Štajerske vesti. I IVAN KOPRiVNIv I V Mariboru je 9. t. m. umrl prof. Ivan Koprivnik, c. kr. šolski svetnik. — Pokoj- ni prof. Koprivnik je bil kremenit zna- čaj in izvrsten učitelj, ki ga imamo ohra- njenega v spominu izza mnogih naših zbo- rovanj. Bil je iskren prijatelj naprednega slovenskega učiteljstva ter je vedno rad zahajal v našo družbo. Uspešno je deloval tudi na književnem polju. Bodi neupoglji- vemu značaju ohranjen trajen spomin tudi v naših vrstah! —š— Učiteljska gospodarska in kreditna zadruga v Celju je razposlala vsem šolskim vodstvom na Sp. Štajerskem naročilne Hste ter vsem slov. štaj. učiteljstvu prav lične koledarčke brezplačno. Prosi- mo, da izpolnite naročilne liste takoj in jih Učiteljski zadrugi v Celju vrnite, da lehko še pred novim letom vse knjige uredi in da z novim letom vse lepo funkcionira. Kdor še ni član zadruge, mora podpisati pristopni list, sicer se ne more po pravilih posluževati naročilnega lista. Nesprejete naročilne in pristopne liste blagovolijo šolska vodstva vrniti pod istim naslovom nazaj v Celje. Tudi bi bilo dobro, da se več izpolnjenih naročilnih listov vpošlje pod enim zavitkom. Kdor ni dobil, naj se oglasi pri šol. vodstvu ali Učiteljski zadrugi v Celju. Izvenštajersko učiteljstvo, ki želi naročilnega lista se naj oglasi pri Učiteljski zadrugi v Celju, ki ga na žeijo takoj vpošlje v izpolnitev. —š— Kaj je s poukora na Štajerskem v četrtek po Novem letu? — Del štajerskega učiteljstva ni na jasnem, je li v četrtek po Novem letu 1913 poučevati ali ne! V slučaju, da deželni šolski svet drugače ne ukrene, je glasom odredb def. š. in u. r. k §§ 56—58 dotični četrtek na vsak način šola. V omenjeni odredbi je namreč razločno povedano, da je v četrtek poučevati, ako je pred ali za tem dnevom šole prost dan; v navedeni odredbi se nikjer ne ločijo počitnice od drugih prostih dnevov ter tudi niso nikjer počitnice od te odredbe izvzete. Ker se v božične »počitnice« padajoče »Novo leto« zaradi povedanega ne more drugače tolmačiti kot »šole prost dan«, je v četrtek po Novem letu šola! — Kdor je drugega mnenja, se naj zglasj! F. B. —š— Štajerski dsželni šolski svet je v zadnji svoji seji imenoval suplentinjo Alojzijo Lebar pri Veliki Nedelji za definitivno učiteljico istotam, provizorično učiteijico pri Sv. Florjanu Frančiško Grilc deiinitivno istotam; dalje so imenovani definitivna učiteljica v Spod. Poljskavi Marija Goričan za definitivno učiteljico na Pristovi; nadučiielj Pavel Flere za nadučitelja v Letušu; prov. učiteliica Helena Goričar za def. istotarn in prov. učiteljica Amalija Gnus v Zagorju za definitivno istotam. Pomožna učiteljica za ročna dela Manja Iglar y Ribnici je imenova-> na za učiteljico ročnih del. V začasni pokoj je stopila učiteljica v Šmartnem pri Slovenjemgradcu, Marijana Vrečko. —š— Ukazni Iist za šolstvo v vojvodini Štajerski. Deželni šolski svet bo z Novim letorn začel izdajati »Ukazni list za šolstvo v vojvodini Štajerski.« Ta list bo vseboval nanovo izšle zakone v šol stvu, odredbe, predpise, razglase, poročila, osebne vesti in razpise služb. — Naročitvi tega ukaznega lista so zaviezane vse dež. šolskemu svetu podrejene oblasti in vse javne ter s pravico javnosti opremljene šole in zavodi. — Nemški izvod stane na leto 5 K, nemško-slovenski pa 7 K. —š— Iz Gradca nam poročajo: Uradni list naznanja, da je naučni minister za bodočo funkcijsko periodo imenoval na Spodnjem Štajerskem sledeče gg. za šolske nadzornike: za okrajno glavarstvo Celje-okolico Jožefa Supaneka, nadučitelja v Grižah; za okrajno glavarstvo Maribor-okolico Janeza Dreflaka, nadučitelja v Rogatcu; za okrajni glavarstvi Ptujokolica in Ljutomer nadučitelja v Cirkovcah Matijo Merica; za okrajno glavarstvo brežiško inkluzivno sodni okraj laški Gustava Voduška, ljudskošolskega ravnatelja v Trbovljah; za okrajni glavarstvi Slovenjigradec in Konjice Alojza Schechla, učitelja v Gorajem gradu. Za mesto Maribor je šolski nadzornik ravnatelj Frisch, za mesto Celje in nemške šole v Pcsavju ravnatelj Proit, za mesto Ptuj in nemške šole v Podravju ravnatelj Stering v Ptuju. Takozvani nemški ljudskošolski nadzorovalni okraj na Spodnjem Štajerskem se je torej razdelil — seveda v svrho lažje ponemčevalne agitacije in v svrho pomnoženja nemškega posestnega stanja.