike državnega aparata in drugih podobnih institucij, kot so Cerkev, trg in univer- za, ter njihova presečišča in medseboj- ne odnose, kar Obeng-Odoom vidi kot ključne ravni analize. S tega vidika posamezniki so pomembni, vendar na njihove odločitve neizogibno vplivajo druge družbene silnice in institucije. Ekonomija stratifikacije navedeno do- polnjuje s pomembnimi vidiki: stalno reprodukcijo in preobrazbo identitet v procesu migracije ter vlogo ekonomskih interesov pri razslojevanju glede na raso, spol, barvo kože, kasto, družbeni razred in drugo družbeno identiteto. Pristop, ki ga uporabi Obeng-Odoom, poudarja lastninske pravice, zemljišča in najem- nino v razmerju do kapitala in delovne sile, hkrati pa vključuje presečni in več- dimenzionalni pristop k proučevanju vzrokov, posledic in politik migracij (str. 64). V naslednjih poglavjih so navedena teoretična izhodišča obravnavana em- pirično, in sicer avtor prouči številne empirične primere, med drugim no- tranje migracije med podeželjem in mesti v Afriki, zlasti v Gani, položaj mednarodnih študentov v Avstraliji in njihove izkušnje s stanovanji ter vlogo denarnih nakazil migrantov (tj. denarja, ki ga pošiljajo domov). Obeng-Odoom predstavi veliko empiričnih podatkov in dosedanjih raziskav na to temo, hkrati pa se skrbno drži teoretičnega pristopa, opisanega v prejšnjih poglavjih knjige. Izpostavi, da na procese notranje migra- cije bolj kot razlogi posameznikov in gospodinjstev vplivajo institucionalni in strukturni procesi (str. 67). Na tem ozadju proučuje izkušnje mestnih kme- tov, prodajalcev in nosačev (tj. zlasti žensk, ki se preživljajo s prenašanjem to- vora na glavi) v Gani in drugje v Afriki. Tako na primer obravnava privilegije, ki jih imajo kmetje v južni Gani pri dos- topu do zemljišč in drugih kmetijskih virov, medtem ko je v severni Gani zlasti za ženske in notranje migrante dostop v zvezi z zemljo bolj negotov. Struktur- ne težave so razvidne tudi iz razmer, v katerih živijo migrantke in otroci mig- ranti. Zlasti ženske, ki se preživljajo z nošenjem blaga na glavi, in otroci, ki se na različne načine preživljajo na ulici, se spopadajo z raznimi ekonomskimi in psihosocialnimi izzivi. Navedene razli- ke ponovno opozarjajo na vlogo spola, narodnosti, družbenega razreda, statusa migranta in drugih elementov, navede- nih v prejšnjih poglavjih knjige, ki jih trenutne politike migracij večinoma ne obravnavajo. Kompleksna zgodovina kolonializma, imperializma in neenakopravnega dos- topa do zemlje in virov (str. 103) je pomembna tudi za umestitev in analizo politične ekonomije vojn. V raziskavah in medijih so begunci in druge skupine migrantov predstavljeni kot akterji, ki obremenjujejo gostiteljske skupnosti, zaradi česar se dojemajo kot nevred- ni pomoči in nekdo, ki ne prispeva k socialni državi. Tovrstni pogledi prevladujejo zlasti v mestnih aglome- racijah. Obeng-Odoom na primeru sydneyjskega predmestja Lidcombe ponazori, kako zaradi gentrifikacije, ki jo vzbujajo zasebni interesi, naraščajo cene nepremičnin. Poleg tega gentrifi- kacija povzroča izključenost različnih skupin, tudi migrantov, ki so pogosto žrtve izkoriščevalskih delovnih razmer (str. 125), pri čemer imata pomemb- no vlogo tudi družbeni razred in rasa. Migranti so bili tudi med skupinami, ki so prispevale k preobrazbi socialnih in moralnih razmer v predmestju, njihova prisotnost pa je še naprej na različne načine vidna v grajenem okolju in sis- temih preskrbe s hrano v predmestju. Avtor v naslednjem poglavju analizira dinamiko delovne migracije med Afriko in Kitajsko, pri čemer pojasni, da mig- ranti pogosto prispevajo h gospodarski rasti na račun socialno-prostorske izkl- jučenosti, socialno-okoljske degradacije in življenja v negotovosti (str. 159 in 167). Obeng-Odoom trdi, da je treba gospodarski uspeh pojmovati z vidika delovnih razmer in neenakosti ter njih- ovih posledic za družbo na splošno, ne samo v smislu rasti. V nasprotju s prisilno migracijo in neka- terimi oblikami delovne migracije med- narodne študentske migracije navadno tako v izvornih kot ciljnih državah veljajo za nekaj, kar je v obojestransko korist, čeprav se raziskave in prizade- vanja politik redko osredotočajo na so- cialne pogoje tovrstnega izobraževanja. Obeng-Odoom meni, da lahko tudi izobraževanje institucionalizira stratifi- kacijo (str. 183), zato predstavi poglo- bljeno kvalitativno in kvantitativno analizo razmer na stanovanjskem trgu v Sydneyju, s katerimi se spopadajo med- narodni študenti. Izsledki analize kaže- jo, da zanje ni na voljo dovolj cenovno ugodnih stanovanj, večina njihovih te- žav v zvezi s stanovanji pa je povezana z najemodajalci, ki pogosto izkoriščajo njihovo ranljivost, zlasti v času gospo- darskih, okoljskih in zdravstvenih kriz Urbani izziv, letnik 33, št. 1, 2022 69Predstavitve in informacije (str. 198). Stanovanja so zato simptom in vzrok ekonomske prikrajšanosti, pri čemer niti izobraževalne niti stanovanj- ske politike ne obravnavajo razlik med mednarodnimi in domačimi študenti na eni strani ter med študenti nebelci, ki prihajajo z globalnega juga, in njihovimi bogatejšimi, večinoma belopoltimi vrst- niki na drugi strani (str. 208 in 210). Avtor v zadnjem, empiričnem poglavju, ki zaokroža tematiko migracij in vrnitve, na podlagi analize transnacionalnih družin razpravlja o tem, kako instituci- je, kot so država in lastninske pravice, spreminjajo značilnosti različnih družin (str. 213). Čeprav so denarna nakazila in njihove posledice pomembne tako za migrante kot njihove izvorne in ciljne države, njihove družbene stroške nosijo predvsem (nebeli) migranti, zaradi česar je njihova vrnitev domov zapletena in pogosto nemogoča. Z navedenega vi- dika lahko pošiljanje denarnih nakazil od migrantov terja visok davek in vpliva na njihovo kakovost življenja v državah gostiteljicah. Avtor na podlagi položaja ganskih delavcev v Avstraliji ugotavlja, da so navedeni delavci del svetovne eko- nomije denarnih nakazil, zaradi katerih državam ni treba zagotavljati socialne- ga varstva ali pa ga zagotavljajo precej manj, kot bi bilo treba (str. 238). V zvezi z vprašanjem, ali lahko global- ne migracije obravnavamo kot migra- cije brez meja, ki se pojavi v naslovu knjige, Obeng-Odoom migracije jasno umesti v krog globalnih neenakosti in različnih osi družbene stratifikacije, pri čemer opozori na institucionalne vzroke socialne in ekološke krize. Navaja, da bi lahko s posvečanjem posebne pozornos- ti enakemu dostopu do zemlje in ena- kemu nadzoru nad zemljo ter hkratno preobrazbo drugih institucij, kot so sistemi socialnega varstva migrantov, dejansko zmanjšali dolgoročne global- ne neenakosti. Še zlasti zanimiva so priporočila za politike, ki jih avtor ob- likuje na koncu empiričnih poglavij. Pri tem se vseskozi drži glavnih teoretičnih izhodišč knjige, na primer da izboljšanje vključenosti brez hkratnega spreminjan- ja institucij ne zadostuje, da migracije ne morejo biti prostorska rešitev te- meljnih socialnih težav in da denarna nakazila za najem stanovanja ali gradn- jo hiše, ki jih migranti pošiljajo domov, še ne zagotavljajo, da se bodo vrnili v svoje izvorne države. Obeng-Odoom trdi, da je treba proučiti zgodovinske, družbenopolitične in gospodarske po- vezave in partnerstva med delovno silo in kapitalom v odnosu do zemlje (str. 253). Čeprav zagovarja politiko odprtih meja, vztraja, da ne zadostuje in da je potrebna večja ozaveščenost o težavah glede dostopa do zemlje, ki izhajajo iz družbenega razreda. Navedeno bi zago- tovilo bolj enakovreden dostop do ze- mlje, olajšalo podeljevanje državljanstva in pravic ter povečalo obseg socialnega varstva za različne skupine priseljencev. Sanja Cukut Krilić, ZRC SAZU, Družbenome- dicinski inštitut, Ljubljana, Slovenija E-naslov: sanja.cukut@zrc-sazu.si Biografija Franklin Obeng-Odoom je izredni profesor globalnih razvojnih študij na Inštitutu za trajnostne vede Univerze v Helsinkih. Prej je poučeval na univerzah v Avstraliji, med drugim tudi na Tehniški univerzi v Sydneyju. Pri svojem raziskovalnem in pedagoškem delu se osredotoča na politično ekonomijo razvoja, urbano in regionalno ekonomijo, naravne vire in okolje. Z navedenih podro- čij je objavil šest samostojnih knjig, med drugim Property, Institutions, and Social Stratification in Africa (Cambridge, 2020) in The Commons in an Age of Uncertainty: Decolonizing Nature, Economy, and Society (University of Toronto Press, 2021). Informacije o knjigi https://oxford.universitypressscholarship.com/view/10.1093/ oso/9780198867180.001.0001/oso-9780198867180