V CelSu, lorek dne 8. maja 1923. foMm plBcana u gotofini. Sian? !etno 60 Din, mesečno 5 Din, za inozemstvo 240 Din. Og5a?i za mm viSJne stotpca 50 p. Reklame med tekstom 70 p. Posamezna števflkat stane 1 Din. Izhaja vsak torek, četrtek in sobofo. UrednlStvo: 3trossma]erjeva ul. St. 1, F. nadst., Teles. 53. UpravnlStvo : Strossmajerjeva u. St. 1, pritliCje. TeJef. 65. Račun kr. poštnega čekovnega urada St. 10.066. Demokratski klub o novi vladi. Demokratski klub je izdal sle- deči konmuike iut vsc demokratske vo- lilce: Vlada Vadikaluo - demokratske koa- lieije. ki jc v ustavotvorni skupšeini iz- vedla ustavo in v zakonodajui skupščini potrcbrte or.ccanizaeijske zakone za ožJ- votvonenie »stave in ki jc imela v dr.- žavni politiki jasno začrtano liniio na- rodtoega in državnega edinstva. in kon- solidacije raziner v jiašj drzavi„ ie bust meseca decembra lanskega !eta strtno- glavljena vsled prizack1 vanja radikalne strankc, ki ie liotcla v syojem oeitem strankinom interesu izvcsti. liove skup- ščinske volitvc. Potrebno je bilo, da bi narodna skirpščina sprcjcla in nose nujne ziikime. od' katerih jc bi! odviscn naprc- d-ek naroda in držnve. Veiidar jc pred- stafniJv radikalno - dem-okrnrske koalicij- ske vlade gosp. PJkšič Izzval krizo vlade in zahteval in dobi.l niandat za sestavo homogene radikalske vlade. Storil je to. čeprav inn jc: nmralo bid jasno,,, da: bo imela država vsled odložitvc potrebnih zakonov vcliko skodo, licjilcdc nn razbhje državotvonie ironte. ki jc bila postavljena s koaliciio. In ue glede na to, da sc tako nisi i>olitika na- rodtoega in drzavnega edinstva. in da ie koincno v danih raznierah sarno s koali- cijsko vlado bilo mogoOe dobiti signrno in od nikosar odyisno veeino v skun- šeini. Pogreško Isi. decembra IV22 jc po- večala še volilna praiksa, karere se ie DosJnževala radikalna vlada. 'fa vJada ]c uporabiJii ves državni aparat in v.sa "sredstva korupcije, da decinrira demo- kratske vrste. zvestc ideji narodnega In državnega edhrstva. Istocasno'je hoino- gena. radikalna vlada na i,a liuöiii podpirala pri vofitvali plemenske in ver- ske stranke, ki so deloma popolnonm ravnodusne na- pram legalnemu državiieinu ustrojstyu, deloina pa celo njegove Ijute nasprotni- ce. Žato so. sc volitve IS. inarca končalc z rezu'.tatom. ki pumeni zmago pleinen- skega in vcrskesa pokreta nail >deir> n;i_ rodnega in državnesa edinstva. Ta težka situactja se je poslabšala še s tein, ker je tudi sa- ma radikalna stranka pri volitvah z na- nicnom, da bi ojaeila svojc vrste, opu- Kajko Vrečer: I. ŽALEC. Lcta 1880. je izšla v tisku in založbi Johann Rakusch v Celju ncmska knjiga »A^as Bfstuni mid die Diözese Lavant-< von Ignaz Oro/.en, Lavanter Domkani- tular. Ker knjiga v Ijudsivn danes :ii zna- iÜalnf 2an7iva- k^r nam nudi mnogo StZ -f °U0vilK' bo interesirala tu- di birso javnost. Evo nekaj o Zaicu iz tc knjige In dezelnega taskega) arhiva. W imc "a *Cm-1\ PraV ^iasn^n in ima veC verzij. Miklosic je trdil, da pomeni ko- ren žal - ripa (breg), obrcžjc. Res ie, da se nahaja še danes v mapi katastrainc občine 2alee ncko ozemlje »v ŽaJeh« Te^ca naziranja je bil tudi Trstenjak." Verjetneje pa je, da izvira ime kraja od »Savjc« — Savinje; saj se je imeno- val trg poprei Žavec — (2avc — Savec — Savja.); to raj o-blika, ki je naravnejša. Bivše nemSko inie »Sachsenfeld«, imenovano tudi Sachsental, izvira soto- vo tudi j./ slovenskega imena /^avec. stila idejo edinstva in sfoPila po volit- vah v !K).^ajarija s hrvatsko repnblikan- sko seljačko stranko, ki zalneva nniec- nie dosednnjega državncifa nstroja in vrnitcv v položaj, kakor jc bil 2H. ok- tobra 1918. Ta politika pomeni popoln polom državne ideje in streini za razcepitviiu naroda v tri popoinoina, razlicne narodne in zato d'r- žavnj individualnosti. Volilni boi in brezobzirno nasilje proti demokratski stranki od. strani državnih oblasti ie za- pnstilo v nasih vrstah utise, ki iih ni -mo- ijočc izccladiti. Demokrat.ska stranka jli vbled interveucijc krone kljub tenui stopila po volitvah v po^aju- nja z radikalci za ustvaritev koalicije, da bi nadaljevala dne 16. decembra prc- kinjeno politiko. V teh po^ajanjih je sta- vil' demokratski klub zahteve, id s<) bile v popohiem skladu z velikimi državnimi interesi. Ti interesi so neizpodbitno za htcvali, da naj bi bila sedanja nezakoni- to izvoljenji skupšcina provizorne.^a značaja in da se dajo demokratski stran- ki garancije, da se bo notranja politika vodila s pojrebno avtoritcto v praven narodne.^!. in državnega edinstva in cia se s stroscim izvajanjem zakonov nasto- pa proti vseni in vsakemu cna.ko. Toda radikalni klub pogojev dcniokratskega klnba ni niti ocenil, niti o njih razprav- ljal, ampak iih kratkomalo zavrnil. S tein je radikalna stranka poka/.ala, tlii lioCe do skrajnih tnej moznosti obdržati saintf vlado. Tako ic po dolgi krizi propade! poizkus sestave demokratsko - radikalne koalicije. ki bi inorala nadaljevati. poliiiko držav- ncsja in. narodne^a edinstva in je bila sestavljena nova homogena radikalna v7ada, to >e vlada man.iši]ie. ker Mi/.i'uia&a radikalna stranka sanio z eno iretiino mandatov v skupseini. Na ta način je bila ustvarjena situacija, ki liiora imcti za poslcdico prctvoritcv par- lamentarnc krize v državno krizo. Honio^ena radikalna vlada se ne more naslanjati niti na svojo ho-mogeno vecino, niti na kako kombinirano parla- mcntanio vecino, ampak je odvisna samo od naklonjenostj plemenskili in verskih skupin ki streme po zrušenju državnepca reda in eepitvi nascga njedinjenejia naroda v nekoliko posebnih pleinenskih all pokra- jinsko - historienih državic. Jasno ic da sc ne more v tem pravcu doseči no- ben definitiven sporazum in to ne samo Kajti Nemci so imenovali ta kraj Schau- zenfeld in Schauzental in iz te bescde se je preobraxila oblika v Sachsenfeld. Nenmna pa je trditev. da bi kedaj tn bl- vali Saksi — ergo Sachsenfeld. Zalska fara je bila zelo obširna v srednjem vcku ter podrejena 1256. leta Cisterijancem v Zatičini na Dolenjskem. Mejaši so bili v zahodu mozirska, šo- stanjska in st. jnrska fara, torej je vsc- bovala žalska fara tudi Št. Pavel, St. Peter, (iriže. Gotovlje, Št. Andraž, Pon- kvo in UaHcijo. Proti vzhodu je Da imela žalska fara tudi mesto Celje in Toharjc v svojem področju. Še 1542. leta jc bilo žalsko župnišce mala zidana hiša; s slamo krita; k tej ic spadnlo zemljisče, obscj^ajocc 14 jon in 1S9 kfafter. Od matrik se nahaja Se dandanes krstna knji^a od 13. jan. 1646.. poročna kniiffa od 13. jan. 1665. in mrt- vaška knjiffn od 22. fan. 1665. leta. Prvi žnpnik je bil rfeinrfchns Ple- banus in Saxenv'clde. (J263 — \2M.). Med drugimi je bil tudi Rolfenk Bpr- tolomej Valvasor. (1682 — 169!.). 1680. lera se je poročila v 2aicu hčerka Teo- radi odpora večjega Jela naroda, ver- nccja narodncmn. edinstvu, ampak tudi radi. neinožnosti izravnanja nasprotnth teženj, kakor tudi radi nemožnasti ple- inenskc razmejitw. Kljub teiuu je radi- kalna stranka sprejela predhodni sporaz- inn s rederalisti, po katerem h državna. celiiu« postala predmet strankarske kupčije med radikalsko stranko na eni, in ple- niensknni in vcrskimi slrankami na dm- Ki strani. Radtkalska vlada ie storila to samo zatov da more ostati na vladi. Fe cleralisticni blok jc privolil, da bo naklo- ujen radikalski homogeni vladi samo zato, ker inn ie za uspeh njegovc ideologue in separatisticnih tendenc po irebua ravno srbska radikalna vlada v Beosriidu. Poslcdica te resitve krize bo ojaeenje sei)aratistične.v;a nokreia prcko Save. Donave in Drine in že v najbližii bodoC- nosti se bo razvil še liujSi pleinenskl hot. Radikalska stranka-je tako žrrvovula največli državni int er es samo, da .se stvori hoinogena radikalska vlada.*lit set radikalne stranke se v svo- jili starih Jetih in koneem svoje dolffe iwliticne karijere ni strasil nobeuih sred- stev, da spravi v nevarnost vsc teko- vine svetovnc vojne. pridobljenc s po- toiki narodnekrvi in varovaue in ojacenc v štirih letih z velikimi uapori zvestih borcev k'ezultat tch naporov za konso- lidaeijo države je z enim sainim ndarccin unieil Nikola Pašič. Demokratska stranka, ki ui niti ple- Tiwnska niti verska, ampak stranka Sr- bov. Hrvatov h\ Slovencev in zato narodna jn jueosfovanska, osfane tudi daJjc nepokolebljiva v svo- .icm programir in ho brauifa državno In narodno edinstvo do skrainosti. Ocmo- kratska stranka bo dvigniia sedaj se s toliko' veejim ponosom prapor demokra- cife in narodnega edinstva, ker je po iz dajstvu radikalne stranke mid drzavo In narodnim edinstvom ona edina otsala ču- varica in zaščitniea vzvisciicga ideala narodnega in drzavne.t-'a edinstva. Zato bo demokratska stranka vodila energie- iio opozieijo proti Radič - Pasieevi vladl. Političnc vesti. Flnančnl minister o uradnffikem vprašanju. Tinančni minister je izjavil novinarjem, da bo uradniški zakon eden prvih. ki bo predložen narodni d^orja barona Valvasona z Mihaelom Fcrd. Pilpachom. Morda je prisostvo- vaj tej poroki tudi slavni iiemško - latin- ski pisarelj Janez Vajhard Valvasor (1641 — 1693), neniara sorodnik župni- ka -iii- barona. Župnikoval je tudi v 2a!cu Franc Sigismund baron Apfaltern vJC^T — 1718) iz znanc kranjske plemenitaške r (Kl bine. 2al. da se na žalski občini, razun doknmenta glede podelitve sejmov, nc nahajajo nobeni starinski spomeniki. I3«t- je so jih Francazi na svojem pohodu preko Savinjske doline /apalili in — »oc!- nesli« obeinsko blagajno. A v najstarcjših listinah se ,c ime- novai trg »Sachsenveit«, vindisch »Zavc«, pa tudi »Schauzc - Terg-x Mark an der Sann. Po našlih rimskih kaircüih v büzini trga sodeč, je obstojal 2alec že v dobi rimskega ?ospodstva. Kajti v li- stinah 7. leta 1279. in v onih v zacetku \ 15. stoletja so se imenovali prebivalcl žalske^a trsa meščani »Cives Fori« to so tržki državljani. Izrecno pa imenuie avstr. nadvojvo- da Rudolf v svoji listini, izdano v ino- mostu na dan Simona in Jude (28. X.) skupščini. Preje pa je treba izpolniti 5e dva pogoia, to je redukeija urad- niätva in sprejetie davčnega zakona. Po mnenju ministra je po iiradih pre- več üradnikov, katerifn vsem država ne more zasigurati Sivljenja, če se nji- hovo ätevilo ne zniža. Ako bj se zni- žalo ätevilo za 10%, bi se dobila vsota 350 rnilijonov Din. Ta vsota pa še ne zadostuje, ampak je treba povečati državne dohodke. Uradniško vprasanje je v tesn? zvezi z davenim zakonom. Dokler se isti ne reši, morajo uradniki in tudi profesorji srednjih šoi počakati. Načrt službene pragmatike, kj ga je izdelal pododbor zakonodajskega od- bora po predlogih poslanca Keisnerja, tvori znova podlago za vladni predlog z dostavkom ministra Trifkoviča, ki je osnovne in položajne place vzel dvakrat. ProraČun In novi davki. iinančm minister je izjavil 5. t. m. novinarjem, da je treba izenačenja davčne zakono- daje v vsej državi, ker zahtevata urad- niški in invalidski zakon vedno večje izdatke. V finančnem ministrstvn se dela ze na davčnem zakonu, v glavnem ostane nafrt dr. Kumanudija. Budžet bo znaSal do deset milliard, izredni krediti 1 milijardo, likvidacijski budiet dve milijardi, skupaj torej 13 milijard. Treba je najti sredstev še za 11 in pol milijarde Din. Radičeve Izjave. Radič je izjavil dopisniku »Zagreber Tagblatt«, da on sedaj čaka, alt ima radikalna vlada voljo, da izvede sporazum. Opozicijo- nalne stranke bi morale biti složne, da zrušijo sedan jo vlado. Glede mintetra Markoviča se je ostro izrazil. Češ da Markovič ne pomeni nič v radikalni stranki niti v vladi sami. Radič je po- vdarjal, da mu je Seton Watson pri- poročil, da bi bilo koristno, da gre v Beograd. Ako radikalna vlada ne bi upoštevala pri določitvi davkov pro- tokola sporazuma, bo Radic pokazal, da ona nima večine v skupSčini. Kar se tiče delovnega programa radikalne vlade, bo potrebno, da pride Radičeva stranka pri razpravi o davčnem zakonu v parlament. Prancoski odgovor na nemško noto vsebuje po poročilu »Echo de Pa- ris« tri točke in sicer: 1. Nobene bist- vene izpremembe določil za plačevanje izza leta 1921, ki se modificirajo na podlagi eventualne kompenzacije med- zavezniSkih dolgov. 2. Poruhrje ostane zasedeno, dokler niso poravnani vsr nemäki dolgovi. 3. Predpogoj za po- gajanja je konec pasivne rezistence v zasedenem ozemlju in to 5e pred za- četkom pogajanj. »Times« pišejo, da Poincare ne bo storil ničesar, kar bi 1363^ leta Žalec trg »opiduin-« to je utr- Kno mesto, ter ga dal propisati celjskima urofoma Ulrihu in riermaim. 2alec ima tudi svoj j-;rb; žal, da še doslej ni dognano, kdaj :-e je podelil In Kdo ga jc poklonil. Zgodovinsko resnič- no je splošno to, da so sj grbi /, okrask! podeljevali od 13. — 15. stoletja. (irb žaiskega trga jc apis an v knjl- gi: Stiidtewappen des österr. Kaiser- staates von Vinzenz Robert Vidimsky, ki .v,ra opisuje tajko-le; Tržki grb je rudec ščit; na vzglav- ju se nahaja roža s srebrnim petlistnim cvetnim vencem, z zeleniini kotiümi listl ter zlatim pečkišeem. Pod rožo (sredi seita) sta na levi in desni dvoje na zu- naj obrnjene perutne kosti (Sachsen) s črnhni orlovskimi peruti. Na vznožju sčita pa ie zgornja polovica srebrnc .üCrbne lilije. •,,.•. , Orb, kii je danes, pritvjv.1;: .:.. , :...v lju žalskega rotovža naj bi se. primerno v barvah popravü, da bo odgovarjal do- muevani zgodovinsiki resniei. V letih 1471. in 1480. je Žalec vsled turške invaziie zeio trjpel V obrambo proti Tirrkorn ni bilo obzidjo samo okolt Lr "^ V.f štev. 52. .w\ ^BSSSSS^^==^==^SS=----- ----------- _----------_____-------; ^^______H__P ^__________H ^^^__ *r5 ^^^Hh^^^^^t ^^^^^^^F ^^^^^^^A ^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^F ^^^^^^^b Stran 2. »NOVA DOßA Štev« 52. daljna pogajanja. Ccliske novice. Koncert Siankoviča v Cdju se vrši v pomsoJjck, due II. tm. ob 8. uri zvečer v incstncm gledaiišeu v Celiu. Vstopnl- ce so tiskane ter od danes naorej v pred- prodaft pri tvrdki Goričar & Leskovšek v Oeljlti. Ker jc pričakovjki velikega na- vala, iiaj si posebno zunanje- obelnstvo Dravočasiio prostore zasigura. Nataiic'en vspored spre.iema in koncerta priobčimo prihodnjič. Someščanit Biižajo so slaviiostni dnevi. ko pozdravimo v iiašem mestu prvo srbsko pcvsko društvo, ki prihiti v impozantnem številu uied nas, da pokn- že nam krasoic srbske pesmi. Vsa na- rodaa društva se obračajo do Vas, so- mescani, du sprcjmete po niožnostf ka- kega izmed sostov pod strcho. Rabimo okro« 80 preiiočiše. Javite primerna pre- nocišča gospej Radičevj. Celie, LJubljan ska cesta žt. 23. Naj se po možiiosti vsak odzove! Sokolsko društvo v Celju priredi v soboto, 12. majii ob 8. uri zvečer v mest- nem gledališču javni nastoo z že objav- lienim spercdotn. Spored sam je zelo srečno izbrau in bode predstavljai vso (elovadno siiov, ki jo obravnava Soko!- stvo. Zaniniiva bc> točka: eno uro v te- tovadnici, ki bode predstavljnla življenje v isti. Občinstvo opozaftinno, da sc dobe vstopnice v torek, sredo, četrtek v pred- prodaii pri ivrdki (ioričsr & LeskovšeK. Cenc običajne. Sokolsko društvo v Celju priredi v četrtek, 10. uidja /a goienke in '/.eiisko deco izlet t\* Ansk» vrli. Zbirališče oft pol 2. uri porrid'i'j v ietovadiiici. Celjska krajevna organizacija JDS prircia redne političnc scstanke vsako sredo ob K«9. uri zvečer v restavracijl NaTodncga doma. Pristop imajo vsi or- ganizirani člani JDS iz Celja in okolicc. Za čkne ožjega in širšega odbora pa Je posečanjo ten poiitičnih sestankov ob- vezno. Ker je na dnevnem redu ustano- vitcv podežeisrkih organr/neü. sc prosi polnoštevilne ü'delezbe. Akcijski pododbor drž. iiameščeucev in žetezničarjev sklicujc za danes tine 7. maja 1923 ob 7. uri zvečer informativen sestanek v gostilniške prostorc Narod- nega doma. Poroča predscdnik akcijske- Sa odbora g. Korošec iz Ljubljane. Zt- ieti \q', da se javni itameščcnci in želez,- ničarji sestanka polnoštpvilno ndeleže. Jugoslovanska Matica, podrtižnica v Gelju, priredi v ncdeljo due 3. junija t. I. veliko ljudsko veselico na Qlaziji. Dame, ki so pripravljcnc sodelovati pri tei ve- selici iniajo sejo dnc 9. maja ob 8. uri v čitalnični dvorani -v Narodnem domn. Prosimo vse dauie, ki so prejele vabila. da se te scje zanesljivo udeleže. V shi- čaju, da bi kaksna dama po pomoti nc prejela vabila in bi liotela sodelovati prl tej veselici. istotako prosirno, da pride zanesljivo k tej scji. — Veseličmi odhor. Organizacijia JuRosJovanskih Nacijjo- nalistov O«-.Ja-Na v Celju priredi v sln- čaju Iepor-ia vrcniena na praznik v čffr- tek, 10. maia za članicc in Clane pešizlet v 2alec. Zbirališče ob 13. nri na dvorl- šču Narodne^a doina. Vabimo vljudno cerkve teinveč okoli vsesatrga. Od stol- B>0v ie eden še ohranjen pri sedanji far- ni cerkvi. V 17. stoletiu je v žalski fari silovito razsajala kuga in sicer 1646- in 1647., najbolj pa leta 1682. Leta 1646. je knga divjala najbolj v Levcu in DreŠinji vast, od kojih vasi so vsak dan prinesli mr- liče na žalsko pokopališče. Zvonenje sc je pri teh pogrebih ustavilo, da se so- sedne vasi niso preveč prestrašile in zbegale. Neka žena je nesla v tem času obleko svoji hčerki v Griže ter prebred- la Savinjo. Ko je za to zvedel preboldskl oskrbnik Schrottenbach, je dal njen stan zapaliti, da se kuga tii prenesla. Leta 1682. pa je kuga najbolj napad- la trg Zalec. Okoličanom je bil zabra- njen dohod v žalski trg. Nekega dne meseca iunija je limrlo samo v trgu 90 oseb. Na polli med 2alcem in Vrbij tik savinjske železnice se je nahajal -tako- zvani Rodežev grad; — tako so imeno- vali pokopališče. iki so ga naredili 2alČa- ni za osebe, lri so unirle na kugi. Bolnica na FrengL Frenga je del žaJske fare, a gotoveljške občme na za- padni strani trgä, seveVno öd dfhvrit ceste Fren^ Prtde od nemške besede i iixli 'jstaio - Ov-.iL'-Nii'- n.fkiuii.'cim ob- J činstvo, Ji sc pridru/i izietnikom. I Obveziia odborova seja »S. K. Ce i Ije« se vrši dnc 9. maja 1923 ob 19. uri v I liotelu IJalkan. Vsi odborniki se tern po- tOTii vliucliio vabiio na udele/.bo. ¦- Ta.i- nik XI. Razglas. Visoki, letno K 44.000'— znašajoči stroški za večerno inšpekcij- sko slu2bo v elektrarni (od 17. — 21. ure), poslabšanje finančnega položaja tega mestnega podjetja in dejstva, da se je prebivalstvo dosedaj službujočega monterja le redkokedaj posluževalo, so napotili mestno občino, da opusti na- vedeno službo. V nujnih slučajih po- pravil električne luči in inštalacij ter strojnih naprav v času od 17. do 8 ure naj prizadete stranke pokličejo naj- bližje stanujoče monterje mestne elek- trarne v njegovem stanovanju ter ga honorirajo za zahtevano delo nepo- sredno in sicer po tarifu, izdanem od mestne elektrarne, katerega mora imeti monter pri popravilu pri sebi in ga mora na zahtevo stranki pokazati. Ža popravila v času od 21. do 8. ure so določeni višji tariff kot za popravila v času od 17. do21.ure. Monterji mestne elektrarne stanujeio: Albin Bernard, Gaberje 5t. 45 ; Jakob Kaue, Benjamin- Ipavčeva ulica št. 16, Ludovik Palir, Na Okopih 5t. 2. — Mestni magistat celjski, dne 28. aprila 1923. Zažupana: Šubic s. r. Vesellčna taksa Delegacija mini- strstva financ v Ljubljani objavlja uradno : Po novih predpisih ministrstva za finance se morajo vse prijave o prireditvah radi plačila veseučne takse v bodoče viagati pri kompetentnem oddelku finančne kontrole in ne več, kakor dosedaj. pri davčnem uradu. Oddeiek finančne kontrole bo po vpla- Čilu takse žigosal vstopnice in jih iz- izročal strankam ter izven sedeža davčnega urada na željo stranke tudi določal pavšalno takso. katere izmero odobri davčni urad. Izven sedeža dav- čnih uradov se uvede plaiilo takse s poštno položnico, da se strankam pri- hranijo nepotrebna pota. Strankam, ki bodo na ta način plačale takso, se pa priporoča, da se radi pravocasnega pla- čila takse in sicer glede formalnosti točno ravnajo po navodilih organov finančne kontrole. Kino (iaiwfje, Pondeljek 7. niaja »Detc Karnevala«. ,dramatična kome- dija v petih Jejaniifc. — ToTck S., sre- da 9. in Cctri-k 10. niaja ^Po solnčnlh dnevih«. alhy.A drama v 5 dcj. Tonibole poštnih in brzojavnih nižjili iiameščencev se je ndele'/ilo mnogostc- vihio občiustvo. Vsak je iipal, da odne- .se ikak dobitck. A žalibog usoda ni bila vsetn mila.in so le nekatüri šli z veseliml obrazi domov. Drugi so se pa tolažili, da dobe kaj prihodnjič. Po tomboli sc je razvila prav prijetna domača zabava v zgorniiii j)rostorih Narodnega doma. Opozarjamo ivi razglasa mestnega magistrata ccljskcga glcde ccpljcnja koz. DopisL Iz Šoštanja. Dnc 22. 4. 1923. je bila do daljšcm casu v »Jugoslaviji« priredi- tev v prid r>odružnic Jugoslovanske ina- tice in Družbe sv. Cirila in Metoda. 2e »Freiuug«; je bil to kraj, ki je bil opro- ščen redncga sodstva. Na Frengi stoji poleg gostilne g. f. Pikla, hiša g. V. lCvedra, mislim da, jed- na najstarejših žalskih liiš, v koii je da- nes kovaenica g. I. Zottel-a. V tej hiši 3e bila »Lntrova kapela«, protestantska bo- gomolica in prva žalska ljudska sola. A o tem v prihodnjem sestavku. Ta hiša je prišla v 18. stoletju v last Zalčana Janeza Nikolaja Kraskeviča, kl je bil župnik v Skalah in v Starem trgu pri Slov. Oradcu. Ta župnik je to hiso dal ŽalCanom kot bolnico za žalske reve;2e ter piše v svoji oporoki z dne 8. avgusta 1752. to- zadevno slcdece: Postavljam in imenujem za svojega univerzalnega dediča reveže in dobro- delne üstanove v naslednjem načinu in. obliki; .... ; , 1. svojo prosto hišo in dom v Zalcu s svojimi 6000 gl., kafere sem y jeseni 8. X. 1745. pri glavni davka.riji, pri viso- ki štajl dcželni oblastl pravüno naloži). s procenti 5 gld od 100 do'iocam, vollm'in ustanavljam za 7 i!bož,cev žalskega trga talko. da imajo, če bi se u mojega svaS- rvä, sorodstva nli služinčadi »ašllkaterf liiiisko jcio je biio sklcn.iciio, da se mora nckaj prirediti za podružnico Jugoslo- variske niatice. Ali radi drugili veselic -lugoslovanska niatica, dasi k potreb- ne.iša kot marsika.i druzega, ui prišla na vrsto. Dobro. da se je vsaj lutos zaniu- ieno doliitelo. Igratia je bila Jakoba Spt- cerja ljudska igra v 3 dicjanjih »Na Po- liani«. Bali snio se za igro' in za igralce, Pa ni bün potreba trepetati. Igra sama je ugajala. igralci pa so ,se tudi izkazali. da Je bilo vse, kar je igro gledalo in po- slnšalo. zadovoljno. Hudo je vcasih gle- dati diletantske igre. Zadnjič pa je bilo \eseije za oboje. gledalce in igralce. Med igro in po nji je bil srecolov, za ka- terega so poklonili Šostanjčani prav le- Pe dobitke. Veecr je vrgei precej za '- menovaiii dnižbi. Radi toga se odbor o- beh i>odružnic prav lcpo zahvali vsem, ki so količkaj darovali za prireditev. zla- sti pa igralcem, katerih tnid ni bil maj- lieii, da so tako lepo postavili na oder precej tezko igro. Pozabiti ne sinetno Vc- leničanov, ki so bili v velikem stevili: pri tem lepern veceru. Ker prihite pri • vsaki priliki v Sostanj, mjiin gre še po- sebna zalivala. Dolžnost Šostaujcanov ie. du liiiin ni'i prvi priložnosti vrnejo. - Odbor. Ponikva ob jiuž. žel. Šolska mladina na^se sole je priredila y nedeljo 22. in 29. apriia svo'-o solsko prireditev z igi\> »Sivilja Klara«, clokln.rnacljatni in petjem. Igro je prav \ estno nauc-ila gdč. Vošnja' kova, ostalo »icitelistvo pa je pnJno pomagalo. Obciustvn so posebno prüale okusno in bajno ooravi.iene vile in pal- čki ter čarobajna razsvetljava posamez- nih prizorovr. Otroci so igrali s tempe- ramentoni ter so bili v svojih vlogah ze- lo sigurni. Tudi uprizorjena pesem »Cici- ban in čebelica« je iz/vaia obilo vesr Ija med glcdalci. Splošn.) Tnoramo pri- znati, da je izpadla vsa prireditev prav sreeno hi v občo zadovolinost občinstva, ki je obakrat napolnilo razred. Take mo- raličen. kakor tudi gmoten uspch je bfi prav dober. Čisti dobiček je namenjdi revni soiski dcci in pa, da si nabavi sola lasten oder. ker izposojati si istega ved- no. napravlja prevcč neprilik. Splo^na sodba prireditve pn jc bila. da je po^cb- no sde. Vpšnjakova lahko zadovtvljna r. uspelii svoiega truda. Z nasim tieitel)- stvoni smo popolnoma zadovoljni v vsch zadevah in ga le prosimo, da vstra- ja in napreduje na tej poti. — Opazova- Icc Narodno gospodarstvo. Industrijsko - obrtna vzorčna izlož- ba v Mariboru združena z vrtnarsko. vinsko, umetniško in gradbeno razstavo. (Od 15. do 26. avgusta 1923). Kakor smo v.t poročali, se vrši v času od 15. do 26. avgusta v Mariboru industrijsko - o- brtna izložba, združena z vrtnarsko, vin- sko. umetniško in gradbeno razstavo, kl naj predoei svetu ray.voj nase industrije, obrti, vrtnarstva, vinarstva, umetništva in gra'dbenosti. Razstava jc zamišljena v večjem številu od dosedanjih prire- ditev, kar omogočaio prostori, s katerirn razpolaga odbor, kakor tudi sfcvilne predprijave iz vseh krajev Slovenije in Prekmurja, pa tudi iz drugih delov dr- žave. K tej razstavi je pritegnjena tudi industrija, ki je pri nas v tesnem stiku reveži, le-ti prednost pred ostalimi. Vsak revež naj dobi na dan 6 krajearjev. Oosp. župnik gotoveljski, v čegar župniji je ta hiSa, naj ima letno 24 gld. za 12 sv. mas". Vsak mesec naj opravi e- no za me in za duše v vicah: reveže pa izpove. Bolnica je se obstojala kouceui 1?. stolctja ter se potem kot taka opustila in prodala. Ob državni cesti proti Celju stoji podružn. Sv. Kancijana, ki se že imeuuje 1545. leta. K tej cerkvi je biio prelože- no žalsko pokopališčc 1799. leta, ter sc je poprej nahajajo pri stari farni cerkvi. Trg je imel tudi svojega sodnika in ima še svoj pranger. ki pa je žal zakopan. Zgodovinsko je dognano, da je sta!- nOj..»otroško šolo« v Zalcu ustanovii žnpiilk Johan Adam Kisler ter sklenil dne 27:'jan. 1762. leta z ^alčani pogodbo, da sev ta narrien podere stara hisica za ot- gajilsta.in se tarn sezida novo Solsiko posloPje (sedanja kaplanija). Zupnik pa je podaril 1000 gld., da se s to svoto pla- ča ücJtelj in organist, ki naj b: poučeva! otročiče žalskih tržano\- v čitanju. pba- nju in kr$ü5ansi|o0in naitfou. z Tazvojeiii o'orti. pn tudi zaio . da je vsaemu podjctju dana možnost, da po- kaze svetu svoje pridelke, ne da bi um bjlo treba posečati razne velesejme, kf so združeni z mnogo večjimi stroski. K ndetežbi se vabijo tudi ona domača pod- jetja. ki se nameravaio udeležiti Ljub- ijansJcega vclesejma, ker je osnovan po- seben odsek. ki bo skrbel za pravočasn« prevoz blaga \v. Maribara ria sejmisCe v M"Wiano. Vclik uspeh in stevilna na- rocila. ki so jih dobili o priliki lanske Po- krajinske obrtne razstave posameznf razstavljalci jaincijo za to, da se bo le- tošnjc razstaveudelcžilo Se innogo več razstavijalccv in zlasti tudi oni »cin- carji<-, ki so doslej nezaupno gledali na. te prireditve in ostali z .naročili na — cediln. Podlaga vsake države je gaspo- tiarstvo, predvsern pü obrt in industrija. Cmibolj sta razviti 11 üve panogi. tern trdnejsi so temelji narodnega gosp.odar- stva in: države. Zato je potrebno, da na... razstavah pokažemp, kai zmoremo.. S lern na eni strani ])okažemo obcinstvu In vsej javnosti, kaj pridelukmo doma, ua drugi strani pa izpodfbijemo inozemsko konkurenco ter odprerno domačo obrt in industrijo. MoC pa je le v slogi. Cim veC je razstavljalcev, tem večji je uspeh. Za- to sleherni obrtnik. sleherni industriia- lec na razstavo. Kdor ostane v zapeeku, ¦ostane svoj živ dan starokopiten in bre?: napredka. Razpis oficielnega lepaka. Razstavni odbor je razpisal za tri uaj- boljsc osnutke oficielnega lepaka za industrijsko - obrtno vzorčno izložbo v Mariboru po 2000. 1000 in 500 krön. O- snutt-k ki bo sprejet, se nagradi seveda še posebej. Vabim« vse interesente, (u- metnike, slikarje itd.). da se udeleže na- tc-čaja. Vse informaeije glede besedila. ciaje pisarna razstavuega odbora, Mari- bor, Aleksandrova cesta 22, teleton in- terurban št. 325. Osnutke je vPoslati za- pecateno'in označeno samo s šifro naj- kasneje do 8. maja ob 12. uri dopoldne. Vsa pojasnila glede razstave daje pisarna razstavnega odbora v Maribor«, Aleksandrova cesta 22. telefon mtcrur- ban St. 325, kamor se je obračati ust- niCTio, pismeno. ali telefonično. Posestniki rudokopov, kamno- lomov, stavbenlki, kmetje i. t. d. se opozarjajo na polieijsko naredbo, glasom katere je potreba za dobavo' vsake vrste razstreljiva (smodnika, kamniktita, dinamita, titanita, kapic, vžigalne vrvice) oblastvenega do- voliia in sicer ne od pristojnega žu- panstva, ampak od pristojnega Okraj- nega glavarstva. v katerem se prosilec nahaja. Da ne bodo dotičniki, ki ra- bijo raztreljiva, imeii nepotrebnih po- tov, se vsi v lastnem tnteresu opo- zarjajo, da si o pravem üasu preskrbe potrebna dovoiüa, ker so predpisi zelo strogi in se od strani založrtikov razstreljiv ne bode delalo nobene iz- jeme. III. Ljubljanskä vzorčni velese- menj od 1. do 10. septembra 1923. Železniške ugodnosti. Vsem udeležnikom letošnje veleseimske pri- reditve je na podlagi sejemske legiti- maeije priznana železniSka vožrjja za polovično ceno do ljubljane in nazaj. V razumevanju velikega pomena ijub- Ijanskih velesejmov za naše narodno gospodarstvo je železniško minister- stvo letos dovolilo tudi porabo dnev- nih brzovlakov St. 4 in 5. Za prevoz razstavnega blaga je dovoljeno 50% popust- Zahtevajte prospekt s pniav- nico od Urada Lfubljanskega veie- sejma, Liubliana, Oosposver.ska cesta (telef. interurb. 140). Rekiamne deske. Akvizici/o rek!amnih desk je veJesejrnska uprava oddaia IjuWjan- skerr.'j anon. in reki. podtetju »Äpolo«- Akviziter se mora vsaki stranki izka- zati s cenikorn.. ki ie overjen od vele- sejmskega arada. Velesejm v Budapest!. V Budapests se bo vršil letos XIV. vzoreni seJm od IV. _ 28. maja. Prospekti so interesenlont v pisarni trgovske in obrtniske zbomicc v Ljubltanina vpogled. Vzorčni setneni v Paclovi. v Padovi sc bo vTši! letošnji \-7.or?.;n sen.enj od I. do 15. hmija. Prijavnicj rs razstavlialcc so interesentom v pl>arni trgovske in obrtniske zbor-iice v L.!-ibijarii na vpo- gled. izvoz čebule; stirovUi kož. zdroöa in otrobov. Ekonomskii - financi|sk] komHe mimstrov ie žnižal izvozno carino v se;t dne 24. aprila't. <- z* ^edeJe predtnete: a) z& oebulo in i>or se zsiiža carina od 300 na 30 Din za 100 M: b> kvözria earlna za i&te in jaffniö^ sorove kofe'b&'-irfl- ¦h od %0Q sn» 4W Dinr* "ä bv^efe in koijc üviev. 52 »NOVA OOOA« Strw 1 koäe ->a »00 iia 100 k# iu na otrobc pa ocl 25 na 15 Din. Od!ok stopi v veljavo z ob- ijivo v ^ShižbeniJi Novinah«. .jusosla-venski vinogradar \ voear. i'rinv^ sinn 5,'broj ovc smotrc sa obll- vinogradarstvu..— Caj. - MfSlc- Nadalje donusi kracke vijesti 1 članke s;i daiiiacega i stranog tržišta. iz vočarstva.itd. iPretplatii iznosi na Ro- dinv Din 50.-— na' krace vrijcine raz- miörn.i. Urednistvo i nprava: Zagreb. PetnriiÄka. ul. 28, I. Ditevna kronika. L'Lfteljsko druStvo za celjskl okraj. priredi v soboto, dne 12. maja svo.ä najniSki fzlet v Teharje, kjer boöt. ^borovanje v ondotni Soli. Pre- davL. tovariš Gosak o «Teharskih ple- mičiib*. Po zborovanju v Bukovžlak k Sodinu. Obisk vojaških grobov v Juden- burgiii. Ker se izvrši prevoz judenburš- fcih Mev že v sredi tega meseca, je poski odbor dva odposlanca v Juden- burg, da uredita vse potrebno s ta- moänjimi oblastmi glede izkopa in pre- voza Odposlanca sta bila sprejeta na kolodvoru v Judenburgu od zastop- nikov slovenske kolonije. Znano je nannreč' da biva še vedno okroglo tisoi slovenskih delavcev v raznih podjetjih in rudokopih v okolišu Ju- den&ur&a. Ta kolonija se je od početka akci>e zanimala za prenos ustreljenih žrtev v domovino in je radi tega osno- vala poseben pododbor, v katerem za- stopa judenburško občino tamoSnji .•župan. V osebnem razgovoru z doma- Čini! se je pokazalo, da je judenburško prebävalstvo še vedno naklonjeno biv- §enu slov. 17. pp. in ga ima v naj- lepše^ spominu. Videlo se je pa to tudi na pokopališču samem. Grobovi v Jndenburgu zamrlih in tamkaj po- kop&nih »Janezov« so< brez izjeme skrbno negovani, vsak ima nagrobni krii z imenom in podatki o smrti po- kopanega. Na praznik vseh svetnikov so — po izvestju naših tamošnjih ro- jakov — vsi ti grobovi okrašeni in razsvetljeni. Posebna pažnja pa se posveča našim žrtvam — po prekem sodu ustreljenim vojakom — in so ti grobovi vsi v cvetju zasuti. Tudi v tern so Judenburžani pokazali svojo veliko človekoljubnost in počeščenje do ustreljenih, da so jih 2e pokopane prenesü na svoje cerkveno pokopališče. Cast än hvala jiml To bodi v tolažbo vsern onim prizadetim rodbinam, kojih svojci počivajo v tej zemlji. Ob tej priliki naj se zahvalimo g. županu Kleindienstu za veliko skrb, kakor iudi g. podžupanu StoII-u in obč. svet. Aich-u za prijazno pomoč in podporo naSima odposlancema, posebno pa pod- odboru slov. delavcev. V splošnem se je opazilo, da skrbe občine na Gor. Stajerskem za vojaSke grobove in jim postavljajo razven tega tudi skupne spomenike. NaŠ odbor je istotako po- stavil na tukajSnjem pokopaliSču sku- pen spomenik vojakom, ki so prelili krä in dali življenje za osvoboditev svoje domovfne. Odkritje tega spome- nika se bo vršilo o priliki pogreba judenburških žrtev. Louis Leger f. PariSki listi jav- Ijajo-, da je umrl te dni v Parizu ve- liki prijatelj Siovanov, profesor Louis Leger. Seznanil 'se je s češkim ro- mantikom Friczem; ki ga je navdušil, da je začel študirati češki jezik. Pre- potoval je Če§ko, Rusijo, Poljsko in fc>aikan. Obiskal je jugoslovanske de- žele in opisal, v knjigi »La Save Danube et le Balkan« svoje vtise o našin krajih. Izdal je veliko strokovnih razprav o slovanskih vedah. Dočakal je zdrav 80. leto. Na njegovem grobu je govoril v »menu slovanskih narod- nosti dr. Jelinek ter se mu zahvalil za trudapolno delo,. ki ga je posvetil slo- vanskim narodom. Najlepša in najbogatejša Dunaj- čanka se zastrupNa. V Ischlu se je zastrupila z veronalom iz obupa23 letna Käthe Rosen, •¦¦Jtfj milijaderja Moritza Dracha in žena milij.onarjevega sina Lmsa Rosena. Pq »noletnenii nesrečnem zakonu, se J« Ipčila ,od moža ter se vdajala vs«m rnpgQCim zabavam. Na- zadii^ se je za|juBila v princa Holien- 'oheja. a je dU^Jy^la,,fazoiasinje.,RosiWi; je bila ena najiepöih in najbogatejših Dunajčank. UkJnjenje ruskega patrijarhata. Sovjetska vlada je sklicala cerkveno skupj5čino, ki je priznala z vsem proti enemu glasu patrijarha Tihona krivega veleizdajfc, ga irkljuüila iz cerkve in odpravila patrijarhat. Za častnega meščana VarSavo je bil imenovan maršal Poch, ki pride po svojem posetu v Pragi tudi v Ju- gosiavijo. Smrtno je poškodoval v petek dopoldne pri predoru v St. Ilju to- vorni vlak delavca Rudoifa Pahanika, ki je slučajno tik pred prihodom vlaka, Sel v predor. Vlak ga je pograbi! in mu popolnoma razbil črepinjo. Sanio ©« kamen o plemcnhi prija- telji otrok, posljitc'zu razširicnje prcna- polnioncga donia nialili sirot - otročičevY Vsak iiajmanjši inilodar Je dobro- spre- jct. Naslov: Dorn za ubogu siročad, Les- kovac. kraj Zagreba. Bistra, kristalno čista voda, planin- ski zrak in skrb.no priprava napravijo »Pckatete« to kar so: za pravo delika- teso. So najccficise, kcr sc zclo nakii- hajo. *¦ VeJika kneginjja Ksenija, sostra po- kojnega .ntskejca carja Nikolaja N., ki jo živela v zadnjcm -Casu v Londonu jc postala žrtcv taniosnjili sic park v. Ti so ji izvabili drajsruljc v vrcdnosti skoro unc miljardc fraukov, jih viiovčili in iz- kupičkc porabili za se. Olavna dva sle- parja Stcniback in Calver sta.spravilfl veliko kneginjo na beraško palico. Svetoviii zrakoplovni rekord. Ameri kaTjska zrakoplovca poro&iika. Mac R<:- a'dy in KcHey sta postavila nuv svetov-ni lclalski rekord. Uila sta s svojim zrako- plovom ncprcnelioma uad 36 ur v zraku. Nov visinsW rekord znaša 11.300 metrov, ki jra je ni'davno doscscl ameriski po- rocnik Irving. General Wrangel se panuja Španijl. Kakor javi poročcvalec Morning Post v Madridu je ponndil general Wransel Spa- niji svojo jn svoie armade ponioc proti puntarjem Arabccm v Marokn. Nove volitve v francosko akademijo znanosti. Te dni so se vrsile dopolnilnc volitve v franüosko akadeinijo znanosti. Nova' »nesmrtnika« sta abbe Henri Bre- mond, rojen 1865, jezuit in tflavni n- rednik rcvije »Etudes«, h\ Ionnart, izred ni francoski poslanik pri Vatikami. star 66 ler. Od 46 stolic nesmrtnikov ie se- da,i zascdenih le 35, ki so porazdeljein na ra/.ne stroke sledece: 5 dramatienih ])isateljev, dva krilika, en diplomat, dva cerkvena dostojanstvenika, en esejist. 4 historiki, 6 politikov. 3 \ojaski dosto- ianstveniki, en filozof, 2 pesnika in 8 roinanopiscev. Kazne vestu Kako živali sPüo. Naravna lega spe- čega človeka je po strani z malo sklju- cenimi koleiii. Človek je svojo lego pri spunju že pogosto spremenil, kar je pač prišlo od tega, da je spremenil kul- turo. Pri živalih je drugače, kajti živali pri spanju zavzernajo še izvirno stali- see kot nckdaj, ki pa jc pri različnih ži- valih različno. Sioni kakor konji po na- vadi vedno spijo stoje. Ptiei z izjemo cn- ka, sove, indijske papige. spijo na na- čin, da zaobrnejo nekoliko glavo nazaj proti hrbtu in vtakncjo kljnn med pero- ti in telo. Storklja, galebi in drugi dolgo- nogi ptiči spijo na eni nogi. Morski go- lobi spijo na vodi in pri tem neprestano krožijo z eno nogo, s čemer zabranijo. da jih val ne od nese proti obrežju. Ncto- pirji spijo viseči z zadnjimi nogami na drogu. glavo pa med tem stisnejo med peruti. Volkovi in lisicc spijo zviti v klopčič. tako da prideta gobec in rep skupaj pri sprednjih nogah. Rep služi pri tem za pokntje golega gobca. Zajcl, kače in ribc spijo z odprtimi ocm'i. Sovc imajo posebno mreno na očeh, ki io spu- stijo čez zenice ko se jim dremlje in za- spijo. S tem s -»ubranijo pred dnevno lučjo, ker spijo le podnevi, po noči pa lovijo. Zanimivo je tndi videti nekate- re opice, ko'spijo. Posebne vrste opice se med spanjem obesijo za rep na kako veio in tako visijo. dokler se ne naspe. Pravda za nagradenega petelina! Poijedelska razstava, recimo v Casa blanca. Prigon obeta vsestratiskl uspeh, mnogo prvopasmene govedi, bikov, vo* lov, krav in tudi perurnine, da kr'asne periitninc. Med perutnino veličasthi pe- tel-in.,da bi se človek vatnj zagJedal. Ve- 'tičastni pisanf rep, rezek polled, nastop ponosnegn genera la spričo parade. Skratka, je to petelin vseh petelinov, ptrtsliii kakor si ga lepsega, ponosncise- ga ne morejo žeteii zaJjubljeik1 pntke. Vsi obiskovalci raztave ga,s preziranjem občudiijejo. Razstavljalska jurija mu pri- sodi prvo perutninsko magrado. Petelin se še bolj razkoračuje. l*a ti pride ne- kega dne iui razstavo nepridiprav. Kaze biti perutninski strokovnjak, ker temn deln razstave posveča največjo pozor- nost. Vidcč odlikovanega pctelina •- vztrcpeta. »Mndiča! to je vendar moj pe- telin!« vsklikne. Petelin, ki so mi ga pred meseccm dni ukradli lopovi! Na- grada -— Da se je podelila .uzmoviču! »Ne boš Jaka! Nagrado in petclina menu« razsaia pravi gospodar. Okradeni tira uzmoviča pred razstavljalni odbor. Res je. pravi tat, da jc petelin ukradeji, toda nagrada grc ineni, iker scm ga y svrho razstave posebcj krmil in garniral, ^, sem ga napravil za to kar je, za razstavo sposobnega, a nagrado vrednega. Raz stavljalni odbor je prišcl v veliko zadre- go, katcTcimi od obeli pretendantoy naT izroei ixitelinu prisojeno nagrado. Ker sc nista mogla zjediniti sc k vnela pravda, ki še teče... Ko bo v vseh instancali rešena priobčimo razsodlx). Odgovorni urednik: Lie. Edvard Šunnic, Izdaia in tiska: Zvezna tiskarna v Celju. Dino in sadjeuec se proda po najnižji ceni v vili »Krišper» Celje. Zavodna 13. 2—2 Trgovci! Kdo vzame za u č e n ci a pridnega, inteligentnega in močnega 14 let- nega fanta s stanovanjem in lirano v mestu ali na de2eli. Ccnj. ponudbe na upravo. 1 liče se pFijazna nemebliraoa soba v mestu. Ponudbe na upravo tega lista. Omara za led dobro ohranjena, za domačo uporabo ali za majhno gostilno, se po ceni proda. Celje, Mariborska c. 7/1. 2—1 Podr. Gospodarsfte Zveze Celje nud» 8O°o kemično čisto kisovo kislino. Kupuje prazne balone od kisove kisline po najvišjih dnev- nih cenah v vsaki množini. 3—1 Kupi se dobermanski pes. Vprašati pri vratarju hotela »Evropa«, Celje. Oobro bizeijsho vino okoli 50 hi, rizling, belo in rdeče, se po utiodni ceni proda. Vzorec in naslov pri it Breznik, Celje, Dolgopolje št. 1 3—1 Ad. §t. 1417/53; m. f, 5t 148/23. Zadeva: Cepitev koz I 1^2^ Razglas. Javna spložna cepitev koz v Celi'u.. Glasom zakona z dne 25. no- vembral(?21, eien 3 (Uradni list St. 15 od leta 1922) je »Zdravstveni odsek za Slovenijo« z odlokorr. z dne 20. aprüa 1923, St. o2t° odredil z ozirom na dejstvo, da nastopajo »erne koze« v več okrajih Slovenije zopet ende- mično, letos po vsi Sloveniji p r i s i I n o cepljenje koz. Cepljenju so podvrženi vsi preb«- valci, ki v teku zadnjih 5 let niso bili cepljeni. Proti osebam, ki bi se prizivi: ne odzvale, postopalo se bode po členu 3 istega zakona z globami od Din 5'— do Din 250—, odnosno z zaporno kaz- nijo od 1. do 6. tednov. Kot oprostitey cepitve Velja ie zdravniško spricevalo, i2 katefčga je razvidno, da je dotična oseba bila v teku zadnjih e let cepljena z uspehom. Da bode vsakomur omogočeno odzvati se pozivi? in se dati cepiti, ne da bi! oviran v službovanju ali poslu, cepi! bode uradr-i zdravnik (mestni fi- zik) začenži z S, rnajem do vStevšilS. lunija ti. vsak torek in vsak četr- tek v tednu od 11. do 12. ure do- poldne in od 2. do 3. ure popoldne v svoji ordinacijski sobi : Vodnikova ul. Stev. 1. L nadstr. Cepitev pri uradnem zdravniku je za stranke brezplačna. Samoobsebi je umevno, da je veijavno tudi cepljenje od privatnih zdravnikov, samo mora stranka ali dotični zdravnik obvestiti o tem uradnega zdravnika potom spri- čevala, da se označi cepitev v uradnem zapisniku. Cepi Jo se bo v navedenih dne> vse odrasle in vse otroke od izpo?- njenega 2. leta dalje. Za najmanjše otroke glej posebni razglas! 2—\ MESTNI MAGISTRAT CELJSKl, dne 4. maja 1923. Za župana' SuWc s. r. Štev. 1417/23. Zadeva. Cepitev koz I. t^23. Hazglas. Redno javno cepljenje malih otrokr vprvocepljencey) se bode vršilo v Celju v petek- dne 18. maja t\. ob 3. uri popoldne v magistrate dvorani, pre- gled cepljenih se bo vrSil teden dni pozneje, dne 25. maja ob istem case, K cepitvi se morajo donesti vsč otroci v starosti 2. mesecev dalje do 2. lei. Tudi starejše, še necepljene otroke se more k tej cepitvi donesti, torej tudi v starosti 3., 4.. .5. in 6. let, torej vse one, ki še ne hodijo v Solo. Cepitev je za vse otroke obvezna in zadene kazen stariše otrok, ki iz- ostanejo brez prave opravičbe pri mest- nem zdravniku. MESTNI MAGISTRAT CELJSKI, ; dne 4. maja 1923. Za župaiia: Šubic s. r. GUMENE PETE m GUMENE POTPLATE c«imJ« la trajnlf« so kakor asnoaol MaJaoU« varatvo pro« vlaaf I avau I RSflLMIGCELcIE (NflRODNI DOM) Ogromna zaioga vsakovrstnih ur, zlatnine, sre- brnioe, briijaatov, opfike, očal ltd. Hajoizfe koo- kureačoe ccdc. Poprawila točno in zaoesliiifo. üstanov. leta J899. I Kupujem sfaro zlato in: srebro. Stran 4._____________________________________________________»NOVA DOBA,____________________________________________________Stev. :?.L ManjebranJlnJhviog [^0(1111 dOlTI' (ufl ösllU U PFltliČill) Steife hrctst^ih vlog teas K 7O,0ft«.0O0'- V •* " 1 / Cc« KL 70,000.000*- SpreJereicL luraLnilire vlogre na lir&iiilrte RrrJIžtfce Ii* t€*IcoČi račtin ter JIK oforestuje odl.jan.1923 r&atprej po 5% brea odpovedi, 5*'»% «*° 6% ^ ocipo- vedjo, vecje stalne naiozbe In nalosčbe denaniih zavoclov po dogovoru. Ofc)csv.l|«aL vse denarrte, terecUtete Irt posojilne frairi&st&ctfer ri»Jl*.iil€iE?$it€i|e- Yabilo na XXII. redni občiii zbor 2.adruge »L A S T N 1 D O M«, registrovane kreciitne in stavbene zadruge z onie'eno zavezo v Gaberiu pri Celju. v cctrtek fine 17. maja 1923 Ob ItS uri (7 zvečer) v zedružni pisarni v Celju, Prešernova ulica St. 15. Dnevni red: 1. Poročilo naielntva in nadzorstva; 2. Odobrenje letnesa računa in razdelitev člstega dobička: 3. sprememba pravii; 4. volitev naeelstva in nadzorstva; 5. slučajnosti. V siučaju nesklepčnosti se vrši občni zbor eno uro pozneje z istim dnev- nim redom ne glecie na 5tevi!o navzočih zadružnikov (§ 60 zadružnih pravil). Načelsfvo. StanoyanjB 2 3. dp 4. sobami in pritikiinami »e f&če v Celju ali v okoiici Celja proti dobri najemnini. Nasiov v upravi. 2-1 Zamenjam stanovanje p Celju 1ij sobe ? kuhinjo prqti stanoyanju z dve- ma sobama in kuhinjo v Celju, Gaberjih ali Zavodni. Flora Tižina, Celje. Na okooj.h hisna Stev. 1 3—2 Kupim sfro] za res delati. Nasiov v upravi lisia. 2-2 sbflmniKe tf VeliHansHi izbiri, odnajc«ucjsedo najfiticj5C Vrste Hupfte po cudoVito nizHih cenah satno V Vctctrgoilitti R. STERMECKI, GEL1E. Trgovci engros-cene. Proda se 3—2 f pgovina s celim inventarjem na vrlo Dromet- nem kraju po zcfio n&zki cctti. Naslov v upravi. Sodapske pontocnihB sprejme pri dobri plači in vsej oskrbi v hiši Fran Re pič, Ljubljana, Trnovo. Istotam se sprejmejo y ^ i g fj Q j^ Nastop takoj. 4 2 Isčem posojilo do 25.000 Din za povečanje trgo- vine. Plačam visoke obresti ali delež pri dobičku. Naslov v upravf. 3—3 Štev. 593/23 Zadeva: Dobava materifaia za popravilo Kapucinskega moshi. Mestna občina celjska razpisuje dobavo naslednjih delov za p.3'?Ti— vilo Kapucinskega mostu : 21 komadov okroglih ali tesanih pilotov 28/28 cm ali 32 cm iz lirastoveg.» J«sa. 12 » » » » » 2 » » 10*— > 1 » » 5 » » .-> 9'90 s> 2 » » » *!(}• - 5 » » "> 970 » 1 » » » 4't/C" k 3 » » » 9*60 » 1 v> » » .i 40 » 5 : » » 9*50 » 1 » » » S'3C >; 4 > » » 9*40 * 1 ¦* » » >'*". ••' 0 ¦¦> » 9'30 » Pismene ponudbe za dobavo tega lesa. ki ga je dobaviti v \-z,zo?a\ navedenih dimenzijan najkasneje do 15- junija t. l. ;e vložiti pri mest. ra^is- tratu ceijskem najkasneje do 15. maja t. l. Eventualna potrebna pojasnils. iaje- ob navadnih urah mestni stavbeni urad- MESTNI MAGISIKAT CELJSKI, 1. V. 112 Zupan: dr. Hrašovec jadranslia banlja i Din 60,000.000•— jfalCUM m OLwm Dlu 30,000.000 — Bled, TIimImmvmi/PA* UjiatolJaÄia, Cavtat, fWrttZlllCC. MaplboF, Celje, Metkoviö, Dubpovnik, "P^eiraJje, Hercegnovl, Sarajevo, Jelsa, „ Split, Jesenüce, SSteeiallc, HIoi>öxila, T>x>Lič, Kotop, Zagpeb. Kranj, ¦¦¦¦¦¦¦¦ MMi oddclcK. Kajtö< m brzojafe: Jatofc. ftfiliiram za^odi: JADRANSKA BANKA: Trst, Opattja, Wien, Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82, New-York City. BANCO YUGOSLAVO DE CHILE, Valparaiso, Antofogasta, Punta Arenas, Puerto Natalos, Porvenir. „LASTNI DOM" V CELJU registrovana kreditna in slavbena zaörwga^z omejeno zavezo, Presernova ul. 15. Spreiema hran. viogc In }th ol>re*tuje po 6% lo je 6 Dfn od slo, proll odpovedi 6',% Din od »lo. Prl veejlh nalozbaö po dogovoru