t^osamezna številka Dki 1.50, Poštnina plačana v gotovini- m lUCl GLASILO NfcZAVISNn DLLA vSKE STRANKE jUGOSL Mmjki vsak četrtek. — Uredništvo in uprevništvo: Karl Marksa Ipreie Turjaški) irg št. 2, pritličje. — Naročnina za mesec 6, četrtletno 18 Din. ~ Do, Šiev. 2. LJUBLJANA, četrtek, 10, januarja 1924. Konferenca male entente. Dne 9. januarja so se sestali v Beogradu notranji ministri držav male entente: Češke, Jugoslavije in Rumunije. Prošli sestanek male entente, ki se ie vršil v Rumimiji, je bil sklican takoj po reakcionarnem prevratu v Bolgariji, imperialistično avezo in omogoča francoski buržuaziji — glavni predstavnici velike imperialistične aveze, veliko entente — da še nadalje vpliva na te države in jih izrablja v svoje namene. Francija je poleg Poljske oborožila tudi malo entento. Jugoslaviji in Rumu-aiji je dala državno posojilo izključno za oborožitev. Skozi te države so potovali francoski vojaški izvedenci, da preglodajo stanje armad. Nadalje je skušala francoska buržuazija približati Poljsko mali ententi in pomiriti poljske in češke imperialiste glede obmejnih vprašanj, radi katerih Poljska noče zveze s Češko. Francija vedno bolj čuti, da se bliža veliki ententi kone«, da obstoja njena zvezu z Anglijo le še na papirju in zato lako vztrajno išče nove zaveznike, ki bi ji zagotovili premoč v Evropi. Ta grupacija enega debi imperialiatič-riih sil izziva grupiranje drugega dela na drugi strani. V odgovor francoskim kom binacijam se pojavlja italijanske-španski sporazum in okrog te zveze se suče Bolgarija in Madžarska. Beograjska konferenca male entente postaja v tej situaciji mnoge pomembnejša, kot 30 bile prejšnjo konference. Ona pomenja neposredno pripravljanje novih vojn. Buržuazije Češkoslovaške, Jugoslavije, Rumunije, Poljske so pripravljene, da pošljejo 9voja zatirana ljudstva ponovno v klavnice za ohranitev imperialističnih mirovnih pogodb in za ohranitev francoskega imperializma na vzhodu. Delovnemu ljudstvu preti velika nevarnost. N DS J kot predstavnica delovnega ljudstva, kot zaščUnica interesov delavskih in kmetskih množic, vstaja proti tem imperialističnim mirovnim pogodbam. Proč z imperialistične zvezo Francije in male entente! Živela zveza vseh balkanskih In podonavskih narodov! Ljubljanska občina. Obznanaši proti ljubljanski občini in njenim avto-.nomrnm pravicam. Demokratska reakcionarna banda je vsa iz sebe, odkar je stopila naša stranica v opozicijo na ljubljanskem magistratu. Ža računa, da so sedaj napočili za njo j zlati časi, ko se vrne na magistrat zopet j demokratski režim. In da so se temu j .rajanju pridružili tudi zajedničari, tega i pač ni treba je posebej poudarjati. Vsi j Obznanaši so se znašli v enotni fronti ■ proti ljubljanski občini. V svoji divji jezi ! ne morejo preboleti, da Ljubljana ni ka- j pitalistična, marveč proletarska. Javni j •Škandal imenujejo naši Obznanaši da- ! jiušnje občinsko gospodarstvo in kličejo dan na dan v svojih bančnih glasilih vlado na pomoč, da bi razpustila občinski svet in postavila gerenta. Živela napredna in svobodomiselna demokracija! Toda, gospoda, vaše veselje je prerano la zaman računate na našo opozicijo, da Uo vam v korist pri vaših reakcionarnih aafrtih. Vi ste ustvarili izjemne zakone proti delavskemu razredu, vi ste prvi pričeli rušiti osemurni delavnik, vi ste mtjlju-lejši nasprotniki povišanja delavskih mezd, vi ste povzročili preganjanje delavskih zaupnikov, vi ste v zvezi z vlado zlomili zadnji rudarski štrujk, ker v vaših rokah je danes Trboveljska družba. Večno prekletstvo vam, ki ste napravili iz jugoslovanskega delavca sužnja! Zato pa bo tudi NDSJ proti vam vodila naj- ljutejšo borbo, ki ob vsaki priliki pokažete svoje slepo in divje sovruštvo proti delavstvu, če mislite, da boste še kdaj zavladali na ljubljanskem magistratu, se .noti ta. Naša opozicija hoče samo ustvarjati nove bojne postojanke proletariata za boj proti vam in celemu kapitalističnemu sistemu in prisiliti socialiste ia kleri- j kake, da pokažejo pravo barvo v deja- \ njih, v koliko je njihova politika prale- j tarska. Če računate ua to, da boste iz to naše opozicije kovali kapital za sebe, se pač kruio motite. Obznanaši proti delavcem in ščencem. uaiue- Kakor znano, je sedanji občinski svet takoj v začetku svojega delovanja reguliral prejemke mestnih delavcev. Odnosne predloge je sestavil naš občinski klub in so bili skoro neizpremenjeni sprejeti. Ah to ni bilo prav našim Obznana-šem — domokrutom in narodnim socialistom. Sami so sicer niso upali vložiti pritožbe, zato so pa poklali v boj proti mestnim delavcem in nameščencem hišne posestnike demokratskega in za-jedničarskega mišljenja. Gospodje Irance Stare, Feliks Urbanc, dr. Požar in J. Urbanc so vložili pritožbo aa pokrajinsko upravo, v kateri so zapisali naslednje znamenite stvari, ki sl jih naj zapomnijo vsi delavci in uradniki: »Radi priznamo, da je treba uredništvu in drugemu mestnemu uslužben-atvu vsaj toliko plačati, da zamore primerno živeti. Kar pa je sklenil občinski svet ljubljanski, zdi se nam, da je šel previsoko (dal je nameščencu mesečno 500 Din draginjske doklade in za vga-koga rodbinskega člana po o Din dnevno več, zalo pa ukinil aprovizacijo. Op ur.) in da tako ogromnih izdatkov mestna občina ljubljanska nikakor no more prenesti.« .»Mestni delavci naj bodo tako plačani kot so drugi delavci v Ljubljani In nikakor ne gre, da ljubljanski davkoplačevalci 3 toni draJili mezde pri drugih podjetjih in obrtlh in da bi te višje prejemke davkoplačevalci trpeli.« V pojasnilo moramo pripomniti, da mestni delavci v Ljubljani še vedno manj zaslužijo kot delavci v Beogradu. In vendar je danes življenje v Beogradu cenejše kakor v Ljubljani. »Uradniške plače so vsaj itak že mnogo večje z ozirom na stanarino in dru^e deLlade kot jih imajo državni uradniki, in če so že ti izdatki do gotove meje upravičeni, nikakor ne gre, da sedaj meetua občina nastavlja vso polno novih službenih mest. Za taka nova mesta v sedanji draginji ni nikakor potreba in je Ueba pri pomnoženem delu dobiti izhoda v tem, da se sedanje uradniŠtv os prida v tem, da se sedanje uradništvo s pri-vseh svojih poslih (t. j. da se podaljša delovni čas. Op. ur.). Osem ur dela za delavstvo na dan Je odločno premalo in ga je raaiegniti.« »Če bi se po reformi uprave še ne moglo z delom izhajati, potem se naj podaljšajo uradne ure (t. j. za uradnike) in vpelje zopet popoldanska služba, s čemer bo ustreženo tudi davkoplačevalcem, da bodo mogli tudi v popoldanskih urah opraviti svoj posel na mestnem magistratu.« Tako izgleda prijateljstvo demokratov in zajedničarjev napram uradnikom, o katerih vedno toliko pišejo, da jih radikalci preganjajo. Magistrami uradniki imajo po mnenju narodnih socialistov previsoke plače in uradne ure naj se podaljšajo, to je zahteva Obinanašev. Ali naj še kaj pridamo? Puč nekaj! Sedaj se vrše po Sloveniji razkošne veselice in plesi. V razkošnih stanovanjih sede mehkužno dame v svili in buržunu. Avtomobili švigajo po cestah. Kdo so to? Predvsem demokrati in za-jedničarji, ki žive od naših Žuljev s pomočjo bajonetov in razredne nezavednosti širokih mas. Redukcija mezd mestnih delavcev. Pokrajinska uprava je rešila to pritožbo in zahteva, da se plače mestnih delavcev reduciraj«, do imajo mestni delavci previsoke mezde. Kakor smo predvideli in prerokovali mestnim delavcem, tako je prišlo. Prišel je čas, da se bodo morali mestni delavci boriti za svoje pridobitve, tla ne padejo zopet nazaj v pomanjkanje. Obznanaši proti avtonomiji Ljubljane. Jasno je, da pomeni ta ukrep pokrajinske uprave čisto očito kršitev mestne avtonomije, ki so jo povzročili zajedni-čarjl in demokrati. Ali to ni še vse. Naši Obznanaši so vložili še dve pritožbi. Eno proti poklic- Poziv na shod NDSJ! Ročni ia duševni delavci Ljubljane! Demokrati in zajedničarji so na* padli avtonomijo Ljubljane, njone so-eijfllno politične ustanove in temeljile pravice mestnih delavcev in uradnikov. Vsled tega sklicujemo Javni ljudski shod ki se vrši v nedeljo, dne 13. januarja ob pol 10. uri dopoldne v veliki dvorani Mestnega doma. Dnevni red. 1. Napad na avtonomijo mesta Ljubljane. ‘2. Naše delo v opoziciji. Poročajo občinski svetovalci NDSJ. Pridite v masah1 Na noge, ljubljanski prolotarijat! Klub občinskih svetnikov NDSJ. nemu gasilstvu, drugo pa prod novo nameščenemu uradništvu, zlasti v socialnopolitičnem uradu. Gospoda je zopet jasno povedala, kako misli o socialni politiki. Pokrajinska uprava je tem pritožbam tudi ugodila. Poklicno gasilstvo, ki obstoja že dve leti, se naj ukine, da bo lahko demokrat Turk gulil mestno občino. Nastavljeno uradništvo se naj odpusti, da se tako onemogoči socialnopolitično delo v ljubljanski občini. Ali naj ljubljansko delovno ljudstvo mirno prenese to provokacijo demokratov In zajedničarje? Ne! Pozivamo socialiste in krščanske so-eialce, da se skliče velik protestni shod '•C ljubljanskega delovnega ljudstva v Unionu. »la tam jasno povemo bojeviti reakciji, da bo ljubljansko delovno ljudstvu branilo z vso odločnostjo: 1. avtonomijo Ljubljane, 2. soeialno-poliiične ustanove, ki so se ustvarile v zadnjem času, 8. pridobljene pravice mestnih uslužbencev in mestnih delavcev, 4, osemurni delavnik delavcev in šeat-urni delavnik uradnikov. Čas zahteva akcijo mas, ker sh.*er bo triumfirala reakcija, ki je postala vidno aktivna. V tem boju treba enotne akcije vseh proletarskih skupin, da ljubljanski proletariat ohrani svoje priborjene pravice. •■■aaHiUM>a>nHUMUH* Vsak četrtek ob pol 8. uri zvečer se vrši članska diskusija ljubljanske krajevne organizacije N. D, S. j. ttaaBBaaBaaaaaaaaaBBaaaaaaaa* Širite „Gias Svobode"! Heuri Guilbeaux: Kari Liebknechi. Prevel Mile Klopčič. V dvorani, nagneteni ljudi in parfuma, govori kancler, učeno, svečano: ^Napovedana vojska je — rabim kleditov k In enoglasno dvignejo poslanci se, vzravnajo se, pristanejo vsi Vsi! Tudi ta: z ostrim pogledom, odločnim čelom, posoja manjvrednim svojo moč. Z nervozno roko znova popravlja svoja očala. Glasoval je za kredite — glasoval za nje! Tudi ta! Zapusti dvorano, pozabi prijatelje svoje, stopa, koraka po nabrežju, zamišljen opazuje zasidrane čolne, pravilno, geometrično razvrstitev hiš, gibajoče se lise ljudi na cesti. Tako stopa, koraka naprej. Glasoval je za kredite, rekel: da! iz discipline, discipline! Poteka peščena ura časa, ljudstev rdeča kri izteka, ogenj in meč sta povsod se dvignila, . povsod množi ae beda in zločinstvo, v časopisih najdeš bajeslovne le laži strahote. V Berlinu oznanja se revolucija, v Parizu, v glavnem mestu Francije, smrt Liebknechta potrjuje. >Kaj storil som jaz, jaz Vilhelmov sin, jaz, internacionalist, jaz, antimilitarist, jaz, sovražnik Kruppa in Creusota, svetovnega lopovstva dnevni tožitelj!« Gre, stopa. ~ ‘ • Glasoval je za kredite, rekel: da! iz discipline, discipline! Kozaki, Ulani, Belgijci, Francozi, Srbi, Angleži more se med seboj. Zemlja vsesava kri, železo prebija meso, hiše gore, žene, otroci v solzah, in ministri, diplomati, politiki, žumaiisti se vozijo v avtomobilih, valjajo poleg slavnih igralk, se prenažro. In on pomisli, premišlja, urno vzroji: ; ' pogled postane jeza, njegovo čelo volja, — vojua, vojni, v boj proti vladam, v boj proti disciplini, živela internacionala! In Karl, Vilhelma Liebknechta sin, zbira svoje moči, znova vstane — pesnik resnico. Vojne vojni, štrajk, upor, akcija množic, Čelo visoko, pogled iz jekla, t : ? zaničevan od lastnih prijateljev, mogoče sam — a kaj za to! t ■ , Tako si znova ustvaril revolucionarni ideal. Spet govori množicam, oznanja poslanstvo ljudem, in ko spet ponovno zahteval je kancler kreditov je odvrnil odločno, krepko: ■ Ne dam vam svojega glasu! Njegovi prijatelji ga zaničujejo in zasramujejo z najpodlejšimi zalivkami, imenujejo ga: bedaka, anarhista, blaznika. ' ’’’'' A Karl, Vilhelma sin, trd in klen kot skala, ’ s >• ostal je neizprosen napram klicev divjemu toku. Vojna vojni, strajk, upor, akcije množic. Izgovarjal je in neprestano jih ponavljal; zaiskril je njegov klic nad umorjenimi narodi, ojačil pogum, zbudil mrtvo vero, in spet se je pojavila bodočnost zelena, pretkana z zlatimi rožami. Vpoklican je, telo svobodnega moža tiči v preprosti uniformi. Vojna vojni, odgovarja Liebknecht. Aretirajo ga, zapro, terorizirajo, sodijo. Vojna vojni, živela revolucija! kliče Karl, Vilhelma sin. Iu kljub splošnemu, težkemu, jeklenemu zatiranju, kljub puškam, mitraljezam, kljub vojaški surovosti, ;• so odgovarjali moški' tu in tam klicu junaka. In svetlo so vzklile vesele nade. Vojak Liebknecht, jetnik Liebknecht, prolet Liebknecht, mi te pozdravljamo, objemamo, magnetično si napel vse raznovrstne moči, združil vse čisto in živo ostale energije, ši. znova zvezo ljudstev skoval, —' zvezo, od naših gospodov raztrgano, — zvezo, od izdajic'razdejano, s škrlatom blaznosti so te kronali, toda ta škrlat, o Liebknecht, te ozarja, je Glo‘rija. Ljudstva oznanjajo tvoje ime, tvojo slavo, lakaji, esteti, boječi naj se ti ne bližajo, nevredni da govore črke Tvojega imena, sodrug Liebknecht: Krepost si, smelost si: Slava ti, brezmadežni Junak revolucije! Strahovita usoda naših delavcev, prevaranih po Francozih. »Vreme« poroča, da sta dospelo v Beograd dva jugoslovanska delavca iz Maroka, ki sta bila leta 1920 s se BOO drugih delavcev raznih profesij prevarana od francoskih agentov, ki so jim dejali, da gredo obnavljat porušena mesta v Franciji, a v resnici so jih od-vedli v tujsko legijo v Maroko. Po velikih mukah in trpljenju se je tema dvema posrečilo, da sla pobegnila in se vrnila. Kot poroča »Vreme«, so pošiljali v Maroku naše delavce na najnevarnejše postojanke in prepovedali so jim, da pišejo domov; in če je kdo poginil, so javili, da je pobegnil iz legije. 2e leta 1920 so opozorili noši listi delavstvo na te francoske agente in Delavska zbornica v Beogradu je podvzela potrebne korake pri merodajnih oblasteh. Začetkom leta 1921 je imela komunistična stranka Jugoslavije prve dokaze v rokah, da naši delavci niso bili odvedeni na delo v Francijo, ampak da jih je spravil francoski imperializem v kolonialne tuje čete v Maroko. Tedaj je komunistični poslanski klub tudi vložil tozadevno interpelacijo konštihionti, a ona ni prišle na dnevni red nikdar. Tedaj je mora! tudi meščanski tisk protestirati proti temu barbarskemu postopanju Francozov. Ali vse zaman. Vlade so se menjale, ali vse so vodile napram Franciji vazalsko politiko; in tako že tri leta irpi ftOO naših delavcev v Maroku koi brezpravno francosko kolonialno blago. Slavna monarhija SHS, o čije velikem ugledu v inozemstvu deklamira zunanji minister Ninčič, ne more zaščititi 800 svojih državljanov! Tako daleč je dovedla vazalska politika jugoslovanske buržtiezijel Mi ponovno protestiramo proti razbojniškemu postopanju francoskih imperialistov, a posebno proti današnjim oblastnikom, ki prodajajo za Francoske franke naše ljudi kot blago francoskim agentom. V vseh ministrstvih se vrši te dni redukcija državnih uradnikov. Reduciranih bo nad 15.000 uradnikov. Tozadevni ukazi bodo objavljeni že tekom prihodnjih dni — tako se glasi vest iz Beograda. Jugoslavija stoji tako kot Nemčija iu Avstrija v znamenju odpuščanja uredništva. Kaj je s to redukcijo uradništva? Ali je potrebna? Če bi se jo pravilno zapo-čelo, je brezdvomno potrebna! Jugoslavija je izrazita militaristično - policijska država, v kateri določajo javno in privatno življenje »podložnikov*. razni -zakoni \ odredbe, prepovedi, nasilje. V takih državah je veduo mnogoštevilno uradništvo, ki ni v nobenem razumnem razmerju napram številu prebivalstva. Ali pri nas se odpušča uradništvo, ne da bi se istočasno izvedlo temeljite upravne reforme v državi. Pri nas se odpušča uradništvo od oddelkov za socialno politiko, agrarno reformo, promet itd., istočasno se pa veča policijska in špijonska vojska. Poleg tega vzdržuje in podpira vlada Wranglovske bande in faustovske organizacije. Radikalska vlada ni vprašala nobenega ljudskega zastopstva, ni hotela slišati uradništva, temveč oprta na golo nasilje vojaško-policijskega aparata je odredila odpustitev 15.000 uradnikov; in uradnikov se ne bo pričelo odpuščati tam, kjer bi bilo potrebno in v interesu ljudstva, temveč radikalska vlada je odredila odpustitev spodnjih, res delavnih in koristnih plasti uraduištvn. Redukcija zadeva predvsem uradnike in nameščence pri inštitutih za socialno oskrbo in zavarovanje. Odpuščanje uradnikov in nameščencev hoče vlada izenačiti s podaljšanjem delovnega časa in to pri 25—30% mirovne plače! Vlada pravi, da je potrebna ta redukcija uradništva, podaljšanje delovnega časa’ in tako nizke plače v svrho ozdravljenja gospodarstva in uprave države SHS. Vsakemu je jasno, da je to laž. Tak izgovor ne more opravičiti niti malo atentata vlade na uradništvo, temveč, jo najhujša obtožba proti vladi in meščanskimi strankami — vštevši klerikalce — ki podpirajo na ta ali oni način to vlado. Jugoslovanski kapitalisti zasledujejo tudi pri tej redukciji uradništva izključno svoje proiitarske intererese. Za vladajočo kapitalistično kliko je odpuščanje uradništva, podaljševanje delovnega časa itd. le orožje v njihovem boju proti celokupnemu delovnemu razredu. Redukcija uradništva pomenja začetek v teku se nahajajoče generalne ofenziv« kapitalistov proti proletariatu. Od uredništvu pričakuje buržuazija najmanj odpora proti napadu na njegovo eksistenco. Če se podajo uradniki, če se poda eua skupina, potem lahko kapitalisti izigrajo eno plast duševnega in ročnega proletariata proti drugi. Ta taktika buržuazije kaže nazorna vsem onim, ki so prisiljeni, da prodajajo svojo telesno iu duševno delovno silo za to, da morejo živeti, do jih lahko obrani pred obubožanjeni iu poginom samo stnijena enotna bojevna fronta in solidarnost v razrednem boju proti kapitalu v vseh njegovih oblikah in organih. Ogorčenje med uredništvom je ogromno. Povsod se pojavljajo med njim močne radikalne tendence. Meščanske stranke, ki so dovedle uradništvo v ia položaj, izgubljajo na vplivu med uradniki. Zavednejši del uradništva se pod pritiskom napada na njegovo eksistenco vedno bolj zaveda, da spada uradništvo k delavskemu razredu, da je njegova-usoda zvezana z usodo ostalega duševnega iu ročnega proletariata in da ga. ne bodo rešile ne meščanske stranke, ne parlament, temveč edinole razredni boj. Kapitalistična Jugoslavija uničuje s svojini brutalnim napadom na uradnike močno in važno plast takozvanega srednjega stanu in izpodkopava s tem važen steber svoje nadoblasti. Na nas, kot revolucionarni stranki delavskega razreda je, da pospešimo propad na smrt obsojenega sistema. »Socialist lacs Mihevc proti m rodbinskim dokladam delavcev. Mihevc sedi v klubn občinskih svetovalcev Socijalistične Stranke Jugoslavije iu je član finančnega odseka, kjer vadi naslednjo >socijalistično< liuančno politiko: Ko je bila svoj čas na dnevnem redu regulacija prejemkov mestnih delavcev in smo mi predlagali rodbinske doklade za delavce, takrat se je oglasil bivši talni k kovinarjev in govoril proti rodbinskim dokladam, češ do so tako redbin-ske doklade za delavce odpravila že vsa podjetja. Udal se je šele, ko smo mu dokazali, da to ni res in da je pravično, da če dobi uradnik rodbinsko doklada, da jo dobi tudi delavec. Prejšnji teden je jinančni odsek zopet razpravljal čisto delavsko zadevo. Na dnevnem redu je bil proračun delavskega oddelka. V nacionalnopolitičnem odseku je bilo sklenjeno, da se določi za brezposelne podpore: 300.000 Din. V fin. Delavskim Novicam!; in postal njihov sotrudnik. Fab-jončičevemu in Klemenčičevemu Polizer-blattu čestitamo na pridobitvi. Gliha vkup štriha! »v v-š Karl Liebknachi Vas, žrtve nesmrtne, zahteval je boj, mi čakamo n plaču na bodoči soj. Boreč se, ste padli, želeči svobod, mi tonemo o plaču, bodočnosti rod Ko žar se svobode prek vse bo razlil, ko boj vaš sadove bo mnoge rodil, tedaj oznanjali borno vsepovsod, kako za svobodo v smrt šla vam je pot! Rosa Luxemburcj MLADINSKI VESTNIK • Prilogo. 3k. 2. številfca ^Olasa Oelavslcl mladlini Slovenije I V času, ko sfop delavstvo vseli dežel v težkem boju, ko fašizem povsod predrzno dviga svojo glavo in ko divja v mnogih deželah beli teror, se pripravlja internacionalni proletariat, zlasti pa njegova mladina, da petič pj‘aznuje dan, ko so socialdemokratje Ebert, Scheidemann in Noske zavratno dali umoriti dva naša najboljša sodruga Earla UebkneditaL Irt Roško &o^erril*iirgFOvo- Časa, da prirejamo proslave umrlih, imamo danes man;, kot kdai prej. Čas nas zapovedujoče kliče k boju. k j boju proti fašistovskim in belogardističnim morilcem vseh dežel, kajti naši najboljši borci se ne morijo samo v j Nemčiji, nego tudi v drugih deželah. Ml. 2e par mesecev sem opazujemo znake, ki napovedujejo poostreno izkoriščanje in popolnejšo brezpravnost delavske mladine. Vse to je v zvezi s poslabševanjem položaja odraslega proietarijata. Ofenziva kapitalistov postaja »vse silnejša, potiska delavstvo iz svojih postojank, zadobiva zakonito Sankcijo in'grozi odpraviti obstoječe delavske zakone, hoteč jih nadomestiti z drugimi reakcijo-narnejšiiui. V največji nevarnosti je osemurni delovnik. Za mlade delavce oziroma vajence pri malih obratih že tako ni obstojal in odprava osemurnega delovnika, kakor si jo žele kapitalisti, pomenja zanje podaljšanje že itak podaljšanega delovnega časa. Za ostale pa pomenja devet in deseturno delo, spremljano še s številnimi nadurami. S tem bi se ukinile tudi odredbe glede nočnega dela. Dosedaj prepovedano, bi se potem uporabljalo svobodno po podjetnikovi volji. Nedeljski počitek bi se skrčil ua ini-niinum. Akordno delo bi prišlo do veljave še bolj kakor zdaj. In pojavilo bi se tudi otroško delo, kakor ga predvideva n. pr. načrt rudarskega zakona, ki so ga sestavili premogokopni baroni. Po tem načrtu bi se lahko zaposlilo v rudniku tudi 12-letno deco. Torej odredba, katere ni bilo uiti pred 200 leti! Življenje mladega delavca naj se napolni od zgodnje mladosti s trudapolnim delom in naraščajočim trpljenjem, dokler predčasno ne obnemore in konča svojo življensko pot. K vsemu temu pa dodajmo še vse posledice brezposelnosti, ki v Jugoslaviji zadnje čase narašča. Potem si lahko zamislimo, v kako propast hoče kapitalizem pahniti delavsko mladino. Na njenem potu in na njenih kosteh si hoče buržuazija utrditi svoje gospodstvo in si zasigurati dober vir profita. Dolžnost in tudi edini izhod vsakega mladega delavca je, da v očigled tej nevarnosti stopi v organizacijo in predrami še ostale svoje sodruge iz otopelosti in jih privede na pot razrednega boja, ki le edini bo delavstvu odprl vrata v bodočnost in za vedno končal tiranijo in neenakost. V mladinske sekcije NDSJ! Delavski mladini Slovenije je ugrabila buržuazija vse mladinske organizacije ia ji odvzela njen časopis. Protizakonitosti nad njo se množijo od dne do dne. Beli teror hoče slaviti orgije. Na drugi strani pa se veča beda in izkoriščanje. Delavski mladini grozi propad, tako telesni, kakor tudi duševni. P rod tem opasnostim se mora mladina upreti. Njene vrste se morajo združiti ia ojekleneti ter podobno odraslim delavcem tvoriti organizirano armado. Organizacija! — mora biti geslo mladih proletarcev in proletark. Kakor zamore sestavljena lokomotiva vleči vagone, razdejan« lokomotiva ničesar, tako tudi lahko mladina z organizacijo muogo doseže. Neorganizirana masa, ne vedoč, ne kod, ne kam, ne kako in ne zakaj, pa ne more uspeti v svojih stremljenjih. Zato pozivamo mlade delavce in delavke, da stopijo v Neodvisno Delavsko Stranko Jugoslavije in stvorijo v njej mladinske sekcije. V teh bo mladina našla plodno polje za svoje delovanje in bo lahko izpolnila svoje naloge ter zadostila svojim vsestranskim stremljenjem. Glasilo teh mladinskih sekcij pa bo Mladinski vestnik v »Glasu Svobode«, ki bo od časa do časa in pa po potrebi zavzel tak obseg, kakor današnji. Sodrugi in sodružice! V mladinske sekcije! Razširjajmo ideje Neodvisne Delavske Stranke Jugoslavije! Citajmo in širimo »Glas Svobode*.. in dopisujmo v Mladinski vestnik. Pokrajinsko vodstvo Mladinskih sekcij N. D. S. J. v Ljubljani. Predlog glede mladinskih sekcij. Ker je Statut NDSJ z ozirom na mladinske sekcije pomanjkljiv, predlaga Pokrajinsko vodstvo sledečo izpremembo: Med člen 10. in 11. uaj bi se vrinil še en člen: »Po potrebi se osni vajo v okrilju krajevne organizacije mladinske sekcije, v katere pridejo vsi člani do 23 leta. Primenjivaii je treba tu v posebni meri kandidatni rok, da v tem času pokažejo s svojim delom svojo lojalnost do stranke. Sekcija voli iz svoje sredine sekcijski odbor troh do petih članov, med katerimi je edea sekretar, a drugi blagajnik. Sodelovanje sekcijskega odbora in odbora krajevne organizacije mora biti uajožje in v to rvrho je treba izvesti medsebojno zastopstvo. ' Sekcija je v svojem delovanju avtonomna in se posveča intenzivneje mladinskim nalogam. V to svrho se lahko osnujejo pod-odseki in krožki tudi prosvetnega značaja. Mladinske sekcije zamorejo sklicali pokrajinske ali državne konference mladine in odposlati na njo delegate po ključu, kakršen obstoja za strankin kongres. Mladinske sekcije imajo pravico odpošiljati na strankine konference in kongrese svoje zastopnike. Pri pokrajinskih oziroma centralnih strankinih odborih se stvorijo pokrajinska oziroma centralna vodstva mladinskih sekcij. Ta vodstva postavlja iz svojih članov on-dotna mladinska sekcija oziroma pokrajinska ali državna konferenca mladinskih sekcij.« K- Kako jo z obrtno-nadaljevalnimi šolami! Plača naj vajenec, ker mojstri nočejo! — tako nam pravijo. — Vajenec ne more tožiti, če mu podjetnik utrga plačo. — Neverjetuo! Pri županu. Vajenški odbor, ki se je izvolil na shodu ljubljanskih vajencev in vajenk, se je v soboto podal k gospodu županu stolnega mesta Ljubljane. Bili so poleg tudi zastopniki občinskega kluba Neodvisne Delavske Stranke Jugoslavije. Župan jih je sprejel in na vprašanje, kako bo z zahtevami vajencev, izjavil: »Mojstri nočejo plačati šol, kolikor bi bilo potrebno za njihovo vzdrževanje. Občina jih pa ne more prisiliti, da bi plačevali. Občina sama tudi ne more kriti stroškov teh šol. Država je dosedaj dala komaj malenkost, ki ne zadostuje. Če se pa učiteljev ne plača, ne bodo učiii. Zato naj vajenci plačujejo šole, ker je v njihovo korist. Pozneje bo morda država kaj prispevala.« Vajenci in vajenke! Kaj pomeni ta izjava? O, to je lahko raztolmačiti, da pač lažje ni mogoče. Kar glejmo! Občina ne more plačati, država nič ne da, morda bo dala pozneje. Zdaj pa, zdaj plačuj ti, uboga vajenška para, ker mojstri nočejo. Odgovor se torej glasi: Plača naj vajenec. Če pa ne plača, ne ho šol. Mojstri namreč nočejo plačati. Vajenci! Mi pa ne moremo plačati in zato nočemo plačuti in tudi ne bomo plačali šol. In Če mojstri in fabrikantje nočejo plačati, jih bomo pa prisilili mi, vajenci. Mladi sodrugi in sodružice! Strnimo se in pripravimo se, da z akcijo takoj pokažemo, da ne odnehamo od naših zahtev. Mi vztrajamo na njih. Mi hočemo šole, hočemo pa tudi take, kakor jih mi želimo. Vajenci! Bodimo pripravljeni! Na Ledini, na Prulah, na Vrtači in ua Grabnu. Tukaj sem se v največjih skupinah podajamo vajenci ob sobotah in nedeljah. To so obrtne šole, kakor so nam jih po milosti dovolili kapitalisti. Ta milost je pa zelo mrzla. Vajenci moramo namreč presedeti štiri ure v mrzlih sobah. Zato smo pa tudi protestirali po hodnikih sem in tja, da je bilo kaj. Pomagalo dozdaj še ni. Bo pač treba kaj drugega ukreniti. — Nekaj lepega je tudi to, da nam šolsko vodstvo ne da šolskih potrebščin, kakor šestil (po domače cirkelnov), ravnil i. dr., čeprav so jih prejšnja leta dajali in so cele omare polne teh stvari. Seveda za vajenca to ne sme biti. Sam naj — kupi! Kje pa naj vzame denar? Mi zahtevamo, da se omare odprejo in se nam razdeli, kar rabimo. — Prejšnjo soboto in nedeljo so se razdelili tudi letaki, ki so vse vajence navdušili, vse voditelje pa spravili v jezo. Zabičevali so nam, da moramo plačati. No, to je seveda zastonj. Mi, vajenci, vztrajamo 1 Kaj se godi pri Samassi, Tonniesu in Žabkarju ? Ne vem, kolikokrat smo že pisali, da so vajenci Strojnih tovarn in livarn najbolj izkoriščani. To nam znova potrjuje slučaj z obrtnimi šolami. Ravnateljstvo je namreč vsem vajencem, ki naj zaslužijo, utrgalo onih 28 Din in pol, tako da marsikdo cel mesec ni dobil niti ficka. To se pravi, da je delal celih stodvaindevetdeset ur na mesec zastonj za gospode podjetnike. Če bi vsak vajenec v Strojnih tovarnah in livarnah zaslužil toliko kot oni v arzenalu, bi to zneslo na mesec 360 Din. Ker pa ničesar ne dobi, roma v žep akcionarjev od vsakega vajenca 380 Din mesečno. In to se dogaja cela tri leta!!! Onim pa, ki nimajo nobene plače, oziroma nagrade, in onim, ki ne obiskujejo šol — ravnateljstvo fabrik kratkomalo podaljša učno dobo. Vajenci Strojnih tovarn! Doklej boste še to trpeli? Uprite se temu. Vaša rešitev pa je v organizaciji in v boju! Na obrtnem sodišču ... Ta je pa lepit! Stavbna družba d. d., ki gradi hišo ua Miklošičevi cesti, ima 22 vajencev. Ker hodijo vsi v šolo, jim je podjetnik kratkomalo od njihove plače odtegnil 28.50 Din, čeprav vajenci uiso privolili. Ker je to čisto navadna tatvina, so hoteli vajenci podjetnika tožiti. A glej spaka, to je čudovito, vajenci ne morejo tožiti. Tožijo lahko samo njihovi starši. Tu pa se odkrije še druga mizerija. Če hočejo starši tožiti podjetnika za 28.50 Din, ki jih je podjetnik ukradel, morajo plačati celih 31 Din. Oni morajo torej plačati sodišču 31 Din, da jim sodišče preskrbi komaj 28 Din. Dati morajo več, kakor pa bodo dobili. Kdo pa bo tožil na ta način? Kdo? Ni ga človeka, ki bi tožil v svojo škodo. V nagi blaženi domovini je torej dovoljeno, da podjetnik ukrade vajencu 28 Din in on ga ne more tožiti. Če bo pa vajenec vzel 28 Din zato, ker je lačen, ga pa zaprejo. Vajenci! Tako so uredili kapitalisti: Ti, delavec, garaj in si pusti kožo oo-tegnnili s telesa, samo da verižnik lahko žre in zapravlja. Potrpi in molči! če pa nočeš tako, kakor bi mi radi, te pa zapremo! Ali noj bo vedno tako, mladi proletarci? Ne! Proč s kapitalizmom! aaaESsssasatsissia ZAHVALA. Podpisani se najiskrenejše zahvaljujem vsem steklarjem, steklobruscem, dninarjem in ostalemu članstvu Neodv. Strokovne Organizacije steklarjev v Zagorju za podano mi podporo ter preskrbo moje družine, v skupnem znesku 12.000 K, v času, ko sem se nahajal v dvomestnem preiskovalnem zaporu po zaslugi denuncijacije socijalpatrijotske izdajice. Mirko Weinberger. Zalivala. Podpisani Franc Odlnzek, rudar, stanujoč Podkraj št. 17, se prav iskreno zahvaljujem neodvisnim steklarjem, ki so mi darovali v brezposelnosti znesek 150 Din kot podporo. Zagorje, dne 24, dec. 1923. Franc Odlnzek, Politične vesti. Vrangleva država v državi SHS. Ruski cari<4i v državi SHS so se v asadnjem času vrgli na najpredrznejšo kontrarevolueijonamo propagando in odkrito organiziranje akcije proti sovjetski Rusiji. Jugoslovansko ljudstvo brez razlike se je že davno izreklo za • npostavo odnošajev s sovjeti, samo radi-kaiska vlada monarhije SHS se proti volji ljudstva ne samo ne spušča v pogajanja s sovjetsko Rusijo, ampak cinično pljuje v obraz ljudstvu in podpira propagando ter vojaško organizacijo ruskih -- caristov. Ruski caristi v Evropi so oklicali za roškega carja bivšega velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča in ta sanjari se-daj o carskem kronanju v Parizu. Njegoši pri staži v Eshaeziji z generalom Vranglom na čelu so imeli te dni v Beogradu svojo vojaško konferenco, katere -aso t+e udeležili v« višji oficirji Vranglove ■armade in vojaški delegati iz generalnega štaba -rurja Nikolaja Nikolajeviča. Konferenca je sklenila, da je treba ojačiti Vrauglovo armado v svrho oborožene intervencije proti sovjetskim republikam. Novi »car« Nikolaj je poslal svojim oprodom v Jugoslaviji brzojavno svojo farsko zahvalo za čestitko, katero je do-Snl od njih za svoj rojstni dan. V tej brzojavki pravi: >Prepričan sem, da bom dočakal čas, ko bo Bog pokazal, da mu ije ugodno, to, da me čakajo in kličejo v Rusijo, Jaz se bom skoro obrnil na vse Ruse, ki jim je interes domovine nujnejši od osebnega interesa.« General Vrange 1 je s svoje strani obvestil vse svoje bandite v Jugoslaviji, da je vso po-~litično oblast izročil .»gospodarju«, velikemu knezu Nikolaju Nikolajeviču in jih »pozoril, da zbirajo prispevke za vojaško ‘t!wgauizacijo, katero da podpira tudi beograjska vlada. Po železnici se vozijo brezplačno Vranglovi kurirji in kurirke in razlagajo svoje načrte o pohodu na sovjetsko Rusijo, V Sarajevu imajo svojo vojaško •šolo. V Srbiji in zlasti v Makedoniji se •■odpušča iz službe naše državne uradnika in se nastavlja na njih ujesta Vran-glovee. Dočim ko postopa tako beograjska vlada, pa daje sovjetsko poslaništvo v SVagi povodom vesti o sporazumu z dr-, *ovo SHS, sledečo izjavo: >Za sporazum med sovjetskimi republikami in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ni nobenih zaprek. V politič-»em interesu obeh vlad je, da se približata. S strani sovjetske republike bo na- kraljevina SHS v tem pravcu popolno razumevanje. Kdaj bo prenehala Pašičeva radikalna vlada s sovražno akcijo proti sovjetski Ru siji?! Kdaj bo vlada napravila konec vojaškim pripravam ruskih carističuih degenerirancev?! Njihova predrznost in cinizem beograjske vlade presega že vse aieje. T>elovan ljudstvo Jugoslavije niora i:a ▼sak način preprečiti Vranglovske namere ia bo moralo podvaeti tozadevno energično aVcijo. Šovinistična politika rad tkalskega režima. V zadnjem času je imela Jugoslavija «ov mednaroden incident, ki živo osvet-ijsijo protiuarodno politiko radtkalske vlade. Incident se. je izvršil z govorom •današnjega bolgarskega min. predsednika Cankova. Cankoj je dejal v svojem .prestolnem govoru, da je Makedonija jabolko razdora — »in mi bomo zahtevali »voje, a to rečem, da bi se slišalo v Beogradu.« Vse meščansko in vladino Časopisje je dvignilo radi tega oblaJ: prahu. Radikalci protestirajo proti Cankovu, katerega so še nedavno podpirali v nje-"Ifovom barbarskem pokolju bolgarskih delavcev' in kmetov. Da, Makedonija je jabolko razdora *ried bolgarsko in jugoslovansko buržu-«7,ijo, ker hoče vsaka izkoriščati Make-douijo v svoje profllarske namena In bo Makedonija ostalo tako dolgo, do~ hler so ne bo dvignilo delovno ljudstva vsega Balkana in pripustilo popolno ne-zavisnost in samostojnost Makedonije. Mi moramo bili proti temu, da bi bolgarski fašisti zasužnjili Makedonijo in ravno tako odločno moramo biti proti temu, da bi makedonski narod loboval srbski buržuaziji. Prodiranja tujega kapitala v Jugoslavijo. Vsem je znano dejstvo, da k Jugoslavija država, ki je v popolni finančni in politični odvisnosti od Francije. Srbski kapital, ki vsled hegemonije dominira v Jugoslaviji, je ozko zvezan s francoskim kapitalom, ali bolje rečeno, francoski kapitalisti so si zasigurali v podjetjih in zlasti v bankah tak delež, da je njih vpliv odločilne važnosti. S lem pa ni rečeno, da razpleta v Jugoslaviji svoje mreže samo francoski kapital. Naša država vzbuja apetit tudi drugim kapitalom, ki se iiato podajajo v njo in iščejo plodonosne naložitve. Že zadnjič smo pisali v »Glasu Svobode« o italijanskem imperializmu, ki da se je polastil že kar celih gospodarskih panog v Jugoslaviji, kakor n. pr. bosanske lesne industrije, preskrbovanja Dalmacije z življeriskimi potrebščinami itd. Opažamo pa tudi, kako se neprestano polašča italijanski kapiial parobrodnih društev, sicer počasi, a neodoljivo. Isto se dogaja z drugimi ustanovami, ki raztezajo svoj delokrog na morje, oziroma na oT>al Jadranskega morja in sempalja se slišijo kaki obupni glasovi jugoslovanskih delničarjev o preieči »denacionalizaciji«. Ta proces je mogoč še posebno vsled denarne krize, ki obstaja v Jugoslaviji in ki se širi vedno bolj ter zlasti nadleguje izvensrbske pokrajine, ki so na ta način por.tnlo mnogo marij udpuiric tujemu kapitalu kakor pa Srbija in ki bi na ta način lahko padle tudi v odvisnost od srbskega kapilala samega. Dvoje vrst pojavov najdemo iu. Prvo je pomanjkanje denarja sploh, vsled tega visoka ob-reslna mera in povečan riziko, pa tudi povečana odvisnosi ustanove od svojega finančnega podpornika. Drugo je padanje vrednosti glavnic, čeprav se nominalno povečajo z ozirom na padanje vrednosti denarja. Tako je Jugoslavija postala dežela, ki je ugodna za plodonosno naložitev tujega kapitala in ki mu je slavljena na popolno razpolaganje, ne nudeč nika-kega odpora. To je kakor rodovitna pokrajina, na kalero planejo kobilice, da se nažro in razmnože. Zanimivo je opazovati »nacionalizacijo« in »denacionalizacijo^ naše industrije, čim je nastala Jugoslavija, so v prejšnjih avstro-ogrskih provincah prešla podjetja iz »tujih« rok v »nacionalne« roke !n to so imenovali buržua/.ni »ekonomi« nacionalizacijo. Včasih je ta nacionalizacija zelo čudno izgledala, kakor n. pr. nacijonalizacija Trboveljske premogokopne družbe, ko je s pomočjo Slavenske banke dobil precejšen delež francoski kapital. Ali vendar, nekatere industrijske panoge so prišle ko-likortoliko v roke nacionalne buržuazije. To vidimb v Sloveniji zlasti v primeru Jadranske banke. Jadranska bankm si je ; po prevratu zadobila velik vpliv na slovensko industrijo v drugih pokrajinah. | Zadaje čase pa beremo neprestano, kako baš ta banka likvidira svoje gospodarstvo m prepušča svoja podjetja drugim finančnim skupinam. Pri tem je bil in je največ udeležen nemški kapital. Tako je prešla skoro vsa pivovarska industrija po zaslugi jadranske banke ' v nemške roke, ravnotako precejšen del železne industrije (Ferrum, Zenica, Muta), tovarne za dušik v Rušah i. dr. — kapital, ki tudi ni pri miru in se močno zanima za Hrvatsko, kjer so že nekateri denarni zavodi v precejšnji odvisnosti od njega in mu pri vsaki emisiji prepuščajo gotovo število delnic. 2e samo potovanje Radiča v London je znak, ki nasprotuje v naži trditvi. Pri tem se križajo interesi domačega in tujega kapitala na eni strani in pa interesi tujega kapitala med seboj. To mora še bolj povečati anarhijo v gospodarstvu in ustvarjati konflikte, ki pa končno vsi merijo na to, da poslabšajo stanje delavskega razreda. še eno posledico moramo omeniti, in to je okrepitev nacionalnega zatiranja in tlačenja. Jugoslovanski narodi gube tako svojo samostojnost, padajo v brezpravnost in v polkolonijalno odvisnost od imperialističnih velesil in služijo nji- hovim interesom. Od nacionalne samostojnosti ostane le še beseda. Proletariat se dviga proti taki odvisnosti in takemu stanju. Samoodločba narodovi je njegovo geslo. Vsakemu narodu naj bo dana pravica do državne samostojnosti. Z ozirom na jugoslovanske razmere pa se mora boriti proletariat ne samo proti zatiranju s strani zapadnega imperializma, nego tudi proti nacionalnemu zatiranju aii brezpravnosti, ki jo vrši srbska buržuazija nad hrvafskim, slovenskim, makedonskim i. dr. narodom. Njegov boj mora iti za tem, da se uniči hegemonija srbskega kapitala in stvo-rijo delavsko-kmetske vlade na ozemlju onega ljudstva, ki zahteva svojo samostojnost, kot prehodno obliko do socialističnih republik. Pondeljski. INTERNACIONALNI PREGLED. Nemški kapital prodira v Jugoslavijo. Jadranska banka je prišla celo tako daleč, da bo njena mariborska podružnica prešla na dunajski »Rankverein«, ki bo prvi nemški inozemski denarni zavod, ki bo dobil v SHS državi celo koncesijo. — Na drugi shani pa je tržaški del Jadranske banke prešel v italijanske roke. Torej umikanje nacionalnega kapilala nn celi črti in prodiranje tujega. Pozabiti pa ne smemo na angleški Pred volitvami v Franciji. - Delavski in kmetski blok. V Franciij se bodo vršile spomladi volitve v parlament. Sedanja večina francoskega parlamenta je sklenila \<> livni red, ki falzificira zastopstvo strank in jih sili v koalicije, t. j. v volivne kompromise. Volitve L 1924 so mnogo dalekosež-nejšega pomena kot so bile prejšnje. Gre za obsodbo imperialistične politike vladajoče francoske buržuazije. Ver-zajska mirovna pogodba je žigosala zmago francoskega imperializma, katerega politika je od konca svetovne vojne dovedla svet v novo opustošenje in Francijo do bankrota ter stvorila izglede na nove roparske vojne. Volivni red mora povesti proti tej politiki na bojno polje vse kmete in delavce. Poodine bojne postojanke se že polca-“ujc.jn. .Nacionalnemu Moku«, ki je bil nosilec francoskega imperializma od leta 1919 sem in ki je odgovoren za današnje stanje, se postavlja nasproti tako-zvani levi blok, ki obsega voditelje tako-zvane leve buržuazije in socialističnih st: ank. Komunistična stranka Francije se ni hotela pridružiti temu bloku in je od vsega početka svarila delavce in kmete pred tako koalicijo. Kajti ločitev buržuaaije v »desno« in »levo« je površaa. V resnici imajo vsi kapitalisti skupne razredne interese. Vsi imajo interes, da izkoriščajo svoje delavce. Zato je ta boj med desno in levo buržuazijo le površen političen boj. Ta boj se vrši le radi tega, da bi se zakrilo resnično, nepremostljivo ločitev razredov, to je manever francoske buržuazije, da ne bi boj spomladi zavzel resničnega značaja, značaja razrednega boja vseh izkoriščanih proti izkoriščevalcem. Radi tega je komunistična stranka Francije poslala vsem proletarskim strankam odprto pismo, v katerem jih poživlja, da se stvori proti levi in desni buržuaziji delavski in kmetski blok s sledečimi zahtevami: 1. proti avanturistični zunanji politiki; 2. proti verzajski mirovni pogodbi; 8. za oficielno priznanje sovjetske Ru- proti špekulaciji, draginji in za ohranitev osemurnega delavnika; 5. svoboda mišljenja in združevanja za uradnike in doklade 1800 frankov; 6. za sistem socialnega zavarovanja, ki ne dovoljuje nobenih nepoštenosti; 7. za finančno politiko, ki odstranjuje vse indirektne davke in uvaja obdavčenje kapitalistov, dobičkarjev, špekulantov in trgovcev; 8. za enakost političnih in gospodarskih pravic, za delavce in delavke. Komunistična stranka Francije pravi dalje v svojem odprtem pismu: > Globoke j priucipielne razlike nas ločijo v vpraga-| njih obrambe domovine, diktature pro-i letariata in revolucionarne taktike. To | onemogočajo organizatorično enotnost po-I litičnih strank proletariata. Ali za na-; taačno obrisano in važno akcijo, pri ka-; teri gre za to, du se potegne v boj proti j buržuaziji celokupni proletariat, je ko-! munistična stranka pripravljena, da po- stavi v ozadje vprašanja, ki nas ločijo, zato da se udejstvi enotnost proletarskih sil za minimalni bojevni program. Komunistična stranka predlaga zato vsem proletarskim organizacijam skupno konferenco, ki naj bi preiskala podlago in praktične probleme, ki pridejo vpo-štev pri stvoritvi delavskega in kmetskega bloka. S tem, da predlaga komunistična stranka drugim proletarskim strankam stvo-ritev delavskega in kmetskega bloka, postavlja ona te stranke pred dilemo: s komunistično stranko stvoriti enotnost boja delavskega razreda proti desni in levi buržuaziji; ali pa z radikalno stranko proti komunistični stranki, ki je brezpogojno proti sodelovanju razredov.« Angleška delavska stranka na razpotju. Z manj kot eno tretjino glasov v angleškem parlamentu muii&rava britanski* delavska stranka prevzeti parlamentarno vlado. Na vladi se more vzdržati le s pomočjo meščanske opozicije — liberalcev. Po treh potih lahko krene angleška delavska stranka: dve od njih sta za angleški in mednarodni proletariat usodepolni. V vrstah strauke same jih je malo proti vstopu stranke v vlado. Prva pot je, da sestavi stranka vlado in se potem ob gotovem času obrne z jasnim programom za delavski razred na volivce, da ji dajo večino v parlamentu. Ta taktika bi prisilila konservativno in liberalno stranko, da bi združili odkrito svoje sile proti delavstvu. Čeprav bi delavska stranka morda pri tem za enkrat podlegla, bi kljub temu v kratkem času ponovuo prevzela oblast v svoje roke. Druga pot teče paralelno s potjo nemške socialne demokracije. Za to smer se ogrevajo oni elementi, ki so bolj zainteresirani na trdnosti kapitalizma, ali na tem, da ima delavska stranka ministrski sedež v kraljevi vladi, kot pa na tem, da se reši delavska vprašanja. Tretja pot je: z oklevanjem in brez cilja pustiti se goniti na milost in nemilost od meščanske- opozicije. Taka taktika bi oslabila moč delavskega razreda iu pomagala angleškim kapitalistom na noge. Dne 17. januarja bomo videli, v katero smer bo krenila Labour Party. Tedaj bomo videli, v koliko je že izvršilo svoje delo revolucionarno levo krilo v angleški delavski stranki. Kongres poljske komunistične stranke. Komunistična stranka Poljske je imela nedavno ilegalno svoj 11. strankin kongres. Kongresa se je udeležilo 49 delegatov 7, odločujočim glasom. Kongresu so j prisostvovali tudi zastopniki kominterne i ter nemške, francoske, češke in finske I komunistične stranke. Kongres je dalekosežnega pomena za nadaljnje delovanje stranke. Ze pred svojim 11. kongresom je bila komunistična strauka Poljske v vseh važnejših centrih voditeljica delovnih množic v njihovem boju. 11. kongres je konsolidiral, ojačil in pomnožil sile in razmah stranke. Stranka bo, izkoriščujoč revolucionarni položaj pospešila osvobodilni boj delavskega razreda. WBBBBBBISRaBaBBaBBBBBBBBaBBS«»'* JKIbiraJte asa tiskovni slklaci ,,01asa Svobode žaju ruskega poljedelstva p.cd oblastjo sovjetov, in ta komisija je konslatirala, da se je letos posejalo 20% zemlje več nego prošla leta. strani svojega lista kot bivši nacijona-list, komunist, urednik, poslanec, na drugi strani kot »sajasti sin«, na tretji slrani se prelevi že v muho, na četrti Pismo iz Italija. Na konferenci, ki se je vršila na ini-cijativo in ob prisotnosti ministrskega predsednika Mussolinija med generalnim štabom italijanske industrije in najvažnejšimi voditelji fašistovskega sindikalizma, se je konštatiral popolen neuspeh fašistovskega programa in prakse na strokovnem polju. Trudapolni poskusi fašistov pred in po zavzetju oblasti, da bi stverili zase ugodno strokovno gibanje, so dobro znani. Znano je pa tudi, da so se v industriji popolnoma izjalovili, dočim ko so imeli gotov uspeh v poljedelstvu. Lahko je bilo fašistom pri življenjskih in delovnih pogojih revnih kmetov m poljskih delavcev, ki žive raztreseno v velikem številu vasi, da so jih z nasiljem in gospodarskim bojkotom prisilili, da so stopili v fašistovske organizacije. Drugače jim je šlo v industriji. Izvzem-ši železničarje, ki so bili stalno pod državnim nasiljem in grožnjo z odpustitvijo. V velikih industrijskih mestih se je posrečilo fašistom oraguizirati le brezpomembne grupe, ki so obstojale vedno iz brezposelnih in zločinskih elementov, katerim je zagotovila fašistovska članska karta rekaznjivost sabotaže, tatvine v tovarni in nasilnosti proti delovodjem. In vendar je biio za fašistovsko politiko potrebno, da svoje za vsako ceno množice. Fašistovska vlada se more te toliko časa držati na krmilu, dokler onemogoča obstojanje nefašistovskih organizacij. Mussolini opira svojo oblast na široke plasti malomeščanstva, ki res misli, da je razredni boj »hudičeva«: iznajdba socijalistov in komunistov. Za fašizem je neobhodno potrebno, da ne obstojajo nobene neodvisne, razredne organizacije, ampak da ureja družabno življenje cela vrsta malih cehovskih organizacij, ki so podrejene faši-stovski eliti, kot koncentriranemu izrazu vseh predsodkov in utopičnih sanjarij malomeščanstva. Zato oznanjajo fašisti integralni (čisti) sindikalizem, ki je revidiran pojem krščanskega sindikalizma. Ta program so industrijalci odločno pobijali. Fašisti so pred nekaj meseci proti odporu industrijalcev započeli de-magoško kampanjo, ki se je raztekla v napoved generalne stavke kovinarskih in tekstilnih delavcev. Kampanja je dosegla svoj višek neposredno po obisku Mussolinija v Fiat-delavnicah v Turinu povodom obletnice fašistovskega pohoda mi Rim. Delavci Fiat-delavnic (6000 do 7000), ki so bili prisiljeni, da poslušajo govor Mussolinija na dvorišču tovarne, ao pripravili iašistovskemu voditelju sovražen sprejem. Fašisti so zvalili krivdo za to na industrijalce, češ da oni širijo protifašistovski duh in da se rajši pogajajo s socialističnimi organizacijami kot pa s fašistovskimi, da odpuščajo fašistovske delavce in tako ovirajo razvoj fašistovskih cehov Italije. Komunistični strokovni kumitč je posegel vmes in pozval delavce, da se borijo proti industrijaleem, čeprav so bili ti v boju proti fašistom. Končno se je sklicala omenjena pomirjevalna konferenca v Rimu. Vredno je pripomniti, da je dosegla popolen uspeh komunistična taktika, da se razkrinka fašistovske stroko%ne voditelje pred masami, dočim ko se drže reformisti popolnoma pasivno in s tem ponovno dokazujejo, da nimajo resne volje, boriti se proti fašizmu. * Ker je Mussolinijeva vlada razpisala volitve v parlament, je komunistična s-tranka Italije sklenila, da gre v volilni boj kljub vsemu fašistovskemu terorju, ki zabranjuje vsako delovanje komunističnih organizacij. O. M. Iz sovjetske Rusije. Napredek ruskega poljedelstva. Vse meščansko časopisje je stalno kričalo, da so boljševiki uničili industrijo in poljedelstvo. Sedaj je pa morala konstatirati sama ameriška buržuazija, da temu ni tako in da nasprotno boljševiki dvigajo industrijo in poljedelstvo. Državni ameriški Departement of Agri-cultuje je poslal v Rusijo posebno komisijo, ki naj bi se prepričala o polo- Sovjefska Rusija lahko sedaj izvozi 400 milijonov pudov žita ali b'A milijonov ion žita. Ko je prišlo rusko žito po gladu v Po-volžju prvič po svetovni vojni zopet na svetovni trg, je začelo pritiskati na ameriško konkurenco; ruska pšenična moka takozvana krupčatka je n. pr. najboljša svetovna kvaliteta, s katero se ne more meriti nobena druga. V enem letu izva-žanja ruskega žita sc je sovjetskorasko žito že zelo utrdilo nasproti ameriškemu, argentinskemu in kanadskemu. V zadnjem poldrugem mesecu je sovjetska Rusija izvozila: v Francijo 4,662.2,20 pudov, v Nemčijo 4,444.196, v Holandsko 3,408.379, v Norveško 1,240.480, v F insko 1,990.660 pudov. Če prištejemo še izvoz v Dansko, Belgijo, Švedsko, Letsko. Turško, Italijo in Estsko, je izvozila sovjetska Rusija v zadnjem poldrugem mesecu 19,553.276 pudov žita. Sovjetska Rusija si osvaja s svojim žilnim izvozom svetovni trg. Žitni izvoz je najjasnejši izraz za obnovo sovjetske države. Svet ima momeniano »preveč« kruha (pri tem strada samo v srednji tivropi več milijonov ljudi). Ameriški kapitalisti ne vedo, kam naj bi prodali svojo pšenico in njihov tisk apelira na vsakega ameriškega patriota, da naj — v blagor domovine — pojč zjutraj, opol- ' dne in zvečer eno žemljo več. V sovjetski Rusiji si ubogi kapitalisti ne morejo napolniti trebuhov v blagor domovine, ampak tam pojedo proletarci sami bele žemlje in darujejo v svojem proletarskem solidarnem čutu gladvijočim proletarcem toliko od svojega kruha, kolikor je le mogoče. Kapitalistična Amerika odreka gladujoči Nemčiji pomoč, sovjetska Rusija stoji na prvem mestu v gladovni pomožni akciji Nemčiji. »Propad kulture« v sovjetski Rusiji. Naši »kulturni« listi a la »Slov. Narod* in »Jutro« stalno pišejo o »propasti kulture pod boijševiškim režimom«. Sedaj morajo priznavati internacionalni kontrarevolucionarni časopisi sami, da so debelo lagali, To priznava tudi berlinski »Vorvvarts«, ki vedno prinaša članke proti sovjetski Rusiji. Po njegovih podatkih se je izdalo v Rusiji od t. januarja do 31. oktobra 1923 1514 del v milijonih izvodov. Od teh je 30% šolskih knjig, a 16% razpravlja o gospodarskih in socialnih vprašanjih. Mesečna produkcija knjig znaša povprečno 30 milijonov tiskanih pol, a v agusfu se je dvignila na 42 milijonov. V avgustu in septembru so tvorile šolske knjige 70% vseh izdanih knjig. Večino knjig izdaja državna kniigar-na, čeprav se je osnovakh^ele leta 1919. To veliko število knjig tiska 60 velikih sovjet, tiskam. V Moskvi in Petrogradu se nahajajo velike zaloge knjig, ki preskrbujejo vse državne knjigarne s knjigami. Razen teh obstojajo tudi potujoče knjigarne (v vagonih). Ti vagoni vsebujejo po 20.000 kg knjig in potujejo s potniškim vlakom po celi Rusiji. Na gotovih postajah sc nahajajo skladišča knjig, iz katerih se dopolnjujejo potujoče knjigarne in tako je osiguran stalni promet s knjigami, ki je dobro organiziran do poslednjega kotička brezmejne Rusije. In kako pa izgleda v »kulturni« Jugoslaviji, kjer ne vladajo za enkrat boij-ševiki?! Mimogrede. Fabjančič pravi, da ni plačan urednik. To mu radi verjamemo, ker ni urednik. ampak agent. Čiči radi obiskujejo gostilne. Fabjan --čič se vrti okrog »kolovrata«. Njegovi »sodrugi« iz »socialistične« stranke Jugoslavije (seseje) pa razglabljajo pn »zeksarbirtu«, kako bi uničili komuniste. Pa so možje sklenili, da bodo začeli prirejati Miklavževe večere. Fabjančič bo pa za Miklavža, ker Kristan se jih je naveličal. Fabjančič je sicer duhovi! človek: ker delavci nočejo dopisovati v njegov list, se Fabjančič podpisuje na prvi pa v rudarja, upravništvo in uredništvo. Kdo potrebuje kake funkcionarje? Socialisti imajo nekaj funkcionarjev preveč. Vsled velikega števila pristašev trenotno ne morejo vseh zaposliti. Za sedaj imajo dva na razpoloženju: Toka-13a, prijatelja sokolov in Mihevca, izkušenega finančnika in soeijalnega politika. Pogoji se poizvedo pri soeijalistu dr. Korunu. Iz sPolizeiblatta«. Fabjančičev in Klemenčičev Poiizei-biatt je prevzel od drž. pravdništva in policije naročiio, da zbere obtežilni material proti komunistom. Kdor hoče stopiti v njuno službo, naj se požuri, ker sicer utegne priti prepozno. Število mest je omejeno. Kot prvi se je oglasil Tine Mlakar, pred novim letom pa ja prišel Nace Mihevc. Pozneje bo morda še kaj mesta pri »Radikalu«. Dopisi. Anton Kristali na Jesenicah. Upravni svetnik Slavenske l>anke, glavni akcijonar Trboveljske družbe, bivši kraljevi minister, bivši direktor veleposestva Belje, bivši ravnatelj Slovenske banke, sedaj milijonar Anton Kristan je bil pred kratkim na Jesenicah in oznanjal kovinarjem svoj evangelij. Oznanjeval je, da bodo samo konzumi rešili delavski razred. Najboljši dokaz za to je Anglija in Nemčija. V Rusiji pa nitio ničesar delali, zato delavci tudi ničesar nimajo. — Gospod Kristan, razlika je malenkostna. V Rusiji vladajo delavci že od leta 1917, v Evropi pa še vedno kapitalisti, v Nemčiji n. pr. generali. V Ljubljani sklicuje g. Kristan :s za upniške c sestanke. Ali kakor slišimo, danes niti socijalisti ne marajo več za njega. Ne bo nič! Celje. — Z novim letom se je naselila v našem mestu potujta družba, imenovana -Socialist«. Srečno je naše mesto, ki je obdarjeno poleg snega tudi s temi brodolomci, ki bodo skoro prepotovali v svoji blodnji vsa slovanska mesta, trge in vasi. Najprej je prišel iz Ljubljane sam Brrmot s svojim »Naprejemc, pa jo je popihal dalje v Krško. No, sedaj je pa prijadral Koruu-Uratuik-Golmajerjev >Socialist«, ali kakor se radi zovejo U. d. r., kar menda pomenja — udarjeni. No, pa ta firma ne bo ostala dolgo pri nas, ker delavstvo se probuja. Počasi sicer, s silno težavo, ali gotovo. Tudi pri nas spoznava drug za drugim, da se delavstvo ne sme več izročati tej gospodi, ki zlorablja ime >socializem«, da bi zapeljevala še dalje zatirano in bedno delavstvo. Živel skupni boj proletarskega razreda! V. Vrhnika. — Naša krajevna organizacija NDSJ, ki smo jo pred kratkim ustanovili, hitro napreduje, tako da lahko rečem, da je že danes za NDSJ ogromna večina vrhniškega delavstva. Če bodo vsi člani aktivni, če bodo vsi izpolnjevali svojo strankino in proletarsko dolžnost, borno še lepše napredovali kot doslej. V nedeljo smo imeli veliko disku-zijo o političnem položaju, o čemer je referiral sodrug iz Ljubljane. K besedi se je oglasil tudi delavec, ki pravi, da je anarhističnega naziranja. On je dejal, da se NDSJ ne bi udeležila občinskih volitev. Tako mišljenje je po mojem popolnoma napačno, ker talin taktika ui revolucionarna, ni koristna za delavstvo, temveč nasprotno, škodljiva. Mi moramo iti v volitve, in sicer ne zato, da bi se pulili za kake mandate, in tudi ne v iluziji, da moremo z volitvami kaj posebnega doseči. Iti moramo temveč v volitve predvsem zato, da izvršimo najži-vahnejšo agitacijo med množico delavcev, da jih prebudimo k razredni zavesti, da jim pokažemo edino rešilno pot za zatirane — razredni boj. Pri volitvah imamo lepšo priliko kot kdaj drugače, da razkrinkavamo meščanske stranke, posebno klerikalce, ki še vedno farbajo ljudstvo. Zato mora iti NDSJ tudi na Vrhniki v volitve, iz katerih bo izšla zmagonosno, če se bomo dobro pripravili Ln šli vsi na delo. -—d— Zagorje. Kdor j« denuncljant, je so-eijalpatrijot; kdor je socijalpatrijot, je strelni mojster; kdor je strelni mojster, je orjunaš; kdor je orjunaš, ta je paznik. — to vedo že vsi otroci v Kisovcu, 3. januarja se je vršila socljaipatrijoUika diskusija v Kisovcu in otroci so kričali: >Slabo vreme nam prinašajo k Tako je tudi biio. Pol ure po začetku diskasije je začeio pihati vetrovje od vseh strani ter naletavati sneg in dež. Socijul-patrijotski poglavar >pirlipogačca>, Arh je pred stavko vedno skliceval sestanke v gostilni Grčar z namenom, da se Grčarja poviša za strelnega mojstra, kajti prej ni nihče aktiven član > Unije Slov. Rudarjev*:, dokler ni strelni mojster ali paznik. Grčar je sedaj že postal sirelni mojster in zato sklicujejo sedaj svoje diskusije v gostilni Štibernik pri podnajemniku Flisku, da tudi on postane paznik in s tein aktivni član Unije. — ”! me Mlakar se pa tudi s pazništvozn ne zadovolji, zalo je pa šel k radikalom,, ki dajo več. Vrhu tega pa še za Fabjan-čičeve Novice« agitira in istočasno grozi delavstvu 3 samokresom. — Ustreli se sam, izgubljena ovca! Odgovor »Delavcu« št. 52 z dne 27. dec. 1923. Ker me v navedeni številki »Delavca« zagorski glumač Jurij Arh, tajnik Unije Slov. Rudarjev, imenuje podlega lažnjivca, mu odgovarjam na taisto izjavo sledeče: Res je, da je iskal omenjeni glumač kompromis pri klerikalcih za skupen nastop pri volitvah v H. rudarsko skupino, kar so mu pa taisti odklonili. Dokaz: priče. Ped-j pisani si ne bom umazal svoje suknje z denunciranjetn in tožbami pred bur-žujskim sodiščem naprain proletarcem; zame je merodajno proletarsko razsodišče in meni ne bo treba, da me b<. pral meni nasprotni razred, kakor se je moralo to zgoditi z vami, ko se je to svetu dokazalo, tla ste poiicaj-soc.jalbt: da ste denuucirali ter med stavko pustili, zapirati zavedne proletarce in cel j proletarske žene; med žrtvami sem so tudi jaz na vaš konio nahajal 2 meseca v litijskih zaporih. — Da bi dokazal pred sodiščem, se od mene zahteva, la bi se osramotil in pogazil svojo razredno zavest s tem, da iščem zadoščenje pri meni nasprotnem razredu. To je le mogoče, da bi zahtevala od mene navadna baraba, kakršna je mogoče g kun a i Ara. Ni mu zastonj pljunil v obraz proletarski mladinec, kateremu se je izjavil, »da je socijalizem utopija«. — Sedaj teči Ti k sodniji, na kar si navajen. — Mirko Weinberger, steklar, Zagorje ob Savi. Tiskovni skled, Cepelnik Franc, Ljubljana 4 Din: Prešern Jože, Ljubljana VII. 100 Din. N. N., Ljubljana 5 Din; Vidic, Ljubljana 5 Din; Kregar Jože, Ljubljana 2 Din: Velikanja Jože, Ljubljana VII. 3 Din; Mežek Anton, Moste 3 Din; Zaviršek Anton, Ljubljana 2 Din; N. N., Ljubljana 2 Din; Divjak Andrej, Dol. Logatec 12 dinarjev; Urbič Anton, Sevnica 2 Din: Ažman Jožef, Boh. Bistrica 5 Din; Usar Peter, Tržič 3 Din; Bukovnik Ciril, Ljubljana 15 Din; skupaj 163 Din. Za gladu joče v Nemčiji: Kokalj Viktor, Ljubljana 10 Din; Mežek Anton, Moste 10 Din; Ažman Jožef, Boh. Bistrica 5 dinarjev; za gladu joče v Bolgariji 5 Din; za žrtve belega terorja v Jugoslaviji 5 dinarjev; skupaj 35 Din. Listnica uredništva. Prejeli smo že od več sodrugov odgovore nn laži Fa-jančičevega konfidentskega lista. Ker je škoda, da bi izgubljali prostor z odgovarjanji mi njegove luži in denuncija-eije, mislimo, da ni potrebno priobčevati teh odgovorov in se pustiti izzivat njegovim podlim provokacijam. BMffilKBffiSSagsSSHegjiaMSH&SBfc POPRAVEK. Od mladinskega odseka ZRD smo prejeli popravek, da jo dopisnik v 35. štev. »Glasa Svobode* neopravičeno napadel soclalpatriote. ■■■■■■■■■eMHMMaataaiisaaaM. Lastnik In izdajatelj Konzorcij, Odflovorni urednik Anton SuSietiič. Tisk tiskarne »Merkur« v Ijtihljani