V Gorici, v soboto dne 2. maja 1914. Telefon št. 88. -Vse za narod, svobodo in napredek U Dr. K. Lavrii. iS t 20, ............ ..'tBUJJJ______¦l__lL!U.llL_.iai_^lil_____J.....I LB t m~*—.¦¦¦.,...ii ¦]M\m*—v "¦""» '"t" j Ishaja dvakrat na teden, in sicer v torek in soboto ob 4 uri popoldne, V» leta . • . „ 5»— • I V* » '• • • »» 2*50 I Posamične številke sta-• nejo; ...-. .¦- . 8 litas**- Ra naročila bres doposlane naročnine se no oziramo. j ¦ +r±» ¦¦¦¦. i ........' -- ¦'¦_::'¦;..:......_'—•< Izredni primanjkljaj deželnega proračuna za leto 1014. ; (Dalje.) poročilom od dne 3. oktobra 1909 ter so j to prosili tudi obrtniki s spisi (pod odb. I št. 11.241 .in, 11425/10.). I Omenjeni urad je sestavil tudi dotič- I ni zakonski načrt in izvršilno naredbo ter I je oboje že potrdilo tudi c. kr. finančno mi- j nisterstvo. j Ako se uvažuje, da je podvrženo pla- I čilu erarske užitnine in dosledno tem« I plačilu dotičnlh deželnih in občinskih do- I klad torej plačilu skupnih 14—18 kron od j hektolitra samo na drobno potočeno vino, I dočim je dobava vina v Jcoličinah nad 56 I litrov prosta vsakega bremena v javne I svrhe, je jasno, da mnogi konsumentje vi- I na namreč vsi oni, ki si lahko preskrbe I večje količine vina naenkrat, vživajo ne- I kak privilegij v primeri z večino konsu- I rrientov, ki si vsled pičlih denarnih sred- I štev ne morejo nabaviti vina v količinah I prostih užitnine. I Z ozirom na to razmerje pri porazde- I Ijevanju javnih bremen so nekatere deže- I le (Predarelsko, Koroško) že uvedle de- I želno davščino od zasebnega povžitka vi- I na in doseženi financijelni uspehi so pov- j sod Jako povoljni. I Ni izključeno, da se vložijo proti u- I vedbi te davščine ugovori, da namreč I najvišji dohodek od te davščine bi dajali I večji kraji, dočim v nekaterih okrajih bi I se realiziral skoraj neznaten dohodek. I Toda taki ugovori bi izgubili vsako I vrednost, če se uvažuje, da vsi tisti kraji, I v katerih bi bil dohodek te nove davščine I praviloma jako pičel, plačujejo že danes I deželne doklade od vina obdačenega po I tarifi, kajti na deželi in snloh v vseh obči- I nah in tam, kjer se povžije le malo vina, I se nadomešča povžitek vina z žganjem ali I s pivom. I Glede dohodka od te davščine se opa- I ža le, da po približnem računu napravile- I nem leta 1911 znaša zasebni novžitek vina I m\č 7000 hektolitrov v kranh izven Gori- I ce, dočim znaša povžitek vina v m?stu po I poizvedbah napravljenih od strani gori- I škega municipija nekaj let nazaj okrog I 25-30.000 hektolitrov na leto. I O deželni davščini od zasebno použi- 1 tega vina se je pisalo in govorilo od iz- I vestne strani mnogo preveč. Mi smo to I reč povsodi stvarno razpravljali in kak- I š n o je nase s t a 1 i š č e. je znano. Tu I smo navedli poročilo deželnega račun- I skega urada o pokritju primanjkljaja, v 1 katerem je tudi točka o davščini od zaseb- I uecra noužitka vina stvarno obravnana z I vidika omenjenega urada. I (Dalje prih.) 1 In kaj sedaj? Veliko delo smo izvršili pri občin- I skih volitvah v Gorici. Vse svoje ljudi I srno zbrali v številno in jekleno falango, I vsem smo vdihnili v srca novo navduše- j nje, da so nastopili slovenski volilci z od- I ločnostjo, vsled katere so se omajali steb- I ri laške Gorice. Ali stebri so se le omajali, I niso padli, temveč Še vedno stoje na svo- I jih pa trhljenih temeljih; nismo dosegli še I one zmage, ki bi ovenčala Gorico s slavo, I i temveč smo jo morali pustiti še v rokah I njenih škodljivcev. I Dasi ni doseglo naše delo onih uspe- I hov, ki bi jih želeli, vendar je prineslo ve- I like uspehe. Ni bilo izgubljeno naše delo, I j temveč prineslo nam je veiik dobiček. I Predvsem imamo sedaj pred seboj jasen I j cilj, ki nam odločno pravi, kakšno delo I i nas čaka v bodoče, sedaj imamo svoj pro- I 1 gram, kako osvojimo končno Gorico. So ljudje, ki še ne čutijo v sebi vse sile našega jasnega programa, ki v slabih trenutkih sprašujejo, kaj sedaj, tem ljudem naj veljajo nastopne vrste. Gorico obdaja obroč slovenskih okoličanov in leta in leta so prihajali v mesto naši ljudje in leta in leta se je zgubljal naš dotok v nenasitljivem laškem breznu, ker zadnja in glavna skrb laških mestnih očetov je bila pridobivati renegate, ne pa dvigniti gospodarsko kulturno goriško prestolico. Ko so pridobivali renegate, so imeli mir, ker človek, ki odpade od naroda, tudi ne zna braniti časti mesta. Mir je vlada? v Gorici in same barabski klici »Porko ščavo« so motili včasih goriško idilo. A časi se spreminjajo in ž njimi tudi ljudje. Med okoličani je začela rasti slovenska zavednost, spoznali so, da so oni reditelji mesta in da jim ni treba radi tega pljuvati na svojo mater, spoznali so, da je sramota, če odpadejo od naroda. In v tistem hipu, ko se je prvi deželan odločil, da ne postane izdajalec naroda, da ostane tudi v laški Gorici zvest sin Slovenife in član domačih mestnih Slovencev, v tistem hipu je bila končana goriška idila. Vedno manj ljudi se je zgubilo v re-uegatstvu, v mesto so se pojavili v večjem številu slovenski obrtniki in trgovci, pri-š!i.so drugi.prosti poklici, denarni zavodi in vedno bolj se je jačila sila slovenskega dotoka v Gorici. Pa še je triumfiral magistrat, še ni ubežal renegatstvu ves slovenski dotok. Stariši so ostali Slovenci, laške trdnjave —šole so pa ugrabljale njih deco. A tudi ta triumf se je končal. Slovenci so ustanovili z velikansko požrtvovalnostjo svoje Šole in tudi mladina je j bila rešena Sloveniji. Tako se je vedno j bolj množila naša čvrsta mlada sila in I vsak dan smo bili zrelejši in močnejši. Nakrat je narasla naša sila tako, da smo postali zreli, da smo postali polnoletni, da smo lahko stopili v boj in za vedno končali goriško idilo. Danes stojimo v Gorici kot bojevniki, ki se ne ustrašimo nobenega boja, ker naše sile so preizkušene in v obroču okolice je naša neusahljiva rezerva. Ne kot mlečnozobi mladeniči, I temveč kot zreli polnoletni možje, napovedujemo sedaj najskrajnejši boj in kot zreli polnoletni možje ga hočemo, ga tudi moramo izvojevati. i Nikakor nismo več pripravljeni, da bi nosili mi samo dolžnosti mestnih davkoplačevalcev, hočemo imeti za izvršene dolžnosti tudi svoje pravice. Kdor krati I nam te pravice, ta je naš nasprotnik, pa naj govori v kakih trenutkih še tako sladko govorico. Naša pravica je, da smo u-deleženi pri občinski upravi, kdor krati nam to pravico, ta je naš nasprotnik. Naša pravica je, da se gospodari z mestnim denarjem pametno in da odidejo oni, ki tega ne znajo, kdor podpira škodljivce mesta, ta je naš nasprotnik. To v vednost onim, ki ljubijo sladke besede mesto odločnih dejanj. Naš nastop v III. razredu je pokazal, ria ne rabimo praznih besedi, če govorimo o svoji polnoletnosti, da ne rabimo nobenih varuhov in da znamo sami skrbeti za svoj blagor, Hočemo pa, da tudi ostane vsak naš nastop na isti višini zrelosti in odločnosti. Naj govori danes »Corriere« o fantastičnem bojkotu kolikor se mu ljubi, na nas ne naredi njegovo žlobudranje prav nobenega upliva. Nam je vseeno, koliko laških trgovcev ima Gorica, njih skrb naj bo, kako v nasprotstvu s prebivalstvom r šijo svoje trgovine. Naša skrb pa bo, da bo lahko vsak Slovenec vsako reč kupil Tečaj XUV. se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v f. nadstr. na Jftfo v Goriški Tiskarni. | Naročnino in oglase je plačati I ioco Gorica. Oglasi In poslanico se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po. prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta, — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. ----:------ , ,——-----• enako dobro in enako vredno pri svojem prijatelju, ker mi hočemo v prvi vrsti pač lastno okrepitev. In kaj sedaj? — Odgovor je jasen. Naš dotok se mora še pomnožiti, dobiti pa mora tudi smer in smotreno moramo paziti na to, da nas ne jači le številno, temveč tudi gmotno in kulturno. Kot zreli, polnoletni ljudje moramo uravnati smeri našega dotoka in potem bo danes še objestni Lah v Gorici spraševal: in kaj sedaj? — Euoluclfa. Od visokočislane jugoslovanske stra-I ni je dobila iz Primorja »Siidslavische Rundschau« dopis, ki slove: »Vse naše javno življenje se nahaja I pod utisom neprestano napredujoče evo~ lucije jugoslovanske jednotne ideje. Meje med tremi rodovi zginevajo, separatni in-| teresi stopajo v ozadje ali se dvigajo v I skupne interese. Dogodki na akademiji I Revoltella v Trstu dajejo za to značilen I dokaz. Težko je dobiti jugoslovansko me-I sto, v katerem bi ne bil mogočno odmeval I napad Italijanov na naše dijake. Povdar-I jam, naše dijake, kajti ni se prašalo ne v I Zagrebu ne v Splitu ne v Beogradu ne v L Ljubljani, ali so bili napadeni Hrvatje, Srbi I ali Slovenci, ampak občutilo se je le eno, I da so bili napadeni sinovi na-[šeganaroda. Da navedem zgled, te-. I mu slučaju bližen, morem reči, da se I vzbudi interes vsega slovanskega juga s I krivico, storjeno jednemu še tako majhne-I mu delu našega troimenega naroda, kakor I se strese ves Montecitorio, ako Italijan v I našem Primorju našteva svoje narodne I pritožbe. To je z j"dne strani dokaz, da se I je ojačil naš narodni čut, z druge strani I dokaz za dejstvo, da sta se zavest nacio-I nalne skupnosti naših rodov in čut enot-I nosti našega naroda v naš trdno ukore-I ninila. I Ni še tako dolgo od tega, ko smo sma-I trali Trst za nekako več ali manj nepo-I trebno sproženo slovensko vprašanje in I mnogi izmed nas, Hrvatov in Srbov, I smo smatrali zahtevo ustanovitve itali-I janske fakultete za opravičeno ali vsaj za I irrelevantno s stališča naših nacionalnih I interesov. Dandanašnji ni nobenega po-I litično mislečega Jugoslovana, ki bi še za-I stopal tako mnenje. Ako bi pa vsejedno I še kdo to storil, bi ga naše javno mnenje I takoj in najenergičneje desavouiralo. ta I prememba je posledica zdrave, mlade in I posebno agresivne jednotne ideje, ki vpli-I va na vse naše narodno življenje", odkar I je Kosovo maščevano. J Priznavam, da se spominjam ob tej I priliki velikanskega nacionalnega bojnega j poguma Slovencev v Primorju z odkrito j hvaležnostjo. Slovenci so nam s svojo I neuklonljivo eneržijo in svojo izvrstno na-I cionalno organizacijo omogočili, da smo I pritegnili v krog svojih izpolnljivih am-I bicij tudi — jugoslovanski Trst.« I Omikron. Iz trgovskih krogou u Gorici. | »Soča« je priobčila v soboto 18. apri-| la pomemben članek, v katerem srno či-| tali med drugim: »Mi bi pa radi doživeli I čas^e, da bi sploh ne bilo treba govoriti o bojkotu:'to je, da bi imeli zavedne svoje ljudi v mestu in na deželi in trgovino in Podpore za obče koristna dela od 155.015 K jo visoki deželni zbor že dovolil (izvzem-ši 6750 K za vodnjake v Bračanu) in z ozirom na to, da je izvršitev podpiranih del vseskozi zagotovljena, se je moralo te podpore sprejeti v ta proračun. Res je, da tudi tu se gre za investicijo; za deželni zalog pa tvorijo le-te podpore ponavljajoči se potrošek torej pravzaprav reden potrošek, ki ima le namen rasti od leta do leta; vsled tega ne bi bilo opravičeno pokrivati slično s kreditnimi operacijami zapadajočimi v daljši dobi in to v namen, da bi se olajšalo breme deželnih proračunov prvih naslednjih let: to ne bi bilo opravičeno tudi brez ozira na okoliščino, da slične operacije — kakor' to dokazuje tudi primer naveden za raz-dolžitev prispevka za uravnavo Soče — deželiii zaklad prav občutno obtežujejo. " ; G je de r a z n i h p o d p o r, sprejetih v proračunu z zneskom 35.300 K, se samo,opaža, da že naslov podpore izključuje vsak drug način pokritja in da se i torej rfiofa rečeni znesek izplačati iz dohodkov onega upravnega leta, v katerem se je pija dovolila. Iz t"u navedenega jasno sledi, da vsa I izredna potrebščina se mora pokriti s te-| kočirni dohodki tega proračuna. i Pokritje primanjkljaja, izviraiočega f iz proračuna za leto 1914. Primanjkljaj, ki ga razkazuje ta .pro- I račun, se mora pokriti.— tako meni de- J želni računski urad — s tem, da se uve- I dejo novi viri dohodkov in sicer taki, da I bodo imeli gotov in takojšnji financijelni I vspeh, torej s tem, da se uvedejo nove I deželne naklade ali pa s tem, da se zvi- •', šajo že obstoječe. i j a) Nove deželne naklade. j Kakor splošno znano, si je država 1 pridržala vse vire dohodkov za svoje polj trebe in torej ne ostane deželi nikak drugi \ vir dohodkov kakor doklade k nepored-; nim davkom in na užitnino in vsaj do leta ¦ 1917 — deželna davščina od povžitka piva. V nekaterih deželah naše monarhije j (Solnograško) se pobira v prid deželnemu zalogu takozvana potratnina (na-gizdna davščina to je davščina od dvoko-i les, služabništva itd.), ki pa daje prav | pičle dohodke; te so pa v naši deželi vse-1 skozi le lokalnega pomena, vsled česar bi ^ bilo umestno in pravično, da se dovoli uvajati slične davščine skoz in skoz le ob-; činam, ki gotovo imajo tudi* veliko po-M trebo. I S "poročilom od dne 27. novembra .,] l°H je računski urad predložil deželne- I mu odboru zakonski načrt, da bi se po- I birala deželna davščina od zvišane vred- | nosti nepremakljin? tega načrta deželni jI zbor doslej še ni odobril. Omenjena dav- | ščina donaša v nekaterih deželah povoljne ji dohodke, toda ne sme se pozabiti, da bi II * vsaj polovica čistega dohodka te davšči- [ ne morala priti v prid občin, in bi vsled i tega deželni zalog imed od nje vsaj v L Prvih letih le pičel dohodek. t Avtonomna davščina, ki bi imela go- Ji tov in dober financijelen uspeh za deželni 1 zalog, je deželna davščina od zasebnega I novžltka vina; da bi se ta davščina uved- I la, je računski urad namignil že s svojim Jutri koncert nev. društva ..Haitlrih" v Toma ju. obrt v Gorici sponolnjeno v vseh strokah« ___Tu pa hitro dostavljam to bridko resnico: dasenaši mestni Slovenci ne držijo niti tistih strok, kisospopolnjene. Imamo v Gorici več trgovcev s šivalnimi stroji, ki imajo dobre, moderne stroje, ki se kosajo lahko z vsemi drugimi, imajo jih v zalogi in sicer v veliki zalogi, na izbero, pa se le prepogostoma dobi Slovenko in Slovenca,, ki smukne mirno slovenske trgovine drugam. Seveda se lahko vsak, kdor kupi drugje, imenitno odreže: jaz kup|m, I kjer hočem, ali naše narodne dolžnosti go\ vorijo nekoliko drugače! In oni iijpl| Slovencev sploh ne marajo. Ob volitvah jel njihovo glasilo zaklicalo :Zapritepred> Slovenci vrata! — Naši ljudje v mestu in na deželi pa so že taki, da jim vendar vse bolj dopade, kar jim ponudi tujec. Tisti koščeki, ki jih kažejo tujci, 'češ, glejte, kako fino šivajo naši stroji, omamijo marsikoga, pri katerem slovenski trgovec s šivalnimi stroji nima sreče, dasi njegovi stroji šivajo najmanj tako dobro ali pa še boljše kot tisti tujčevi, tako jivalisani. Dobi se slovenska žena, ki se neumno izgovarja, češ, da ni vedela, da se lahko nauči šivati hčer tudi pri njem, drugodi da imajo šivilje — ali k slovenskemu trgovcu niti pogledat ni prišla in se prepričat, da ima tudi on šivilje, da se tudi pri njem dobi potreben poduk. Ni čuda potem, če dobijo takega od Slovencev bojkotovanega slovenskega trgovca tujci, ki mu vržejo v obraz: tudi »šklavi< kupujejo pri nas! Kako mu je pri srcu, si je lahko misliti. Stroj je reč, ki ostane v hiši, to ni tako, kakor če se kupi kos sladkorja danes tukaj, jutri tam — narodni greh ostane v hiši in gledajo ga stariši in |otroci in prime se lahko še drugih! Hudo zlasti pa je še to, d a s e n i t i t r g o v c i in obrtniki medsebojne podpira m o, in to še v današnjih časih, pov-> darjam današnjih, po volitvah, ko se ' vršijo posvetovanja, kako pomagati slovenski trgovini in obrti! Pripetil se je slučaj, ki je nad vse značilen za naše domače razmere v Gorici! Po taki poti ne pridemo naprej, marveč si bomo vedno bolj škodovali in si skazimo vso bodočnost. — Marsikateri tovariš mi pritrdi, da poznajo Slovenci slovenske trgovce in obrtnike le še preveč samo takrat, kadar se nabira za narodna društva, prireditve itd. Takrat je po slovenskih trgovinah polno slovenskih ljudi, celo takih, katerih se drugače tam nikoli ne vidi. — Upoštevajte važnost slovenske trgovine in obrti v Gorici, upoštevajte prav trgov-sko-obrtm stan, jeden glavnih stebrov Slovenstva v mestu!! X. ' Delegacije. Proračun za 1914/15. Zasedanje delegacij je pričelo v torek 28. prf m. v Budimpešti. Vlada je predložila delegacijam proračun za 1914/15, katerega glavne številke so sledeče: Zunanje ministrstvo. Skupne potrebščine 18,86.1000 K. Od te vsote odpade 45.300 K za ustanovitev poslaništva v Albaniji, 600.000 K na stroške za avstrijski detaebement v Skadru, 120.000 K za Naii listek. Kralji in krone. — V noči od 3. na 4. oktobra 1910 je končala uspela revolucija kraljevanje portugalskega kralja Manuela. Republikanska vlada, ki je stopila na Ma-nuelovo mesto, je našla vse blagajne prazne in denarno stanje države v naravnost obupnem stanju. Da vsaj malo zboljša gmotni položaj dri ive, je začela prodajati tudi kraljevske insignije. Med drugimi bi imela priti na dražbo tudi stara krona iz XVII. stoletja, ki je veljala takrat glasom starih listin okoli 1,250.000 kron. Ker je vlada opravičeno mislila, da mora biti sedaj po tolikih letih krona veliko dražja, je poklicala slovitega francoskega juvelirja Salanža, da preceni krono. Ko je pa ta krono pogledal je izjavi!, da plača največ 10.000 kron, a še to le pogojno. Krona je bila naravnost posuta z dragulji a vsi kamni so bili ponarejeni, Sedaj je bilo podkupovanje Albancev (pod naslovom; »Notstandsaktionen in Albanien«). V o j n o m i n i s t r s t v o. Za armado redne potrebščine 483,514.000 kron, izredne potrebščine 1,670.000 K. Za nekatere manjše potrebe, za razširjenje armade 39,310.000 K, za fortifikatorične potrebe in artilerijo 41 milijonov 700.000 K. Vojna m a r n a r i c a. Redne potrebščine 70,825.000 K, izredne 5,411.000 kron in specijalni kredit 101,000.000 kron. Mornariškaupravajepr e d-Iožila tudi mornariški program, ki je izdelan za leta 1914—1919. Ta program predlaga, da naj se zgrade: 4 dreadnoughti po 24.500 ton za 328,208.000 K; 3 rapidne križarke po 4800 ton za 46,347.000 K; 6 torpednih čolnov po 800 ton za 20,147.000 K; 2 podonavska monitorja po 520 ton za 4,884.000 K; transportni parnik za provijant za 330.000 K; za izgradbo in spopolnitev pristanišča v Pulju, zlasti za radiotelegrafično stacijo 1,100.000 K; za izpopolnitev hydropIanov 4 milijone kron; za zgradbo mornariškega arzenala 13 milijonov kron; za gradbo šibeniškega pristanišča kot novega vojnega pristanišča 5,382.000 K- Skupaj znašajo te izredne potrebščine novega programa 426 milijonov 836.000 K. Od teh izdatkov zahteva mornariška u-prava za 1914/15 kot prvi obrok 45,292.000 K: za leta 1915/16, 1916/17 in I917;18 pa po 100 milijonov kron; ostanek leta 1918/19. Potrebščine zaupnega finančnega ministrstva znašajo 5,031.000 K. * Predsednik avstrijske delegacije je grof S y 1 v a - T a r o u c a, ki je v svojem nagovoru povdarjal potrebo ojače-n j a a r m a d e. Prestolni govor, ki ga je čital prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand, povdarja, da se je mednarodni položaj zboljša!. Monarhija deluje vsestransko v vzdrževanje miru v Evropi. Zasedanje albanskega prestola po knezu Wiedu daje garancije za uspešen razvitek Albanije__ Neizogibna je zahteva večjih izdatkov za razvoj naše vojne mornarice. Berchtold je podal svoj ekspoze, v katerem je kmalu v uvodu izrekel svoje veselje radi Albanije, da je ustvaritev te države dovršena z nastopom Wieda. Epir še dela skrbi oni državi. Berchtold je povedal, da smo prijatelji pravzaprav samo z Bulgarijo in Turčijo, s Srbijo, Rumunijo, Grčijo niso odno-šajo taki, da bi jih bil mogel označiti za povoljne, ampak avstrijska volja je dobra! Trozveza je trdna (!), tudi z Anglijo, Rusijo in Francijo niso odnošaji slabi, mi pa . smo zaščitniki miru v srcu vojaško obo- ' rožene in pripravljene Evrope in to stališče si moramo varovati tudi za bodočnost. Najlepše iz proračuna in ekspozeja je: skrb za Albanijo, ki nas stane že milijone i« nas bo stala še milijone!! — Za kmeta v Avstriji ni denarja, ta naj le plačuje vedno višje davke, da se bo redil Albanec! Rroft Berchtold! ; » ,..........._........___________' [ i vprašanje, če je vsaj zlato pristno. Izkazalo se je, da je tudi zlato ponarejeno. Poklicali so še druge zlatarje, a vsi so potrdili mnenje pariškega juvelirja. Kak kralj se je pac moral nahajati v grozni denarni stiski in tako je razrešena uganka, da ni krona, ki je veljala včasih več ko milijon, danes niti 10.000 vredna. j Druga slična neprilika se je pripetila , angleškemu kralju Juriju IV., ki je bil re-! gent 1. 1811, vladar pa od 1. 1820 do 1830. \ Kralj Jurij IV. je bil zelo potraten in lahko-' miseln človek. Samo v eni noči je zaigral veliko nad en milijon kron in to takrat, ko je ime! denar vsaj trikrat večjo ceno, ko pa danes. Ni torej čuda, če je bil vedno brez denarja. L. 1821 pa bi moral biti slovesno kronan. Zlatar Rondella je izdelal v ta namen sedem liber težko krono, polno dragih kamnov in vredno nad en milijon. Kralj je bil s krono zadovoljen in jo je hotel kupiti. Zlatar jo je seveda rad prodal Ekspoze vojnega ministra Krobatlna. Na četrtkovi seji vojnega odseka ogrske delegacije je podal vitez Krobutin svoj ekspoze. Dokazoval je potrebo oja-čenja in pomnožitve armade in utemelje-' val visoko postavko v proračunu za armado s silnimi svotami, ki so jih druge države, tudi naši najmanjši sosedi, dovolili za svoje armade. Minister pripozna, da so skupne potrebščine za armado v znesku 575,939.415 kron precej visoke, kljub temu pa plačuje pri nas prebivalstvo veliko manj za svojo armado, ko pa V drugih državah. Avstrijska armada je sicer izvrstna in Avstrija miroljubna, radi oboroževanja drugih držav pa moramo tudi mi spopol-niti svojo armado. Zato prosi za sprejem armadnih predlog. Razprava o ekspozeju se prične v pondeljek. vreleo. Dlltetlflnt naralan* plJaiSa n obilno ogljikovo kislino, pospeSuJe probivo lnUmeno snovi.' Styria Zelo koncentriran medicin«-len vreleo, jirijioroMJlv pri UronlfinomželodtSiiomkfitartt. zaprtju, Rrlglttovih .rdiouh, vranionik oteklinah. Jetrni trdinl, zlatici, snovoizmon«-klh bolflziilh, katarlta dihal' nih organov. Zdravilen vrelec ¦¦ai.«Cjo vsebine »voje vrste. Zlasti uporaben pri kroiiiSncm 6re» vesiteia kataru, obstlpaotil, žolonih kamenih, tolSClol trganju, aladkovnl bolesut. .Zaloga: A Seppenhofei pozoRi Pfaffav šiv. stroj prekosi vse druge. Pfaffov šiv. stroj je najbolj pripraven za vsako stroko šivanja tudi za umetno vezenje. Poduk 'za umetno vezenje se daja v trgovini!! Pfaffov siroj teče na kroglicah in brez vsakega ropota- šuma ! V zalogi se tudi nahajajo šiv. stroji pripravni za domačo rabo in obrt, jamčeni (garantirani) za 5 let za K 76-. Angleška dvokolesa Premier, Es- ka in Helios, dvokolesa Courir za ceno K 140. 97-20 Kdor je pameten, takoj mora vedeti kaj ima storiti ako potrebuje omenjene predmete. — Se priporoča JOS. DEKLEVA in sin Uia fflunicipio šteu. t. !ftft&#&fr!ft&lfr&jfc&&^ I. Felberbaum - Gorica Corso Gius. Verdi št. 11, Via Caserma št. 15 vis-a-vis izvoznega trga Obleke za gospode, gospe i« otroke :*l Perilo, nogavice, rokavice itd. v veliki izberi. Novosti-« športne jopice in bluze. W«999W9W^9^W9999999®99Y9^«$$^.^^ ali samo proti takojšnjemu plačilu, !c°r kralj hi imel nobenega kredita. Kaj sedaj? Kronanje se je moralo vršiti, denarja z; krono pa ni bilo nikjer, drugače jo pa hote! trgovec na noben način izroditi. Končno so le našli izhodišče. Proti plačilu 75.000 kron je zlatar posodil kralju krono ali le za dobo kronanja. Naredili so notarsko pogodbo in kralj je bil z izposojeno krono kronan. O tem kronanju na »puf« so pa izvedeli tudi Angleži. Niso bili jezni ne na kralja in tudi ne na zlatarja, samo sramote niso hoteli imeti, da bi njih kralj ne imel svoje krone. Naredili so narodno zbirko, ki je vrgla okoli 4,000.000 kron. Takoj so plačali krono, ostanek pa so darovali kralju. Krono je potem predelala poznejša kraljica Viktorija, ker je bila pretežka iu taka je ostala do danes. Nekaj iz svetovne statistike. — L. 1812 je znašal državni dolg vseh držav 36 miliard kron. Po sto letih, 1. 1912 pa je že narasel na neverjetno višino 214.800 milijonov. Kako velika svota je to se vidi iz tega, da bi obsegala veriga cekinov, ki bi predstavljala to svoto, celo zemljo okoli ravnika. — L. 1912 je imela zemlja 1.900 milijonov ljudi; od teh je živelo v Aziji 933 milijonov, v Evropi 484, v Afriki 118, v Ameriki 187 in v Avstraliji 57. — Dolgost vseh železničnih prog; znaša več ko 1 milijon kilometrov. Armada poslancev. — Poslanska zbornica šteje 516 članov, gosposka 283. Ogrska poslanska zbornica ima 453, mafenatska 401 člana. Vsako leto zborujejo delegacije, ki imajo 120 članov, vseh d r ž a v n i h p o s 1 a n c e v v monarhiji je torej 1 7 7 3. Poleg tega ima pa Avstrija še 19' deželnih zborov, ki imajo skup"0 1660 članov. Vseh poslancev je torej v monarhiji 3433. Pač lepo Število, ki tudi stane lepe denarce. ' Prlta.,Soč8"$V29, z dne 2. i»|i 1914. Politični pregled. Cesarjeva bolezen ponehuje. — Večerni bulletin Javlja, da ponehuje katar in da napreduje zboljšanje. Volna med Mehiko in Zjedinjenimi državami. — Ni Se bilo kmalu tako nezanimive vojne, kakor, je sedanja vojna v Se v ern i ~A«iki. ..KŠlfco;- ;#3JkS! J^"^v slovit; »Kartoffelkrieg« iz 18. stofetfif: Nobena vojska se ne premakne, naprej, bitk ni nobenih, le kakega Amerikanca pretepejo- včasih vročekrvni Mehikanci. Vojnega ^navdušenja ni na nobeni stkani: Vstaški generali, ki so še pred kratkim tako slavnostno deklamirali o solidarnosti vsega mehikanskega naroda, so umolknili in vedno očitnejše pripravljajo svoj prestop iz tabora »enotne« Mehike. General Villa, bestialna žival v človeški podobi, ki ima več zločinov na svoji vesti, ko pa las na glavi, ta roparski poglavar, je že skoraj čisto pod vplivom Unije. Zjedinjene države niso sicer močne vojaško, a svetli dolarji, ki jih imajo amerikanski milijarderji v izobilju, ti pač končajo patriotizem mehikanskih vstašev, recte roparjev. ¦— Da končajo ta naravnost komičen položaj, ko je formalno samo Mehika v vojnem stanju in ko le faktično samo severnoameriška Unija v vojni, so nonudile največje republike Južne Amerike svoje posredovanje, ki je tudi sprejeto. Posledica posredovanja bo najbrže konec Huerto-vega vladanja, ker ga tudi že Večje mehi-kanske banke, glavna opora "Huei-te, vedno bolj zapuščajo. Balkan. — Četaši se zopet gibliejo. Ob macedonski meji so skušali vdreti bolgarski četaši na srbsko ozemlje, pa so bili odbiti. Srbski konkordat. — Tz Belgrada se poroča, da ie konkordat med Vatikanom in Srbijo že sklenjena reč. Za nadškofa v Belgradu bo imenovan neki dalmatinski prelat. Albanija. — Boji v Južni Albaniji se nadaljujejo z vso silo. V četrtek je naoadlo 10.000 grških vstašev 1000-mož albanskega orožništva pod poveljstvom 4 holand-skih častnikov, ki so zagnali Albance 25 km nazaj. Izgube Albancev so velike. Neodvisna Albanija zgublja že bitke. Nezmožni knez. — Pruski gardni oficir na albanskem prestolu preobrača naprej svoie kozolce in v teh nevarnih časih ne misli m n;č drugega, ko na poletno bivališče, ki bo v mestu Tirani. Pokoli po MacedonH? in Tračni. — Krvava četaška pomlad se ie zopet ori-čela. Turki koljejo Grke v Trakii1'. da ti trumoma beže na grško ozemlie, Orki pa more Turke v Makedoniji in Turki beže na Turško. Kdo je večji mojster v pobijanju, je še negotovo. Darovi. Za Ciril-Metodovo družbo je nabralo omizje solkanskih mladeničev v gostilni v Kronbergu »v Lesinah« K 3'20. Za družbo sv. Cirila in Metoda daruje g. Anton Fon, trgovec in gostilničar v Gorici, K 10. — Domače vesti. Lajovičev večer. — Glavne skušnje za današnji koncert se je udeležil tudi skladatelj Lajovic. Z zanimanjem je sledil proizvajanju posameznih točk in se izrazil o prednašanju zbora zelo laskavo. Glavna skušnja v Četrtek je pokazala, da' je zbor Pevskega in glasbenega društva pod spretnim vodstvom g. Michla zmožen, da lepo proizvaja tudi težke a lepe Lajovičeve skladbe. Glavna skušnja je pa tudi pokazala, da bo današnji koncert nekaj izrednega, zato pa naj tudi nihče ne zamudi prilike spoznati dela mladega a umetniško dovršenega skladatelja Lajo-vica. Pri današnjem koncertu bo tudi navzoč g. Lajovic sam. Vozni red, veljaven od 1. maja smo priložili današnji številki in sicer vsem naročnikom. Vozni red je izdala »Goriška Tiskarna«..Cenj. čitatclje opozarjamo na bogato in praktično vsebino, ki jo nudi vozni red in prav toplo priporočamo ceni. Čitateljem on tvrdke, ki imajo oglas v voznem redu. Dolžnost vseh Slovencev je, da se strogo drže pravil, ki so označena na platnici voznega reda. Promocija. — Na c. kr. staroslavui Kari-Ferdinandovi univerzi v Pragi je bil dne 30. aprila promoviran doktorjem prava g. Josip G o 1 j e v š č e k iz Sežane, odvetniški koncipijent v Tolminu. Iskrene čestitke! Smrtna kosa. — V sredo ob 5. uri zjutraj je izdihnila svojo blago dušo gospa Frančiška Klun, soproga hišnega pos. g. A. Kluna v Gorici. Umrla je po daljšem OTfBSŠTfl V';eWoči dofrff2 let. Kdor je poznal krepko zdravo gospo, pač ni slutil, ,da bo morala tako mlada v grob. Pogreb še je vršil v četrtek ob 6. uri popoldne ob 'obilni udeležbi. Zapušča dve hčerki in razžaloščenega soproga, kateremu izrekamo svoje srčno sožalje! Sinoči ob 11. uri je umrl v Gorici gospod Anton Fon, klobučar in hišni j posestnik v' Gorici, star 69 let. Pokojnik je prišel v Gorico s Trnovega pri Kobaridu kot mlad dečko ter se je dvignil s svojo pridnostjo in varčnostjo do uglednega in dobro situiranega trgovca in posestnika. Pokojnik je bil dobra poštena slovenska duša, ki se je veselil vsakega napredka Slovencev v mestu in ga je globoko uža-lostil vsak pojav nazadovanja. Njegova pametna in previdna beseda se je upoštevala zlasti na gospodarskem polju, zato je bil svoj čas v odborih raznih denarnih zavodov, slednjič član načelstva Centralne posojilnice. Bil je dolgo vrsto let podpredsednik Slov. bralnega in podpornega društva v Gorici ter njegov član od poteka društva; vstopil je v društvo kot 9. član in bil sedaj najstarejši. Za narodne namene je vedno rad daroval in v današnjem izkazu darov v prid C. M. D. čitamo njegovo ime. Pokojni Fon je bil široko znan v deželi in njegova gostilna je slovela tudi izven dežele. Sinoči je sklenil v krogu svojih po daljšem bolehanju. Naj počiva v miru! Preostalim naše odkrito sožalje! Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda priredi s sodelovanjem moške podružnice v proslavo svoje 25-letnice cvetlična dneva dne 9. in 10. maja t. 1. P. n. občinstvo se uljudno naproša, da podpira z vso požrtvovalnostjo to našo prireditev, oziraje se na vedno hujše naskoke naših sovražnih sosedov in ker je čisti dobiček namenjen za razširjenje šole na Blanči, koja je že sedaj premajhna za ogromno število naših otrok. Cenj. občinstvo šlo nam je dosedaj s svojo rodoljubnostjo vedno na roko in upamo, da nam tudi ob našem slavlju ostane naklonjeno. Vsak najmanjši dar nam je dobrodošel. Gospodične, ki bi želele prodajati za to prireditev cvetlice, so napro-šene, da se zglasijo pri gospej predsednici Kopač, Gosposka ulica, Kuštrinova hiša. Dne 9. maja zvečer koncert pri »Jelenu«. Začetek ob S1/^ Za brigadirja v Gorici je imenovan polkovnik I. Fernengel; pred leti je služil kot podpolkovnik pri 47. polku v Gorici. Vzgledna občina je Prvačina. — Občinski zastop v Prvačini se je bavil v svoji zadnji seji z znanimi dogodki na Revoltelli in vseučiliškim vprašanjem ter sklenil o-ster protest proti znanim dogodkom. Posnemajte Prvačino, slovenske občine! Javna knjižnica Slov. bral. in podpornega društva v Gorici (prej Narodna Pro-sveta) je odprta ob sredah od 5—7. z več. in ob nedeljah od 10—12. dop. »Podružnica Z. J. Ž. sv. Lucija-Tol-min« ob Soči priredi dne 3. rnajnika t. L, ob 4. uri pop. v prostorih g. dež. poslanca Mikuža v sv. Luciji, koncert, z zelo zbranim sporedom. Pri koncertu nastopi »Pevski zbor Z. J. Ž.« iz Trsta, z več mož-kimi zbori in vojaška godba iz Tolmina, ki bode svirala tudi pri plesu. — Vse priprave kažejo izreden užitek, kar bode gotovo prizvalo obilno udeležbo. Za Narodni muzej je daroval g. Jos. Balič, učitelj na Vrhu sv. Mihaela, kot 39. dar: 1. sliko sv. Cirila in Metoda; 2. sliko Moje dobre kokoši«; 3. De. Franceschi, L'Tstria, Note Storiche: 4. Slovanstvo; 5. nemško-slovenske Iepopisne vaje; 6. Za-krajšek, Sožalnica; 7. Theologia Moralis (4. zv.); 8. Rechberger, Handbuch des osterreichischen Kirchenrechts. Odbor. Proslava prvega rnajnika v Gorici. — Dopoldne vse po navadi. Popoldne so praznovali delavci ali cel popoldan ali del lega svoj prvi majnik. Prodajalne so bile popoldne zaprte. Na Telovadnem trgu se je zbralo nekaj ljudi na javen shod soc. demokratov. Govorila sta C a M i n i in d r. Turna, Daniš ob 8 in pol v Trgovskem Domu: Lajoulčeu večer. C a 11 i n i je goVofil**rra sploh o pro- 1 slavi prvega rnajnika, o postopanju vlad z j delavci itd. Dotaknil se je tudi domačih goriških razmer ter ošvrkal dr. B u g a t -ta in U š a j a, češ, da sta oba jednaka strahopetca pred vlado. V vseučiliškem vprašanju je. stal prvi proti vladi, ali pri prvi priliki glasuje za vse, kar vlada hoče; Ušaj bi moral zastopati »1' italianita op-pressa«, ali je tak kot Bugatto, da gjasuje za vse. Laška klerikalna stranka je po zaslugi liberalcev nastopila pri volitvah v Furlaniji z demokratičnim licem ter varala ljudstvo. Omenja kolonski zakon, ki škodi furlanskemu kolonu, volilni red za Gorico je »una vergogna«. Laški liberalci v Gorici se bodo moral', privaditi dejstvu, da Gorica ni čisto italijanska, marveč da je tu še druga narodnost, katero se mora upoštevati. Sedaj so zmagali le še s pomočjo Nemcev. Laška liberalna stranka je po 50-letnem gospodarstvu v deželi zapustila velikansko zadolženost, revščino in pelagro v Furlaniji. Pri županu Bom-biču je bil in prosil ga je za prepustitev Telovadnega trga za javen shod 1. rnajnika. Župan je privolil, naročil pa ob jed-nem, naj se varuje »il carattere nazionale della citta«. Callini je lepo namignil, kdo da je grešil proti »narodnemu značaju mesta«, laški liberalci, ki so se zvezali z Nemci in jih sprejeli celo v mestni svet. Povdarjal je, da soc. demokracija hoče pravico za vse, poštene volilne rede itd. D r. Turna je govoril vehementno o militarizmu, ki spodkopava tla državi, o kateri se drugje že menijo, kako jo razdelijo. Oborožuje se naša država tudi zato, ker se boji svojih lastnih narodov. O d e-želnih zborih je rekel, da so stara fevdalna institucija, ki ni nastala po volji ljudstva, marveč mogoče po volji jedne same osebe. Goriški deželni zbor ne more delati radi narodnostnega vprašanja. Samo socialni demokrat je bi mogli v deželnem zboru postaviti ravnotežje, da bi moglo začeti gospodarsko delo. Tako pa deželni zbor že prav nič ne dela. Toda oni so proti deželnim zborom. Delavstvo ni zastopano; kmečkega davka je 50.000 K pri potrebščini dveh milijonov, kar kaže, da velik del davkov plačuje tudi delavstvo pa nima zastopa. O razmerah v G o r i c i je rekel da gnili laški liberalizem je zapravil vse, mesto propada. Liberalci tajijo slovenstvo v Gorici, dasi je Slovenstvo tu doma, dasi je rastlina ' domačih tal. — — »Kakor plevel zraste na njivi, tako je zrastlo Slovenstvo v Gorici.« Zahteva premembo volilnega reda, pravi pa, da slabo je, ko gospodari laški liberalizem pa nič boljše bi ne bilo, ako bi prišli na površje slovenski liberalci! Samo socialna demokracija priznava vsem jedna-ke kulturne potrebe, jednake pravice, samo ona bi, po mnenju dr. Turne, rešila Gorico ___ »Laški značaj goriškega mesta« se je varoval na tem shodu tako, da je letos n r v i govoril Callini, drugače je prvi dr. Turna, drugi Callini. Popoludne je bil dež, neprijetno. Obhoda po mestu, kakor navadno, ni bilo; marveč šli so na veselični prostor ob Tržaški cesti. — Zgodilo se ni nič posebnega. Prednaznanilo. — Narodna Čitalnica »Balkan« v Gorici priredi dne 1. junija 1.1. veselico v obširnem parku koncem ulice Gian Gius. Bosizio (Fr. Josipovo tekališče) z jako 1opim vsnoredom. Sodelujejo tudi druga društva. Odbor. Uradniška stavbena zadruga v Gorici je imela svoj občni zbor, na katerem je zadivjal italijanski šovinizem. V zadrugi so slovenski, italijanski, nemški uradniki. Zato ie bil razpravni jezik nemški! Pici-nini. poštni uradnik in deželni poslanec, predsednik te zadruge, pa je na predlog uradnika Torossija govoril samo italijansko. Slovenci so protestirali, kakor tudi proti rač. zaključku, ki ni bil pravilno na upogled postavljen. »Pomirjevalno« je hotel vplivat? navzoči major in mestni svetnik Ditrich pa je samo hvalil Piccini-nija. Ta je bil ves ginjen radi tega. Narodno sovraštvo so. zanesli celo v tako zadrugo! In to dela katoliški poslanec Pic-cinini. O stvari bomo še govorili. Goriški občinski svet še vedno ni konstituiran. Seja v to svrho bo prihodnji teden. Imela je biti že včeraj ali danes pa nekaj na novo izvoljenih mestnih svetnikov ni v Gorici. Goriški denarni zavodi. — Vstrezajoč prošnji svojega uradništva bodo vsi goriški denarni zavodi za čas-od 1, maja do 30. septembra ob s o b o t a h že od 1. popoludne zapirali svoje pisarne. Enaka navada obstoji v drugih mestih že več let. V Rožno dolino in na Grči no v Goriškem mestu bodo odslej dostavljali poštne pošiljatve rednejše kot doslej; poštna uprava je najela dva. pismonoši za Rofrio dolino in Grčino. Končno vendar! Razglas. — Dne 1. maja t. 1. ob 10. uri predp. je bilo v deželni hiši sedemindvajseto srečkanje deželnih obveznic izdanih leta 1888. Izžrebale so se naslednje: vrsta A št. 3 za 1000 gl. = 2000 kron, vrsta A Št. 5 za 1000 gl. = 2000 kron, vrsta A št. 49 za 1000 gl. = 2000 kron, vrsta A št. 32 za 500 gl. = 1000 kron, vrsta A št. 100 za 100 gl. — 200 kron, vrsta A št. 74 za 100 gl. = 200 kron," vrsta B št. 86 za 1000 gl. — 2000 kron, vrsta B št. 68 za 1000 gl. = 2000 kron, vrsta B št. 78 za 100 gl. == 200 kron. Deželna blagajna izplača te obveznice dne L avgusta t. 1. v nominalnih zneskih proti povrnitvi dotičnih obveznic in tistih odrezkov, ki še ne spadejo 1. avgusta 1.1. Deželni odbor. V Gorici je bilo v Času od 19.—25. aprila letos rojenih 20; umrlo je v istem času 15 oseb. Avtomobilna vožnja iz Gorice v Gra-dež. S 1. majem se je uvedla avtomobilna vožnja med Gorico in Gradežem. Avtomobil bo vozil skozi kraje: Gorica, Fara, Gradišče ob Soči, čez Zagrajski most v Vilese, Rudo, Villovicentino, Oglej, Gra-dež. Avtomobil bo vozil dvakrat iz Gorice, dvakrat iz Gradeža. Vožnja stane po 4 K 80 v. Avtomobil ima obsežen prostor za prtljago. Žaljenje veličanstva je zagrešil dne 25. marca letos italijanski podanik L. Rossi, in sicer v Gradežu v družbi pri igri na karte. Kazenska sodnija v Gorici mu je prisodila za to 3 mesece težke ječe; ko prestane to kazen, vrnejo Rossija Italiji. — Dan na dan so take razprave. Sem čez hodijo jest dober kruh in pri tem ob vsaki priliki žalijo avstrijskega cesarja. To laško zalego bi bilo treba iztrebiti iz Avstrije, ne pa iti jim še povsodi na roko v škodo domačemu prebivalstvu! Pevsko društvo »Adrija« v Barkov-Ijah pri Trstu priredi dne 7. junija t. 1. veliko siavnost v proslavo 25-letnice svojega obstanka. Z ozirom na to da se vrši ta siavnost v večjem obsegu, se tem potom obrača do bratskih društev, da se pri svojih prireditvah ozirajo na ta dan. Tatvina pri urarju Šuligoju na Poko-pališčni cesti. — V noči od 23. na 24. marca so udrli tatovi v trgovino Šuligojevo na Pokopališčni cesti v Gorici in pobrali so več ur, verižic, okraskov itd. Tatovi so bili znani tiči: 22 letni Fran Brajnik iz Gorice, 21 letni Filip Šuligoj iz Čepovana in 27 letni Fran Tevčič iz Gorice. Del ukradenih reči so našli pri njih, drugi del so bili zakopali v zemljo. Pred sodnijo so lepo ta-j:li, pokazalo pa se je, da glavni tat je bil Brajnik, druga dva sta pomagala. Brajnik je obsojen na dve leti težke ječe, druga dva vsak na 4'mesečno ječo. Opozarjamo na koncert pev. dr. Hajdrih v Tomaju, ki se vrši jutri, s katero prireditvijo je združen spomin na 500 letnico zadnjega ustoličenja gorotan-skega vojvode v slovenskem jeziku. Za kmeta ugoden prvi majnik. — Dežja je 'treba, so rekali kmetje proti koncu aprila; veter je vse osušil. Trta in sadje kaže dobro — zemlji treba dežja. In pr^el je dež na dan prvega rnajnika ter napojil zemljo. Naj prinese prvi majnik našemu-kmetu obilo zaslužka! Okrajni šolski svet v Tržiču. — Lanski letni obračun izkaziMe: dohodkov 854.006.15 K, izdatkov 756.323.69 K; prebitka 97.602.46 K. Ako se prišteje svota, ki ^i^tt^ttt.-i^jRtUnv^St^Jft- kar trebd ; še plačati, ostane ftoirČfrega aktiva kron.1 239.572.41. O novem kolotiskem zakonu je govoril v Ločniku v nedeljo laški klerikalni poslanec Piccinini. Hvalil je nov kolonski' zakon in svojo stranko. Hotel je govoriti za njim tudi obširno, socialni demokrat Callini, ali Piccininiju1 se je mudilo v Gorico; vendar je pokazal Callini, da so nekatere določbe, kakor v § 5. na primer, škodljive kolonom. — Jutri bo kolonski shod v Vipolžah. Govorila bosta poslanca Fon m Roječ. Velika nevarnost je, da se napravi slaba kava, če ji prideneš slabega kavnega pridatka. Najboljšo kavo napraviš, če ji prideneš Kolirtske kavne primesi, ki je splošno znana kot najboljši kavni prida-tek. Kavi da izvrsten okus, prijeten vonj in lepo barvo. Zaradi izvrstne kakovosti in pa zato, ker je pristen domač izdelek, imajo Kolinsko kavno primes vse slovenske gospodinje najra*e. Tudi mi jo kar naj-topleje priporočamo V nobeni slovenski hiši se ne sme pogrešati Kolinska kavna primes! Umetnost med judstvo, to je geslo modernih kinematografov, ki. ne predstavljajo več kakih zastarelih grozodejstev ampak umetniška dela prvih pisateljev. Central-Bio prednja?' v tem oziru na celem Goriškem. Vodstvo se ni strašilo stroškov, da je proizvajalo imenitno Ganghoferjevo delo »Valenska svatba«, ki je vzbudilo radi svojega kolorita in svoje umetniške viš ne občno pozornost. Za danes in nedeljo je na programu »Č a-r odej na pesem< in pa serija slik iz življenja nadvojvode Salvatorja. Posebna privlačnost je dvojni vojaški koncert, ki se vrši vsako nedeljo. Točke s koncertom nos;jo na sebi znak velikomestnosti, znak elitnih prireditev; Bodoči teden zopet no-. ve izbrane predstave, posebno znamenito delo enega prvih nemških dramatikov A*nzengruberjeva »Četrta zapoved«. Oče in hčerka sta se opekla in oba so pripeljali v Gorico v bolnišnico. Zgodilo se je to v hiši čevljarja Bazilija Breganta v Ločniku. Triletna deklica se je približala domačemu ognjišču, zajel jo je ogenj in opttfcla se je. Oče je hitel k njej, da bi re-"šif otroka in se je pri tem sam močno opekel. DOPISI. Nerodno politično dništvo v Cerknem sklicale shod na dan 19. maja t. 1. ob 2. popoldne v gostilni »pri Firbarju«. Poročali bodo gospodje deželni poslanci Miklavič, Mifcuž in dr. Podgornik. Iz Št Petra. — 19. t. m. se je uprizorila lepa narodna igra »Zaklad«. Občinstvo je bilo popolnoma zadovoljno z vsebino igre. kakor tudi z igralci, ki so svojo nalogo dobro rešili. Mnogo je pripomogla k dobremu uspehu lepa scenerija, katero je slikal naš domačin Franc Reščič, absolvent c. kr. umetne, obrtne šole v Ljubljani. Delo ga je stalo mnogo truda, a požrtvovalni mladenič je ves ta trud o-brnil naši podružnici v prid s tem, da ni hotel nikake odškodnine. Na tem mestu naj mu bo najprisrčnejša zahvala, naj bi dobil v požrtvovalnosti mnogo posnemovalcev in ne bo nas konec. — Občinstvo so tvorili domačini, vrtojbenska Ciril-Me-todova podružnica, ki se je prireditve kor-porativno udeležila in pa malo številce požrtvovalnih meščanov, ki se niso bali nekoliko slabega vremena. Tz mesta smo se nadejali večje udeležbe, tudi bližnjih okoliških podružnic smo pričakovali, a zaman. Vendar kljub nesijajni udeležbi, dobi glavna družba precej prebitka. Mnogo se je nabralo tudi pri srečkanju. Pa saj so vsakega mikali lepi darovi. In vse te tepe predmete so nabrale naše vrle Ciril-metodarke pri narodno čutečih šempeter-skih srcih. Za vse lepe darove srčna zahvala darovalcem, imejte zavest, da ste darovali slovenski mladini. Saj že Kristus pravi: ->Kar ste enemu teh malih storili, to ste meni storili«. Šempeterci pa oklenite se podružnice tesno in še mnogo lepega bodete videli na odru. Odbor Ciril-Metodove podružnice. Moška in ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Št. Petru pri Gorici. — L ledni občni zbor podružnice se vrši 3. maja ob 4, popoldne na dvorišču pri »Zk-tent -oriu«; Dnevni red po pravilih. V Vrto|bi; se je osnovalo« »Katoliško slovensko izobraževalno društvo«'X!) in so pravila društva od strani namestništva potrjena. Umrla je v ČrniČah dne, 25. aprila v cvetu svoje mladosti, komaj 22 let stara Pavli Leban, Pokojnica je bolehala več časa, kr -*.no je morala podleči neizprosni sušici. Pokojnica je bila zavedno dekle, bila je zelo nadarjena in inteligentna. Uslužbcna je bila med drugim več časa v goriškem sanatoriju. Tukajšnji »Sokol« ji je bil zelo pri srcu in ni je bilo prireditve Črniškega »Sokola« da bi ne bila prihitela pokojna Pavlica sodelovat. Zato je bila pri vseh zavednih osebah zelo priljubljena, kar je bil priča njen krasni pogreb v pon-deljek dne 27. aprila. Tebi Pavlica pa, ki si poznala le dobrosrčnost in ponižnost, ki si s studom sovražila prevzetnost škodoželjnost in sovraštvo ter zahrbnost, večna Ti sreča »Nad zvezdami«. Z Bovškega. — Okrajna posojilnica v Bovcu je izročila vodstvu ljudske šole na iSrpenici, Žagi in v Čezsoči po 50 K, kameri znesek je porabiti za kulturne namene. SI. okrajni posojilnici izrekajo šol. vodstva v imenu šolske mladine naj-iskrenejšo zahvalo ter priporočajo to kot edino posojilnico bovškega okraja, katera še pri razdelitvi dobička ozira na kulturne in gospodarske potrebe. Velikirepen. — Tukajšnje občinsko starešinstvo je v svoji seji 24. marca t. 1. podarilo za uboge učence c. kr. slovenske gimnazije znesek 20 K in poslalo podpornemu zalogu »Simon Gregorčič« v Gorico; tako je tudi podarilo društvu sv. Cirila in Metoda znesek 20 K ter odposlalo možki podružnici v Ljubljano. \ Naši obč. starešine so ob vsaki priložnosti pokazali ljubezen do svojega naroda ter se zanj žrtvovali tako so tudi v zadnji seji pred volitvijo novega občinskega starašinktva položili svoj dar, do^ movini na oltar. Prvi maj v Nabrežini in v Sv. Križu. Slovenski delavci iz Vižovelj, Sv. Križa in Nabrežine so priredili v proslavo delavskega praznika v. Nabrežini sijajen shod. Na shodu so govorili g. Škerlj, dr. Rvbar, Brandner, Mrak in Tence. Navdušenje je bilo veliko. Shod ;e pokazal, kako trdno; zaslombo ima N. D. O. med tamošnjimi delavci. t Sokolski vestnik. Zabavni večer »Sokola« v Gorici, ki bi se imel vršiti prvega maja, se vrši 7. junija na Goriščeku. Tel. društvo Sokol v Števerjanu priredi dne 3. maja javni nastop m ples. — Začetek ob 4. urLpop, Svirala bp Sokol-ska godba iz Prvačine. . .?" ' HI. okrožje »Goriške Sokdlske Župe«. — Letošnji okrožni zlet se bo vršil 21. junija v Dornbergu. Naproša se vsa bratska in narodna društva da na isti dan ne prirejajo svojih prireditev. Spored se naznani pravočasno. Na zdar! Zlet H. okrožja Gš. S. Ž. se vrši na binkoštni pondeljek ali v nedeljo pozneje na "Dobrovem v Brdih. Podrobnosti sledijo pravočasno. Kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Gorica« v Gorici je imelo svoj redni občni zbor dne 25. IV. v društvenih prostorih pri »Zlatem jelenu«. Občnega zbora se je udeležilo zelo veliko Število članov, od katerih se je videlo, da se v resnici zanimajo za kolesarski šport. Občni zbor je otvoril predsednik gosp. Josip Kerševani, kateri je zborovalce z jako velikim veseljem in navdušenjem pozdravil ter jim na to opisal pomen in preteklo delovanje društva in jih na novo vzpodbujal na delovanje, v čast in ponos društva. Predsednik omeni na to, da prihodnje leto bode društvo praznovalo dvajsetletnico svojega obstanka, kar je zborovalce jako razveselilo. Predsednik pravi, da bode to praznovanje društvo stalo mnogo dela in velike požrtvovalnosti in vspodbuja vse na splošno sodelovanje. Predsednik omenja tudi, da društvo je imelo v preteklih letih velike muke za obstoj od strani naših narodnih nasprotnikov, ker so mislili, da Slovenci | v Gorici ne smejo obstojati. Na to je sledila velika ovacija, na kar preide predsednik k duevnemu redu občnega zbora ter imenuje zapisnikarjem gospoda Rudolf Drufovka in da besedo tajniku gosp, Josipu Kuštrinu. Tajnik prečita zapisnik lanskega občnega zbora, kateri se enoglasno odobri, tajnik da še natančno poročilo o delovanju društva v preteklem letu, kar se tudi enoglasno sprejme In se občni zbor zahvali gospodu tajniku za njegovo delovanje in požrtvovalnost. Blagajnik gosp. Elija Čuk,, da natančno poročilo o financijelnem stanju društva, katerega je občni zbor z največjim veseljem sprejel in izreka gosp. blagajniku najlepšo zahvalo, da je v društvu tako dobro in na-tačno gospodarstvo. Na to se preide k točki »volitev« in predsednik prekine za! 5 minut zborovanje. Po preteku 5 minut otvori zopet predsednik zborovanje in priglasi volitev, pri kateri je bil zopet na novo izvoljen enoglasno predsednikom g, Josip Kerševani, podpredsednikom g. Rudolf Drufovka, tajnikom g. Alojz Drufovka, blagajnikom g. Kurinčič, T. rednih g. Ambrožič, TI. rednik g. Sirk, namestnik tajnika g. Peterman in za namestnika blagajnika pa g. Trevizan- Po volitvah se predsednik gosp. J. Kerševani na novo zahvali za podano zaupanje in omenja, da bode z vso požrtovalnostjo in naklonjenostjo deloval v prid društva in prosi vse na novo izvoljene odbornike za enako delovanje in podpiranje. Gosp. Rudolf Drufovka kot podpredsednik se tudi enako 7ahvalinie za njemu dano zauoanie in obljubi, da bode z vso vnemo delal za pro-cvit društva. Ker se nihče ne priglasi več k besedi, se predsednik g. Josin Kerševani zahvali še jedenkrat in pozdravi vse navzoče, na kar zaključi zborovanje ob' V3U - | Razne vesti. Krvavi, prvi maj v Trstu. — Sijajno je praznovalo slovensko delavstvo prvi majnik v Trstu. Gledališka dvorana- »Narodnega doma, stopnjišče in ves prostor pred »Balkanom« je bil poln slovenskih' delavcev, do 5000 zavednih Slovencev je ' manifestiralo za svoje pravice. Krasno uspeli shod je otvoril predsednik deželne organizacije N. D. O. g. Pečar. Nato.so govorili predsednik o-srednjega izvrševalnega odbora N. D. O. dr. S o s i č, strokovni tajnik Brandner in g. M rak. Vsi govorniki so v krasnih govorih povdarjali pomen prvega maja, obenem pa tudi pokazali, kako se morajo boriti slovenski delavci poleg zboljšanja delavnih razmer tudi za svojo narodnost. Saj Italijani jih ne napadajo radi tega, ker so delavci, temveč.ker so Slovenci. Po zborovanju se je vršil veličastni izprevod Slovencev po mestu z godbo N. D. O. na čelu. Lahi so že dneve in dneve po listih in plakatih ščuvali proti Slovencem in zato je imelo tudi njih ščuvanje popolen uspeh. Pri zloglasnih »voltih« se je nabrala velika množica laške pretepa-ške druhali, ki je željno pričakovala tre-notka, ko se vrže na Slovence, ki bi morali po sporedu priti mimo. Ker pa je policija uvidela, da bi prišlo do strahovitega pretepa, če bi trčile pri '»voltih« obe masi ena ob drugo, je odredila, da je šel sprevod po vojašnični ulici na korzo, odkoder se je potem vrnil po Velikem trgu in po obrežju pred Narodni dom. Tu je pozval dr. Kisovec slovenske delavce, da se mirno razidejo, nakar se je množica mirno razšla.' Laška banditstva. — Kljub obširnim varnostnim odredbam, na nogah je bila vsa policija veliko število orožnikov in pripravljeno je bilo vojaštvo, je prišlo po vsem mestu do krvavih pretepov. V znamenju laško-nemške sprave je bil najprvo' tenen čisto nedolžni Nemec. Nato je bila nanadena godba N. D. O. in je bil železničar J. Stojkovič težko ranjen. Hud pretep je nastal v ulici sv. Antona. S kavarne »Stella Polare« so metali na Slovence stole, tintnike; vse kar jim je prišlo pod roko. Naravno, da so Slovenci naskočili napadalce. Napadeni so bili potem Šent-jakobčani in so tudi na nje metali iz hiš razne predmete in žena laškega trgovca Hodnika je kričala, ko fanatična jakobinska žena iz pariškega predmestja: Ub*jte ščave! — Tu je bil napaden tudi neki Mirko Kralj, ki se je rešil le na ta način, da je ustrelil dvakrat z revolverjem. Kaki junaki pa so italijanski pretepači so poka- zali, ko so napadli s kamni Slovence, kf so šli na veselico k Sv. Jakobu, Ker ni bilo policije blizu in ni delal nihče meje med Slovenci in Italijani, so se navalili Slovenci na napadalce, da so ti bežali, ko da bi jih podil sam abesinski kralj. ~- Lopovščine so se nadaljevale skoraj cel dan. Aretiranih je bilo nad 200 oseb. —• Dopoldne so se navalili laški divjaki na kavarno »Minervo« in na »Živnostensko banko«. Pripravljeni so bili tudi za napad na Jadransko banko a je to pravočasno preprečila policija. V vsem je bilo 9 ljudi precej težko ranjenih. Tako dokazujejo tržaški divjaki svojo 2000 letno kulturo! Kitajski morski roparji so napadli na odprtem morju angleški parobrod Tajon in ga zažgali. 18 popotnikov je prišlo ob življenje. V Petrogradu je divjal velikanski orkan, ki je napravil ogromno škodo. Poto*-pilo se je 30 bark. Skupno jugoslovansko dijaško društvo v Pragi je vlada prepovedala. Splitski župan dr. Katalinič oproščen. Pred celovško deželno sodnijo je bila vče-rai končana obravnava proti županu Ka-taliniču, ki je bil obtožen, da je ob priliki zmag balkanskih zaveznikov izrazil željo, da naj bi ti osvobodili tudi avstrijske Jugoslovane. Zaslišana je bila cela vrsta prič, ki so po ogromni večini zanikale, da bi rabil Katalinič omenjene besede. Vsled tega je oprosti! senat župana. Zagovarjal ga je ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Oorici. Tiska: »GoriSka Tiskarna« A. Oabršček (odgov. J- FabčiČ), Zalaga: Družba za izdajanje listov »8oča« in »Primorec«. Moll-ov Seidlitz-prašek je za na Želodca trpeče neprekosljivo sredstvo katero ima prednoBt pred vsemi dragimi dra stičnimi Čistil, kroglicami in grenclcami. Cena orig, škatije K2"— Ponarejanje se sodnijsko taslednje. Hlollo-vo Frane, žganje in sol za ribanje livota — BoleCtne olajSuJoCe in oUrepCoJofie sta-¦roznano sredstvo proti trganju in prehlajenjn vsak« vrsttf. |j OHg-. steklenica K 2-~ Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna A. M0LL, c. in kr. dvorni laloinik, Dunaj, Tncblanben 9. Dobiva se v Gorici v vseh lekarnah in mirodilnicah. VftfftlfA elegantna v jako dobrem stanu eden na štirih, drugi na treh kolesih, so ceno proda. Vpraša se pri upravništvu. Sedlarski učenec f starišev se takoj sprejme. Iv. Kravos, sedlarski mojster v Gorici. Ramit nova, mogočna iznajdba na podlagi bakra v praha. Ekonomično sredstvo in gotovo, da ostane grozdje zdravo in da je pridelek obilen. Prihrani se mnogo dela in denarja. Edino sredstvo ?a. uspešno zdravljenje grozdja potom navadnega žvepljenja. Na zahtevo se pošlje knjižico. Društvo za pridelovanje limita we-8 v Gorici Senzactonelna prlrodna prikazen XX. stoletja! Nočem delati reklame, cto bi stoni služila denrr — kalcor so to -večkrat dogaja, pač pa «om pripravljena brez* pUtcno povedati vsakomur kako som popolnoma odpravila večletno bolezen na uluCah, naduho In oslovski kašelj. To domaČo zdravilo si laliko nabavi vsakdo jnko j)o (jinii, Pošljite m odgovor fmnkiran zavitek. Naslov gospa B,*Kolensk6 — VrSovIce pri 28-3 Pragi, (eiko. «8-8 Prodam bencin motor 12 konjskih sil, žago in mlin na tri kamne ter dva cirkularja. Vse v najboljšem stanju. ; pranj o Lenarčič, Floua oas pri. Rakeku. 101-4 nudi danes in jutri izvanredno zanimiv vspored: Čarobna pesem, Tužnim in potrtim srcem naznanjarrjo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni oče, stari oče, brat in stric, gospod ANTON FON POSESTNIK IN TRGOVEC po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, dne 2. maja, v 69. letu svoje starosti, za vedno v Gospodu zaspal. Zemski ostanki dragega pokojnika se preneso v pondeljek, dne 4. maja, ob ;7'/.» uri zjutraj iz hiše žalosti Semeniška ulica št. 6, v cerkev sv. Ignacija in od tam se prepeljejo v rodbinsko rakev na Ternovo. Blagega pokojnika priporočamo V blag spomin. V GORICI, dne % maja 1914. Žalujoči ostali. drama. Vojna med Bolgari in Brki. Po krasnih posnetkih.! Nadvojvoda Leopold Salvatof. En dan v svoji družini. VelezanimivOi 2 KONCERTA I vojaške godbe od 5. do 8. ure zv. ZHHUHLH. Vsem p. n. bližnjim in daljnim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so na katerikoli način izkazali sočutje in sožaije ob nenadomestljivi izgubi nepozabne, iskreno ljubljene, predobre rajne soproge, mamice, hčere, sestre, svakinje, gospe .1 frančiške Klufi n>i Prenner, se zahvaljujemo kar najiskrenejše. Posebno toplo zahvalo smo pa dolžni onim, ki so spremili rajnko k zadnjemn počitku, vsem darovalcem vencev in onim, ki so se udeležili svete maše žadušnice. GORICA, 2. maja 1914. Žalujoči ostali. ZAHVALA. Povodom prebritke izgube našega ljubljenega soproga, očeta, strica, svaka, gospoda t JOSIPA KOVANA nam je došlo toliko dokazov iskrenega;sočutja, da se čutimo dolžne izreči svojo iskreno zahvalo vsem dragim sorbdnikb.n, prijateljem in znancem, ki so spremili dragega pokojnika v tako gbilnem številu k zadnjemu počitku. Posebno zahvalo izrekamo gg. t|r. S. Morpurgotu, Dr. E. Dereaniju, preč. g. mons. Butinioniju ter uradnikofn tvrdke Uccelli. Bog plačaj vsem stotero Is V GORICI, 30. aprila J.914. i j' l)'J Žalujoči ostali. Razglas. Podpisano županstvo objavlja tem potom, da se odda prezidavo kakor popravo občinskih vojašnic v Kobaridu, dražbenim potom; načrti in vsa druga pojasnila so na ogled v občinski pisarni, od 1. do 15. maja t. L, med dopoldanskimi uradnimi urami. Delo je cenjeno na 40.<)00 kron. Pismene ponudbe je vložiti do 15. maja t. L s 5°|0 varščino na županstvo trga Kobarid. Županstvo trga Kobarid, 30. aprila 1914, MiklaViČ, župan. iob^s Poslano.*) »Edinost« št. 86. piše v poročilu o shodu v nedeljo 26. aprila med drugim to-le: »Posebno je bil tudi hud nad Slovenci trgovec s sodo-vodo Kosovel, menda zato, ker ga še niso pognali" okoličan i, kadar prodaja pri njih svoje izdelke. Naj si zapomni, da je tudi taka reč mogoča.« Izjavljam, da trditev, da bi bil podpisani hud nad Slovenci radi nedeljskega shoda ne odgovarja resnici. Podpisani ni bil nič hud nad Slovenci; nima nobenega povoda za to i n s e n i č n e u t i k a v p o-1 i t i č n e reči. Nimam nič proti Slovencem in rad darujem kaj ob priliki slovenskih prireditev v okolici. Tudi sem rad pomagal dvema udovama sodovičarjev, to je v Kojskem in v Prvačini. V Gorici, dne* t. maja 1914. Sodovičar Kosovel. Poslano.*) Industrijski konsorcij zlatarjev, sre-brarjev in urarjev v Gorici, uvidevši nepošteno konkurenco, ki jo delajo krošnjarji, članom konsorcija s prodajo dragocenosti, opozarja si. občinstvo, da je prodaja dragocenosti po hišah prepovedana po zakonu. Konsorcij se zaveza je 1 plačati ? gotovini vsakomur, ki naznani imena dotičnih nepravih prodajalcev in navede dokaze prestopka 10% od vrednosti dotičnih predmetov, ki so bili ponujani v nakup. Morebitne prijave bodisi ustmene ali pismene' se sprejmajo v prostorih federacije industrijal-nih konsorcijev (ulica Morelli 37 I. nadstr.) 102-4 •) Za vsebino pod tem naslovom je oo> govorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. \ Mali oglasi. Kajmanjsa pristojbina stane 60 vin. Ako je oglu obaefnejll te rafana u mko besedo S fin Sajprtpravnejle lnserlr»"le ta trgovce in obrtnike Koliko J« manJSlh trgovcav In obrtnikov v Gorlal, ktterih o* delali (in celo v maita) nlhce no pona, kar nikio* na bnaiirajo. Skoda nI majhna. DnilllS dvajsetletna, od kmetov, izobražena, UUJIlJC išče službe. — Naslov pove naše upravništvo. 105 2 Krajte Toplice Termalna in » radioaktivna I kopelj i kneza Auersperga Železniška postaja spod. Kranjske Straža-Toplice. Akratoterme z 3fc> stop. C, čez 3O.OU0 hektolitrov termalno in radioaktivne vode na dan, veliki vodni nabiralniki, posebna kopališča, kopališče y močvirju, elektroterapija, masaža, sobe urejene % vsakim konfortom. imenitna restavracija, J Priporočljivo za sledeče bolezni: renmatizem, * kostoboli, nevralgija, histerija, ženske bolezni itd. Prospekte pošilja ravnateljstvo kopališča/ Sezona od 1. maja do 1. oktobra. 106-5 'iHOŠke Srajce in drugo perilo iz najmodernejših tkanin, narejeno in po meri priporoča modna trgovina Pregrad & Černelič * Gorica, ..Troooskl dom". Centru* BIO ; Slovansko bralno in podporno I drultvo v Gorici naznanja svojim p. n, m gg. članom, da je sinoči ob 11, uri, po' dolgi in ¦ mučni bolezni, preminul naS riaJHtarejSi Član I I in bivši odbornik gosp, • ¦ Mltirtoiii^ii I ktobuCar, gostilničar in posestnik. I I Pogreb dragega rajnkega se vrSi v pon- I I deljek, i, maja ob 7', uri zj, izpred liigo I I žalosti* v' Semeniški ulioi ftt. 6. I I Gg. člani jo, uljudno vabljeni, da spre- I I mijo blagega p>kojnik* v obilnem Številu I I k zadri jem a. počitku. ¦ I V GOBICI, dne 2. maja 1«»M. ' I I ODBOR. S Žganjarna Robert Diehl -Celje priporoča svojo doma žgano štajersko slivovko, tropinovec, borovničevec, brinjevec, šcipkovec, vinsko Žganje, konjak; nadalje kuba in Jamajka rum, grenčico, »Planinski liker«, Pelinovec ter razne vrste grenkih in sladkih likerjev, čaj Cevlov, Orange, Pekoe in Souchong, •—-------------------r------------------------— ViorcI in ceniki na razpolago. —--------------^-----------------------------—- Zobozdravniški in zobotehniški atelje Dr. I. Erien GOR1CH Jos. Uenfl tefealllCe šteo. 3?, Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, j zlate mostove, zobe nakaučukove plošče, i uravnavanje krivo stoječih zob. Plomba I vsake vrste. Ortilnlra 11 šooleni aiellejn od 9. ure dop. do 5. ure pop. Samo Se kratek čas razpošilja Prva gorenjska razpošiljalnica IVAN SAVNIK, Kfailj, Gorenjsko Št. 155. .K 7-• » 9' •n t0' . , 12' , 16' 8 m finega močnega blaga za moško obleko .... 3 „ finega Se močnejšega blaga za „ „..'... 3 „ zelo trpežnega modnega sukna „ „ ...... 8 „ So boljšega „ „ „ , <,..... 3 „ najfinejšega „ „ „ „ „.........„10 4\'a „ finega blaga za Ženske obleke 110 cm Široko...... . . . „ 5' 4\'a n finejšega modnega blaga za ženske obleke 110—115 cm široko „ 7" 4*/9 „ modernega volnenega blaga „ „ 110—115 „ „ „10' 41/« » finega angleš. volnenega blaga „ , „. 110—,115 » » 15' 20 „ zelo možnega belega platna parno . ^ ....'... , 20 , še močnejšega „ „- „ ..............^10* 20 „ trpežnega mjavega platna „.................„ 8-40 20 , finega bksforda za moške srajce............... „ 10'— ' HO „ Še Unejšega „ , „ ...............„ 12* ~ Anton Potatzky v Gorici naslednik Jos. Terpla. Ha sredi Raštejja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Hajceneje knpovališče nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin preje in nitij. POTREBŠČINE. Za pisarnice, kadilce in popotnike, Najboljše šivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE. za krojače in čevljarje. Svetinjice. — Rožni venci. — Masne knjižice. Sišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, tea in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. Zahtevajte tudi najnovejše vzorce raznega blaga iz Prve gorenjske {raspešlljalnice IVAN SAVNIK, Kranj, Gorenjsko št. 155. < 58—10 26-10 Prva češka s,Vt^^f" na žluljenje n Pragi« vrhovno zastopstvo d Trsta. PHina ki kolekuje police in pisma z narodnim kolekom Frlina ki sprejema zavaro-LMliia, po 1 k, oziroma po 20 vin, v prid „D. C. M.* L»UUia, vanja za j), c. M.- I7sf IMA ki nalaga vse od Slovencev prejete zavarovalnine zopet ir.ed Slovenci ter posluje l~tUlJla, jjot domač slovenski zavod. iDOOAlf autorizouana stavbena turdka $ (Ijopici ulica Adelaide Ristori štev. 5 se priporoča p. n. občinstvu za vt-a stavbena dela. Izdeluje vsakovrstne načrte, proračune in kolavdacije po najnižjih cenah. »HotelUnion" restavracija prve vrste O fipiiCl fllC- dallSfita UllCa Sf. 10, dunajska in j italijanska kuhinja, izhorna namizna in boteljska vina, originalno plzensko, puntigamsko in bavarsko .pivo v sod- Čekih, lepo kegljišče, obširen senčnat vrt, cene zmerne, postrežba točna« [ Za obilen obisk se priporoča O. Baiinifjarteu. Ne bodite žalostni, zato ker ste bolni* Lahko še ozdravite, a ko naročite neštetokrat pre-i'i.K" ,eno in pohvaljene l^MarM kapljice ki se jih uporablja v vsal« h'š» in družini za notranjo in zunanjo rab<>> proti raznim boleznim želodca, slabosti, proti pomanjkanju teksta, krču v želodcu, grizenju v trebuhu ter proti vetrovom. Markove kapljice odstranijo neprijeten duh iz ust, pomaže naj se kadar boli zob ali glava yoti izpadanju las in proti mnogim drugim boleznim. Nešteto zahvalnih pisem od ljudi, koji so ozdraveli s temi kapljicami so vsakomur na razpolago. Engducat za K 4 s poštnino vred pošlje Gradska lekarna v Zagrebu, Kameniia ul. 5. mirodilnica, papirnica in touarna šolskih zuezkou ROŽUflr 8h O """ Qorl'ca» tih sadnega- trga. Najcenejši nakupovalni vir. Ha drobno in debelo G. kr. priviligiraui kroji za krojače. Edina strokovna krojačnica in zaloga blaga iz avstrijskih jn inozemskih tovarn, kakor tudi gotovih oblek za vsaki staji. Posebno vabim slavno občinstvo v svojo trgovino, da si ogleda zalogo najcenejših in najboljših obleke za birmance. Ker pa nameravam po par letih trgovirid opustiti, zagotavljam Vam, da kupite pri meni najceneje. 5 Z odličnim spoštovanjem MARTIN P0VEKAJ9 Gorica — travnik 5 Edina primorska tovarna dvokoles ---------------»TRIBUNA« —----------- Kupujte samo dvokolesa »GcrtCC" in »fllteiia", ki so najboljli francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji 0?lflln&l VIClDlIfl sc» najprak-ffčnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstnoT Šivanje in Stfkanfe (vezenje). Stroj teče brez?urano in ie fako-trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice~in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi po tovarniški cen! pri tvrdki Kerševani & Ouk na Stolaem trgu it. 9 Adolf Urbančič; mesar | Gorica, ulica sv. Ivana št. 7 priporoča svojo mesnico, v kateri seče meso prve vrste in vse drago, kar spada v mesarsko stroko. — fflesmea je moderno in higienično opremljena. Na zahtevo strank se ' : : : : pošilja meso na dom. : : : : Zvečer lahko postreže strankam, ako se zglase na dom v isti hiši L nadstropje. Gorica, Tržaška uL 26, prej pivovarna Gorju?, Zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, ^tke-strijonov i. t. d.. A. vi Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. odika zaloga = = oljkinega olja prve vrste Mjilljiifc tvrik Iz Istre, Dalmaciji, Milfitte, Bari ta m n prodalo na drobno In debelo. Prodaja na drobno: Kron —"96,104, 1*12 1'20, 128, 1-36, M4, 1'60, 1'80, 2'~, 2*40 za loči po 72 vin. ------ Na debelo cene ugodne. ------- Pošilja poStnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe oya; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga :------------------mj]a fn sveč. ----------______ Cene zmerne. F. BATJEL - GORICA Stolna ulica št. 2-4. Prodaja na obroke. Ceniki franko. Odlikovana pekarija in sladčičarna RarolDraščik v Gorici, na Komu v (lasni hiši) zvršuje naročila vsakovrstnega *iidi najfi nejega peciva, torte, kolače za birmance in; poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali v! originalnih butelkah. Priporoča se slav/občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po Jako zmerrlh cenah Zlata svetinja Dunaj 1912 Možki, ki so Šibki na živcih lahko dobijo zopet svojo moč ako uporabljajo Evaton-tablete. Zahtevajte zbirko zdravniških izvidov. — Poskusni zavitek K 4*&0, pol zavitka K [ jo-—, cel zavitek K 18: - Pošilja proti povzetja ali naprej poslanem denarja lekarna, sv. Marka, tovarna farm. speč. apa-^ j ratov, Dunaj, 3 okraj Hauptstr; 130. Zaloga 1 v lekarni Cristofoletti, Gorica. 81-4 Ljubljanska kreditna banka podružnica v Gorici centrala Uabljana, potnice; Celje, CefoDBC, Saraleuo, Split, Trst, Vloge na knjižice po 4*ia°|o> v tekočem računu po dogovoru. Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni zakladi E 1,000.000. Nakup in prodaja vrednostnih papirjev, vseh vrst deviz-valut. Borzna naročila. Proraese za vsa žrebanja. Vnovčenje kuponov m izžrebanih vrednostnih papirjev. Eskont menic. Stavbeni krediti. Predujmi na vrednostne papirje. Srečke na obroke. Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanje Sufes. Nakazila v inozemstvo. Kreditna pisma,