Narodni Gospodar GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. člani „Zadružne zveze" dobivajo list brezplačno. ± Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne Gena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; 1 vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit - vrste, za za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. * večkratno insercijo po dogovoru. Posamezne številke 20 vin. Melon štev. 216. V Ljubljani, 10. februvarja 1906. C. kr. poštne hran. št. 64,846 Kr. ogrske „ „ „ 15.648 Vsebina : Zadruga: Vsem zadrugam! Menica in kmet Denarni promet Prometi in bilance. Občni zbori. Listnica uredništva. Gospodarsko berilo: Ženske in krave. Vpreganje krav in mlečna množina. Bradavice pri domači živini. Kako se ima ravnati s kožo zverine. Vinski pridelek v Franciji leta 1905. Brezobrestna posojila za kranjske vinogradnike. Male vesti. Inserati. ZADRUGA. Vsem zadrugam! (Konec.) Različni strokovnjaki nas že grdo gledajo, ker še nismo zaključili blagajniškega dnevnika; morda je že spet kateri pomočil svoje peresce, da nas s črnilom ošteje, češ, da se ne poboljšamo. Sicer pa celo nič več ne nasprotujemo, saj smo izračunali in vpisali različne obresti — zaključimo toraj blagajniški dnevnik. Na podlagi ,,Razdelnika“, ali pri novem knjigovodstvu (velikega) „Blagajniškega dnevnika11, izpolnimo v od zveze poslani tiskovini „Računski zaključek11 oddelek „Denarni promet11. Na to sestavimo na podlagi prometa in eventu-elne bilance za leto 1904 bilanco (stanje) za pretečeno leto, ter se je pri tem ozirati na tozadevna določila pravil. Med aktiva je vzeti vse tiste svote, koje ima zadruga tirjati, pa vrednostne stvari, koje se pri zadrugi nahajajo, — tako n. pr. posojila, pri „Zadružni zvezi11 na tekoči račun ali še morda drugod naložen denar, obresti od tega, zastale in zamudne obresti od posojil, delež pri jednem ali drugem zavodu, inventar, vrednost neporabljenih tiskovin, vrednost zemljišč itd. ter konečno gotovina. , Med pasiva pa je vpoštevati vse dolgove, koje je posojilnica imela 31. decembra 1905‘ n. pr. deleže članov, hranilne vloge s kapitalizovanimi obrestmi vred, dolg na tekoči račun pri „Zvezi11, za prihodnje leto predplačane obresti od posojil, eventuelni dolg na inventarju, tiskovinah, najemnini, zemljiščih itd. Poleg tega pa je postaviti v pasiva tudi rezerni zaklad z morebitnimi obrestmi. Ko je to urejeno, odšteti je pasiva od aktiv, na kar se pokaže čisti dobiček eventuelno nasprotno izguba. Ako se je pokazal dobiček, je isti vpisati med pasiva, ako se pokaže izguba t. j. ako presezajo pasiva aktiva, je vpisati med aktiva. Ko sta ta dva računa končana, je iz obeh teh dveh in iz morebitne prejšne bilance sestaviti „Račun zgube in dobička11. Dotični, ki sestavlja račun, mora natančno preiskati denarni promet in bilanco, da vidi, kaj je v prvem ali drugem za leto, za katero S' dela račun, dobiček ali izguba. Pod dobiček spadajo n. pr. prejete obresti od dolžnikov, zastale in zamudne obresti od posojil, pri „Zvezi11 narastle obresti tekočega računa — ali še morda kje drugod — naloženega denarja (pri teh seveda samo iste, ki so v letu, za katero se dela račun, narastle) prispevki k upravnim stroškom, pristojbine, zadrugi plačana ali še dolžna najemnina itd. Nasprotno pa je izguba vse to, kar se je v istem letu za računsko leto samo izdalo ali napravilo dolga, tako n. pr.: Za prihodnje leto predplačane obresti, upravni stroški, najemnina zadruge (že plačana ali še dolžna), plačane ali še dolžne obresti tekočega računa pri „Zvezi11 ali obresti še morda drugod prejetih izposojil, davki, neposredne pristojbine, odpis pri nepremičninah in premičninah „obresti rezervnega zaklada11 itd. Ako je račun pravilno sestavljen, mora se pokazati pri „bilanci11 in pri „računu zgube in dobička11 jednaki dobiček a izguba ter je v slučaju dobička istega vpisati med izgubo, v slučaju izgube pa isto med dobiček. Ko je račun tako sestavljen, je istega primerjati z izpiski iz hranilne, posojilne in deležne knjige, even-tuelno, ako ima posojilnica naložen denar ali izposo-ila, tudi s temi in se morajo vse točke v bilanci natančno vjemati z onimi v izpiskih. Ako se to ne vjema, je račun nepravilen. B. Nedenarne zadruge. Nedenarnim zadrugam ni treba računati obresti od hranilnih vlog, posojil in delati izvlečkov — a im no drugo važno delo — ki se mora izvršiti z naj-v j jo natančnostjo in pazljivostjo, posebno pa še pri onih zadrugah, ki imajo prodajalne, kleti, skladišča itd. To delo je inventura. Trgovski zakon predpisuje, da se naj inventura zvrši vsako leto in se morajo vpostaviti vse reči s isto vrednostjo, ki je ob času inventure res imajo. Ko je inventura končana je sestava računskega zaključka lahka. Na podlagi blagajniškega dnevnika napravi se najprej „Denarni promet11, ki naj obsega vse denarne prejemke in izdatke v 1. 1905. V olajšavo davčnim uradom naj se upravni stroški in davki navedejo razdeljeno po kakovosti, kakor je v poslani tiskovini razvidno. Na to je sestaviti na podlagi denarnega prometa, morebitne bilance za 1. 1904. in inventure bilanco, pri čem se morajo vpoštevati tozadevna določila pravil. Med aktiva je vpoštevati vse iste vsote, koje ima zadruga tirjati, ali pa vrednostne stvari, koje se pri zadrugi nahajajo, tako na primer blago, zaloge, izdelki, inventar, naloženi denar, obresti od tega, vrednost neporabljenih tiskovin, vrednost zemljišč, delež pri jednem ali drugem zavodu itd. ter konečno gotovina. Med pasiva pa je vpoštevati vse dolgove, koje je zadruga imela 31. decembra 1905, brez ozira na zapalost, (strogo se naj pazi, da se ne spregleda kak dolg), izposojila, dolžne obresti od izposojil, deleže, eventualni dolg na inventarju, tiskovinah, najemnini, zemljiščih itd. Poleg tega pa je postaviti v pasivi tudi rezervni zaklad z eventuelnimi obrestmi. Ko je to urejeno, odšteti je pasiva od aktiv, na kar se pokaže čisti dobiček, eventuelno nasprotno izguba. Ako se je pokazal dobiček, je isti vpisati med pasiva, ako se pokaže izguba t. j. ako presegajo pasiva aktiva, je vpisati med aktiva. Dotični, ki sestavlja račun, mora natančno preiskati denarni promet in bilanco, da vidi, kaj je v prvem ali drugem za leto, za katero se dela račun, dobiček ali izguba. V dobiček spadajo n. pr. obresti od naloženega denarja (pri teh seveda samo iste, ki so v letu, za katero se dela račun, narastle, ne pa vse, ki so v bilanci izkazane), pristopnine, zadrugi plačana ali še dolžna najemnina itd. V dobiček spada pa posebno „Kosmati dobiček pri blagu11 — ki se zaračuna sledeče: Najprej se seštejejo sledeče postavke: a) Z bilance za 1. 1904 Dolg na blagu zadružnikom . K ...... . „ „ „ nezadružnikom . b) Z „Denarnegaprometa11 zal. 1905 Prejemki za blago................ c) Z bilance za 1. 1905. Vrednost blaga..................^ . Terjatve na blagu pri zadružnikih „ „ „ „ nezadružn. „ ....... skupaj K ...... . Od te svote se odšteje svota, ki jo dobimo, če seštejemo: a) Z bilance za 1. 1904 Vrednost blaga..................K ....'. . Terjatve na blagu pri zadružnikih „ „ „ „ nezadružn. b) Z „Denarnega prometa11 za 1.1905. Izdatki za blago . . . . . c) Z bilance za 1. 1905. Dolg na blagu zadružnikom. . „ ,, „ nezadružnikom . skupaj K ...... . Kosmati dobiček K .... • Nasprotno pa je izguba vse to, kar se je v tistem letu za računsko leto samo izdalo ali napravilo dolga, tako na pr.: Voznina, užitnina, upravni stroški, najemnina (že plačana ali še dolžna), plačane in dolžne obresti od izposojil, davki, neposredne pristojbine, odpis pri premičnem in nepremičnem inventarju, obresti rezervnega zaklada itd. Ako je račun pravilno sestavljen, mora se pokazati pri „bilanci11 in pri „računu izgube in dobička11 jednaki dobiček ali izguba ter je v slučaju dobička istega upisati med izgubo, v slučaju izgube pa isto med dobiček. Ako se to ne vjema, je račun nepravilen. Kakor hitro je zadruga sestavila „Računski zaključek11, pošlje naj nam ga z izpiski in drugimi prilogami vred v pregled in morebiti potrebno popravo, ker hočemo, da so računski zaključki naših zadrug v vsakem oziru pravilni. Takrat se nam ob enem naroči, da preskrbimo do občnega zbora natis računskih zaključkov. Računske zaključke tiska „Zadružna tiskarna11 — in preskrbimo korekturo mi sami. Občni zbor. Računski zaključek je sestavljen. Pregledala ga je „Zveza11, nadzorstvo, tudi je že natisnjen in ga imajo zadrugarji morda celo že v rokah. A s tem računski zaključek nikakor ni odobren, predložiti se mora še občnemu zboru. Občni zbor je najvišja inštanca zadruge in njemu so pridržane najvažnejše odredbe, saj voli načelstvo in nadzorstvo, odobruje računske zaključke in sploh poslovanje, premeni pravila itd. Pri občnih zborih se nudi vsakemu članu prilika, da poizve o delovanju in stanju zadruge, da pove tudi svoje mnenje in stavi dobre predloge. Pri občnih zborih naj se oglasijo člani, ki niso zadovoljni s poslovanjem zadruge, tu bo njihova beseda več koristila, kakor zahrbtno zabavljanje. Občnih zborov naj bi se vdeležili vsi zadrugarji, in je dolžnost načelstev, da za to skrbijo, — ker to pač ni lepo, če se zberejo samo le člani načelstva, pa je občni zbor gotov. Vsakega člana pa ne mika suhoparen dnevni red na občni zbor. Priporočamo toraj, da se na občnih zborih naj tudi predava o zadružništvu sploh ali pa o predmetih, ki so z istim v zvezi in ki morejo zadrugar je zanimati. Na tak način postanejo naj občni zbori ob enem gospodarski shodi. Seveda bo kdo ugovarjal, da ni dobiti osebe, ki bi predavala. No, — „Zveza“ rade volje pošlje govornika, samo da se ji pravočasno sporoči želja. Ker se pa zna prigoditi, da bi vendar ne mogli poslati govornika, bo treba, da predava kateri član načelstva ali kak drug domačin. Da taka predavanja omogočimo, priobčili smo za uzorec nekaj predavanj. Pri vseh zadrugah se mora vršiti občni zbor vsaj v prvi polovici leta, oziroma je skrajni čas v pravilih določen. Običajne točke dnevnega reda na občnih zborih so: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. Poročilo načelstva naj bo jasno in pregledno. 3. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1905. Pri tej točki poroča po določilu § 24. 3. odstavek — zadružnega zakona, nadzorstvo, ki je moralo vse račune in docela tudi računski zaključek pregledati. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. Pri obeh volitvah so merodajna določila pravil. 6. Prememba pravil. Če namerava katera zadruga svoja pravila v tej ali onej točki spremeniti, pač naj nameravano pre-membo prej nam naznani, da presodimo, je li dopustna in umestna ali ne. Tu pozivamo zadruge, ki imajo za razglase občnih zborov — in za druge razglase — v pravilih še zmirom določene različne druge, posebno politične liste, da spremenijo letos dotično določilo v toliko, da določijo za razglase „Narodni gospodar11, ker zahteva kakor smo rekli že v prvi številki, to njih lastna korist in pa tudi zadružna disciplina. 7. Poročilo o izvršeni reviziji. Vse zadruge, pri kojih se je že izvršila revizija na podlagi revizijskega zakona, morajo postaviti na dnevni red občnega zbora to točko. Revizijski zakon veleva v § 8. da se mora pri tem prečitati dobesedno revizijsko poročilo, ki ga dobe zadruge od nas in s kojim jim dopošljemo tudi prepis revizijskega zapisnika s zahtevo, da se tudi prečita. Pojasnila o izidu revizije daje nadzorstvo in če tega ni, načelstvo. To so glavne točke dnevnega reda — pridene se navadno še točko „Slučajnosti11 in pri tej točki naj bo predavanje. O občnem zboru sestavi se zapisnik — in naj služi zadrugam kot vzorec tiskovina, ki smo jim jo priposlali. Po občnem zboru. Občni zbor se je vršil, je odobril računski zaključek, izvolil nove ali pa nekaj ali vse dosedanje člane načelstva in morda premenil celo pravila. Zadruga mora napraviti v sled tega različne vloge in sicer: 1. Na trgovsko {deželno - okrožno) sodišče naznani takoj novoizvoljene člane načelstva, in smo poslali vsem zadrugam za tako vlogo tiskovine. Podpisi novoizvoljenih članov načelstva se morajo legalizirati pri sodniji ali notarju in se to zgodi na vlogi sami. Ce so bili novoizvoljeni člani načelstva že prej kedaj v načelstvu in je dobila trgovska sodnija že takrat njih legalizirane podpise, v smislu ministerske odredbe z dne 23. maja 1895. (drž. zak. št. 74) ni treba podpisov spet legalizirati, na vlogi sami i. s. vsak pri svojem imenu, v tekstu — pa seveda podpišejo in se v vlogi navede, da se nahajajo legalizirani podpisi že pri trgovski sodniji. Vlogi se priloži prepis zapisnika o občnem zboru in naj služi za ta prepis zadrugam tiskovina, ki smo jo poslali; ker mora biti prepis zapisnika potrjen, je na poslani tiskovini dotična klavzula natisnjena in jo naj načelstvo pravilno podpiše. Ta vloga se kolekuje z 2 K — in prepis zapisnika s 30 h. V istej vlogi se naznani tudi morebitna prememba pravil. Ako se v načelstvu ni nič spremenilo — pač pa so se premenila pravila, se to v tej vlogi navede. Ce se pa niti v načelstvu niti v pravilih ni nič spremenilo, priporočamo vsem zadrugam, da nazna- nijo to trgovskim sodiščem na tiskovini, ki smo jo priložili. Ta naš nasvet je utemeljen v odločbi z dne 29. oktobra 1884 št. 12153 (Ađler-Clemens 1176), ki pravi, da se izvolitev dosedanjih članov načelstva vzame samo na znanje — a se ne vpiše v zadružni register — in se, kakor dostavlja odredba z dne 30. junija 1886 št. 7836 (Adler-Clemens 1292) tudi ne razglasi. Ta vloga se kol ekuje z 1 K. 2. Na c. kr. okrajno glavarstvo nekolekovano vlogo v smislu § 35 — 2. odstavek zadružnega zakona (tiskovino smo poslali) s kojo se predloži 2 izvoda odobrenega računskega zaključka; to se mora zgoditi nardalje v 8 dneh po občnem zboru. Ako so se pravila spremenila, se mora to spet prijaviti okrajnemu glavarstvu — v kar služi ista tiskovina — in se mora to zgoditi nardalje v 8 dneh po registraciji pre-membe. 3. Nampasepošlje prepis zapisnika o občnem zboru in pa 2 izvoda računskega zaključka. Računski zaključek s premembami v številu članov in deležev vred mora načelstvo vsaj v prvih šestih mesecih razglasiti; naše zadruge razglašajo to v „Narodnem Gospodarju11. Pristojbine in davki. I. Neposredne pristojbine. Te pristojbine morajo plačati vse zadruge — posojilnice, kmetijske in mlekarske zadruge itd. itd. — ustanovljene na podlagi zadružnega zakona z dne 9. aprila 1873 d. z. št. 70 i. s. zahteva zakon, da se plačajo dvakrat na leto i. s. v prvih 14. dneh janu-varija in julija. Vendar je finančno ministerstvo z ukazom z dne 29. septembra 1888 št. 30966 privolilo, da se na prošnjo morejo te pristojbine plačati enkrat na leto — i. s. po občnem zboru, vendar pa najdalje do 31. julija vsakega leta. To ugodnost enkratnega plačevanja imajo vse naše članice. Pristojbina se plača od v preteklem letu: 1. vplačanih deležev, 2. „ pristopnin, 3. izplačanih deležev, 4. „ obresti od deležev oziroma kakega drugega članom izplačanega dobička. Pristojbina se odmeri po lestvici I. in se plača pri pristojni davkariji na podlagi izkaza, ki ga napravi zadruga sama. Tiskovino „Izkaz nepotrebnih pristojbin11 smo doposlali vsem našim zadrugam; na tiskovini je tiskan ministerski odlok, glasom kojega plačujejo naše zadruge neposredne pristojbine v celoletnih obrokih. Lansko leto smo priobčili v „Narodnem Gospodarju11 obrazec, po kojem se izpolni izkaz neposrednih pristojbin, če katera zadruga ni popolnoma na jasnem, naj se obrne na zvezo, ki napravi pravilen izkaz. II. Rentni davek. Vse posojilnice plačujejo od izplačanih in kapi-talizovanih obresti hranilnih vlog rentni davek, ki znaša l1/20/o. Rentni davek bi morale posojilnice 14 dni po poteku vsakega četrtletja plačati; zakon pa dopušča, da sme finančni minister dovoliti daljše obroke in smo storili potrebne korake, da bodo vse posojilnice v naši „Zvezi11, rentnino plačevale le enkrat na leto, kakor smo to dosegli že glede neposrednih pristojbin. Sedaj po zaključku leta 1905 — vendar le morajo vse posojilnice rentnino plačati i. s. one, ki še za 1. 1905 niso nič plačale, za celo 1. 1905 t. j. od vseh v letu 1905 iz plačanih in kapitalizovanih hranilnih obresti — one pa, ki so za I. polletje 1905 že plačale, plačajo sedaj od obresti, ki so je v II. polovici leta 1905 izplačale in pa od koncem leta 1905 kapitaliziranih obresti. Rentnina se plača pri pristojni davkariji, koji se mora ob enem predložiti 2 izvoda izkaza o rentnini. Tiskovine za izkaz se dobijo pri davkariji. Kako se tak izpolni, razvidno je v lanskoletnem „Narodnem gospodarju11, kjer smo priobčili uzorec. Če katera posojilnica glede rentnine ni popolnoma na jasnem, dobi pri „Zvezi11 vsa potrebna pojasnila in navodila. Eden teh izkazov ostane pri davkariji; na drugem izkazu pa potrdi davkarija prejem rentnine i. s. dvakrat t. j. pod izkazom in pa na desni strani izkaza ali na kuponu. Ta drugi izkaz — s potrdili — dobi posojilnica nazaj ter odtrga kupon — t. j. uradno potrdilo in ga shrani kot svojo prilogo — ostali del izkaza pa pošlje takoj pristojnemu glavarstvu. Rentnino, ki jo na ta način posojilnica plača od obresti hranilnih vlog, bi lahko vlagateljem zaračunila — vendar je menda ni slovenske posojilnice, ki bi jo res zaračunila, kar je tudi popopolnoma prav. III. Pridobnina. Pridobnina je jako neprijazen davek; naraste lahko posebno vsled različnih doklad na velike svote in požre zadrugi največ dobička. Za zadruge ima davčni zakon glede pridobnine precej olajšav; a kaj čemo, če pa si teh olajšav davčne oblasti navadno ne znajo ali nečejo pravilno tolmačiti, so olajšave toraj samo le na papirju. Z ozirom na pridobnino delimo zadruge v 3 vrste : 1. Zadruge, ki so pridobnine popolnoma proste: K tem zadrugam spadajo rajfajzenovke, kmetijske zadruge za skupno nabavo semen, gnojil, plemenske živine, strojev in orodja te drugih gospodarskih potrebščin, potem take zadruge za skupno pridelanje in vnovčenje lastnih pridelkov — n. pr. mlekarske zadruge, vin orejske zadruge itd. 2. Zadruge, ki so pridobnine pogojno proste. K tem spadajo zadruge, regLtrovane v smislu zakona z dne 9. aprila 1873 drž. zak. št. 70. — in tudi druge registrovane — i. s.: Produktivne zadruge, če tudi svoje izdelke nečlanom prodajajo, vendar morajo dela izvrševati člani sami oziroma morajo dajati člani glavne snovi za predelovanje — a je za izjemne slučaje dovoljeno nekaj olajšav; sem spadajo seveda tudi take produktivne zadruge, ki svoje izdelke samo le svojim članom prodajajo; — posojilnice (ki niso rajfajzenovke) in kreditna društva, k on sum na društva, surovinska društva, če tudi blago od nečlanov nakupujejo; skladiščna in prodajalna društva, če tudi izdelke svojih članov na nečlane prodajajo ; stavbinske, stanovanjske zadruge itd. Vse navedene zadruge pa morajo temeljiti na načelu samopomoči in morajo omejiti svoje poslovanje po pravilih in dejanski na svoje lastne člane, koji zadnji zahtevi pa je zadoščeno, če n. pr. posojilnice samo le članom posojila dajejo, kon-sumne zadruge samo le članom proda-j e j o, skladiščne zadruge samo le izdelke svojih članov oddajajo itd. C e pri takih zadrugah čisti dobiček, zračunan po določilih davčnega zakona, ne presega b 00 K — so zadruge pridob-ninskega davka popolnoma proste; če pa presega čisti dobiček 600 K — se obdači od prvega tisočaka (— gl. —) ena tretjina in od nadaljne svote ena polovica — i. s. se odmeri, če tako dobljeni znesek ne presega K 1200 — 8‘5°/o sicer pa 10°/o — kot pridobninski davek. 3. Zadruge, ki morajo pridobnino brez vseh olajšav plačevati. Sem spadajo vse tiste zadruge, ki smo je navedli pri pogojno oproščenih zadrugah , če svojega poslovanja ne omejujejo na člane — toraj n. pr. konsumna dručtva, če nečlanom prodajajo itd. itd. Napoved za pridobnino. Zadruge pod 2. in 3. morajo vsako leto v 14 dneh po odobrenju računskega zaključka — nardalje pa vsaj v 6 mesecih po poteku poslovnega leta, — oddati pri davčni oblasti — toraj pri pristojnem okrajnem glavarstvu — napoved za pridobnino. Davčne oblasti zasledujejo razpise občn;h zborov; če zadruga v prej omenjenem roku ne prei loži napovedi, dobi od davčne oblasti poziv, da jo predloži in določi davčna oblast v tem pozivu tudi rok za predložitev, ki pa mora trajati najmanj 4 tedne. Davčna oblast lahko zanikernim zadrugam, ki napovedi ne dopošljejo, nalaga redovne kazni. Napovedi se priloži v prepisu računski zaključek z bilanco in računom zgube in dobička — pravilnost tega prepisa potrdi zadruga sama; nadalje se jpriloži prepis zapisnika o občnem zboru, na kojem se je odobril računski zaključek — zadostuje pa tudi izvleček iz zapisnika, a mora obsegati tak izvleček vse točke, ki se nanašajo na računski zaključek, porabo ali razdelitev čistega dobička, dovolitev nagrad in druga premoženjska določila — izpustijo se pa lahko točke o volitvah, premembi pravil, revizijskem poročilu itd. Lansko leto priobčili smo v tem listu vzorec za napoved. Seveda pomaga zveza pri sestavi napovedi in se naj zadruge na njo obračajo. Zadruge, ki so pridobnine proste — toraj pod št. 1. naštete — ne predlagajo napovedi za pridobnino. Rado, oziroma redno se pa zgodi, da davčne oblasti od takih zadrug vsejedno napoved zahtevajo. Pridobnine proste zadruge — toraj posebno rajf-ajzenove posojilnice itd. — ki prejmejo kak poziv za predložitev napovedi, naj pošljejo samo le izvod svojih pravil in naj opozorijo davčno oblast na ukaz finančnega minist. z dne 23. maja 1898 št. 25421; če bi davčna oblast ne mogla, oziroma ne hotela na podlagi pravil spoznati davčne prostosti, pa more zahtevati popolno napoved. Ko se pridobnina odmeri, dobijo zadruge plačilni nalog; če se davčna oblast ni ozirala na napoved zadruge, mora navesti v plačilnem nalogu razloge. Kakor hitro prejme zadruga plačilni nalog, naj ga natančno pregleda, jeli se ni preveč davka predpisalo — da bi se ga premalo predpisalo, se itak ne pripeti — in če je vse v redu, naj pridobnino plača i. s. se to stori v 4 jednakih delih dne 1. januarja, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra. Ako se pridočnina ni pravilno predpisala, nred-loži zadruga — pri oblasti, ki je davek predpis 'a najdalje v 30 dneh — od dneva dostave štetih — dobro utemeljen priziv na deželno finančno ravnateljstvo. Sicer pa naj zadruge plačilne naloge takoj „Zvezi11 predložijo, ki bo pregledala, če ji je pridobnina prav odmerjena ali ne, — in bo, če treba, napravila pritožbo. Vse, kar smo napisali, morajo zadruge vpošte-vati, toraj jim je novo leto prineslo mnogo dela. To deloiso pa naše zadruge vsako leto zmagale, tembolj se nadejamo, da bo letos to delo pri vseh zadrugah — brez izjeme — pravilno in pravočasno zgotovljeno. Menica in — kmet. Menica — kaj pa je to? No — na to vprašanje bi nam mogel marsikdo odgovoriti, saj je že marsikdo imel tekega spaka v rokah, morda že tudi podpisal in ga potem morda ob najneugodnejšem času spet zagledal — zastokal in plačal. Menica je majhen, neznaten, kolekovan papirček, na njem je zapisan denarni znesek in dan plačila — pod tem pa podpis dolžnika in če je dolžnik za znesek sam preslab — še podpis jednega ali več porokov. To je menica — spak — ki dobiva pri nas spačeno ime „bekselj11. Sama na sebi zgleda toraj menica jako nedolžno a je ravno tako nevarna. Za trgovca, bogatina je menica jako priročno plačilno sredstvo, kojega se lahko poslužuje, ker ve, da bo v menici določeni plačilni dan imel denar pripravljen, saj bi sicer imel precej sitnosti in mnogo stroškov, ker menica se stoži takoj pri okrožnem ali deželnem sodišču in v 14 dneh je vse končano, dolžniku pa prodana hiša in zemlja. Navadna zadolžnica ni tako nevarna; če se mora stožiti, mine pač par mesecev, predno pride do ekse-kutivne prodaje. Kako pa se zgodi, da podpiše kmet včasih menico? Kmet rabi nujno kak stroj, kravo, vola, konja, — denarja pa ravno nima. Pa pride v roke kakemu kupčevalcu ali agentu, ki že ve, da denarja ni pri hiši in že od daleč kriči: ,,Saj ni treba, da zdaj plačate — podpišete mi samo le menico — nobena živa duša nič ne zve in če ob terminu ne morete plačati, pa vam menico podaljšam.u Kmet kar zastrmi, meneč, da se mu ponuja izvanredna dobrota, ves ginjen podpiše menico ter niti ne opazi, da se mu stroj, krava, vol ali konj zara-čuni za 20, 30, 40 ali še več kron dražje. Dotični barantač menico vtakne v žep, a že drugi dan jo proda, ker rabi denar in ker je noče obdržati, saj je potem ne more podaljšati, če ga kmet še tako lepo prosi. Kmet je podpisal menico, prejel stroj, kravo, vola ali konja — ter niti slutil ni, kaj je prav za prav menica. Pa pride dan plačila; denarja ni, saj se je kmet zanašal na obljubljeno podaljšanje — za to sledi menična tožba in takoj ima kmet kakih 40 kron stroškov. Sedaj, v sili, se pa spomni šele, da je v domači občini ali župniji posojilnica-rajfajzenovka. Ko bi se spomnil tega takrat, ko je podpisal menico in bi si že takrat pri domači posojilnici sposodil potrebni denar, — bi sicer moral imeti poroka — a stroj, kravo, vola ali konja kupil bi z gotovino za 20, 30, 40 in še več kron ceneje in bi si prihranil vse sitnosti in stoške. Menica pač ni za kmeta, toraj je naj nikdar ne podpiše, ne kot dolžnik, ne kot porok — temveč se naj zadolži — če ravno treba — samo le pri svoji domači posojilnici. Denarni promet „Centralne blagajne66 za mesec januar 1906. Badema, društ. za šted. i zajm. —1000 (8 ) -(-555 06 (13.) -2000 (23.) Barban, hran. in pos. —2000 (8.) Baška, hran. in pos. +3000 (10.) +3000 (14.) +2000 (25.) Blagovica, hran. in pos. +3000 (9.) +3000 (11.) +2400 (19.) Bled za blejski kot, hran in pos. +1000 (4.) —3000 (3.) , —2000 (18.) —1500 (29.) Bloke, hran. in pos. +300 (9.) —4000 (16.) Boh. Bistrica, hran. in pos. +1000 (4.) —2000 (4.) +1700 (6.) + 1400 (25.) Boljun, hran. in pos. — 700 (18.) +1900 (28.) Borovnica, hran. in pos. +9000 (6.) +2800 (16) +3500 (23.) +2000 (23.) Cerklje, hran. in pos. +1000 (4.) +6000 (7.) +5000 (14.) +2000 (22.) +4000 (28.) Cerknica, hran. in pos. +16.500 (28.) +5500 (29.) Col, hran. in pos. -2000 (10.) +5000 (20.) —800 (25.) +1200 (27.) Čatež, hr. in pos. +1600 (5.) —400 (8.) -800 (11.) —1800 (24.) Cermošnice, hran. in pos. —500 (24.) Črnivrh, hran. in pos. +1000 (14.) - 1500 (17.) D. M. v Polju, hran. in pos. +550 (15.) +300 (18.) Dobrepolje, pos. +3000 (21.) +6000 (26) +2000 (27.) Dobrinj, hran. in pos. +1000 (4.) Dobrunje, hran. in pos. +1400 (30.) Dolsko, hran. in pos. —1000 (8.) +1000 (20.) —300 (24.) Domžale, hran. in pos. +3000 (7.) +2000 (25.) Draga, hran. in pos. —300 (5.) --700 (18.) —6400 (26.) Fara pri Kostelu, hran. in pos. +2000 (4.) Frankolovo, hran. in pos. +2000 (14) Gojzd, hran. in pos. —400 (26.) Gore, hran. in pos. +V31 (28.) Horjul, hran. in pos. +1800 (2.) +700 (12.) +400 (13.) +500 (21.) +800 (29.) Hrenovice, hran. in pos. +8000 (25.) Idrija, ljud. hran. in pos. —13.000 (23) Ig, hran. in pos. +2000 (4.) +2000 (9.) —1500 (13.) Izlake, hran. in pos. +2000 (12.) +8000 (23 ) Jesenice, hran. in pos. +3300 (13.) +4300 (29.) Kamnik, hran. in pos. +5989 86 (4.) Kandija, hran. in pos. +10.000 (21.) —7000 (23.) Kaštelir, hran. in pos. —V93 (10.) +200 (28.) Kievo, hran. in pos. —5000 (4.) Knežak, hran. in pos. +7000 (9.) +1800 (23.) +1700 (30.) Komenda, hran. in pos. +870 (6.) +1030 (6.) +2015 (13) —1400 (17.) —1000 (19.) —300 (25.) +1000 (28 ) Kranjska gora, hran. in pos. +5000 (7.) +3000 (23.) Kropa, žreblj. zad. +292-50 (9.) +1058 44(10.) +2097-38 (7.) +29, 149 (7.) +37 (10.) +148-97 (12.) +222-70 (14.) —3000 (13.) +422 10 (14.) + 182-30 (16.) —3000 (16.) +24.46 (16.) +457-27, 135-10 (18.) +95-90, 245-52 (21.) +87’53 (22.) +97'40 (23.) +715, 38-61 (25.)+139-65, 669 62, 1052 50 (27.) +69-50, 97-40 (28.) +127 95 (29.) +40-97, 125-44 (30.) Krka, hran. in pos. —5000 (15.) Križevci, druži, za šted. i zajm. +6000 (5.) —4000 (18.) Laško, hran. in pos. —2000 (10.) Leskovec, hran. in pos. +1000 (5.) +800 (7.) +1200 (12.) +600 (14.) +2000 (19.) +600 (30.) Leskovica, hran. in pos +V85 (14.) Lindar, hran. in pos. —500 (8.) Ljubljana — Vzaj. podp. dr. +10.000 (14.) —25.000 (16.) —10.000 (26.) —20.000 (29.) Loškipotok na Taboru +3500 (6.) +2000 (28.) Lukovica, hran. in pos. +2000 (5 ) +658-01 (23.) Marenberg, hran. in pos. +4000 (10.) —3000 (13.) +3000 (23.) +3000 (30.) Medulin, hran. in pos. —2000 (13.) Mengeš, hran. in pos. +5500 (9.) +5800 (13.) +3300 (17.) Mokronog, pos. +1400(8 ) +800 (8.) +2800 (12.) —1000 (27.) Mošnje, hran. in pos. +5500 (5.) +1500 (10.) +2000 (10.) Naklo, hran. in pos. +1200 (4.) Oprtalj, hran. in pos. —2000 (17.) Planina, hran. in pos. +700 (13.) +1000 (30.) Polhov Gradec, hran. in pos. +1800 (4) +2000 (5) +2300 (12 ) Poljane, hran. in pos. —25.000 (2.) Preddvor, hran. in pos. +132-01 (5.) +800 (6.) +150 (16.) +760 (21.) +118 (25.) —236 (28.) Preska, hran. in pos. +84 (14.) —420 (15.) +1575 (25.) Pulj, hran. in pos. +10.000, 10.000 (28.) Punat, hran. in pos. +7600 (14) +8900 (20.) Radeče, hran. in pos., +3100 (14.) +7000 (28.) Rab, hran. in pos. +5000 (4.) +5500 (12.) +1600 (12.) +2000 (23.) Rečica, ljud. hran. in pos. —3000 (8.) Ribnica, hran. in pos. —30.000 (27.) Rob, hran. in pos. —7000 (2.) +3000 (13.) Rogoznica, seoska bi. +1000 (9.) +1000 (14.) Rova, hran. in pos. +1500 (13.) +1600 (18.) Rovte, hran. in pos. +1000 (4 ) +400 (10.) —6000 (11.) Selce, hran. in pos. +4000 (7.) +2000 (18.) +2500 (30.) Semič, hran. in pos. +1000 (8.) +3500 (14.) +3000 (21.) —2000 (24.) Senožeče, hran. in pos. +4000 (5.) +450 (9.) +400 (13.) Sevnica, hran. in pos. —12.000 (13.) Slovenji Gradec, hran. in pos. +2400 (6.) Smlednik, hran. in pos. +557 (10.) +443 (28.) Sorica, hran. in pos. +1500 (10.) —1000 (16.) —1000 (27.) Srednjavas, hran. in pos. —4600 (22.) Staraloka, hran. in pos. +7000 (7.) 2000 (12 ) —1500 (13.) Stari grad, hran. in pos. +12.000 (10.) +5000 (25.) Stari trg, hran. in pos. +13.000 (18.) —4000 (22.) Struge, hran. in pos. +2000 (14.) +1000 (21.) +1400 (29.) Sv. Ema, pos. in hran. dr. —200 (12.) —2500 (22.) —300 (27.) Sv. Ivan. hran. in pos. —8600 (4.) +3000 (12.) +4000 (14.) -4300 (17.) Sv. Jakob ob Savi, hran. in pos. +1600 (4.) +500 (11.) Sv. Križ pri Litiji, hran. in pos. +250 (4.) +1500 (6.) +5000 (13.) +2000 (20.) +1000 (27.) —2000 (27.) Sv. Jurij ob j. ž., hr. in pos. —500 (12.) Sv. Jurij pod Kumom, hr. in p. +800 (7.) —400 (24.) Sv. Jurij pri Kranju, hran. in pos. +8000 (12.) +1000 (19.-* +500 (21.) +2500 (26.) +1000 (29.) Sv. Kunigunda, hran. in pos. +3000 (18.) +700 (30.) Sv. Lenart, hran. in pos. +1000(4.) —15000 (11.) —5000 (23.) Šebrelje, hran. in pos. —800 (2.) +2500 (13.) Škocijan, hran. in pos. —3000 (7.) —2500 (22.) Škofjaloka, hran. in pos. +2000 (4.) +3000 (19.) Šmarije, hran. in pos. +1000 (8.) —2000 (10.) +2500 (20.) +4000 (30.) Šmartno pri Litiji, hran. in pos. +1000 (6.) +1000 (7.) +2000 (10.) +2000 (14.) +1500 (20.) Šturije, hran. in pos. +2000 (20.) +1800 (21.) Šmartno pri Kranju, hran. in pos.+13280 (11.) +1000 (14.) +4400 (19.) +2900 (21.) +1200 (27.) +2700(31.) +1970-36 (1.2.) Štokovci, družtvo za šted. i zajm. —3000 (12.) Št. Ilj pod Turjakom, pos. —1000 (8.) —1000 (16j +1000 (26.) Št. Janž, hran. in pos. +520 (8.) +900 (9.) +600 (12.) + 460 (19.) +1650 (27.) Št. Peter, hran. in pos. +4850 (6) +4080 (14 ) +2070 (20.) Št. Rupert, hran. in pos. +6000 (7.) +2000 (13.) Št Vid pri Zatičini, hran. in pos. +7000(11.) +3000 (16.) +5000 (17.) +2000 (23.) Tomišelj, hran. in pos. +2000 (31.) Toplice, hran. in pos. +3000 (8.) Trebelno, hran. in pos. +2000 (16) +500 (18.) Trnovo, hran. in pos. —4000 (13.) +3000 (14.) +6000 (14.) Tržič, hran. in pos. +2000 (6.) —2000 (11.) —1000 (16.) Tržišče, hran. in pos. +1000 (8.) +2000 (12.) +1000 (21.) Velike Lašče, hran. in pos. — 2000 (2.)+2600 (13.)+12.000 (19.) +7700 (27.) Vipava, hran. in pos. +2000 (4.) —3000 (8.) +6000 'n ) -3000(9.)—30.000(10.) -4000(11.) —4000 (1 . Videm, hran, in pos. +3000 (8.) —500 (16.) Višnja gora, hran. in pos. +1000 (4.) +3800 (4.) +6246.24 (6.) +1500 (8.) +1500 (8.) Vodice, hran. in pos. +3000 (6.) +1000 (6.) +1500 (13) +3500 (20.) +600 (27.) Vrhnika, hran. in pos. +6000 (4.) —5000 (8.) +5000 (18.) +4000 (28.) +5000 (30.) Vrbnik, hran. in pos. +400 (5.) Zagradec, hran. in pos. +2000 (8.) +500 (20.) +2000 (23.) +1000 (27.) Zagorje ob Savi, hran. in pos. +2000 (10.) —2000 (24.) Zg. Besnica, hran. in pos. —1300 (5.) +1700 (12.) —2100 (25.) Zg. Tuhinj, hran. in pos. +5000 (6.) +1000 (13.) Žiri, hran. in pos. +2000 (4.) +2000 (16.) Žminj, hran. in pos. +4000 (4.) Žužemberk, hran. in pos. +4000 (8.) +4000 (22.) VABILO na IX. REDNI OBČNI ZBOR Kmetijskega društva v Horjulu, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 25. februarja 1906 ob 8. uri zjutraj v lastni hiši v Horjulu št. 94. Dnevni red: 1. ) Poročilo načelstva o društvenem poslovanju. 2. ) Odobritev računa za leto 1905. 3. ) Dopolnilna volitev 5 članov načelstva. 4. ) Volitev 5 članov nadzorstva. 5. ) Volitev 5 članov razsodišča. 6. ) Volitev društvenega načelnika. 7. ) Poročilo o izvršeni reviziji. 8. ) Slučajnosti. NB. Pri nezadostni udeležbi članov se bode vršil pol ure kasneje na istem kraju in z istim dnevnim redom drugi občni zbor ne glede na število navzočih članov. K obilni vdeležbi vabi Načelstvo. VABILO na III. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Loškempotoku registrovane zadruge z neomejeno zavezo, kateri se bode vršil v nedeljo dne 4. marca 1906 ob 3. uri popoldan v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1905. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. čitanje poročila o izvršeni reviziji po „Zadružni zvezi". 7. Slučajnosti. Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Višnjigori, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 4. marca 1906 ob 3. uri po-poludne v kaplaniji. Dnevni red: 1. ) Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. ) Poročilo načelstva. 3. ) Potrjenje računskega zaključka za leto 1905. 4. ) Volitev načelstva. 5. ) Volitev nadzorstva. 6. ) čitanje poročila o izvršeni reviziji po „Zadr. zvezi". 7. ) Prememba pravil. 8. ) Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi Načelstvo. Ako bi ne došlo ob določenem času zadostno število društvenikov, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki je sklepčen brez ozira na število navzočih. VABILO na III. REDNI OBČNI ZBOR Mlekarske zadruge v Horjulu reg. zadruge z om. zavezo, kateri se bode vršil dne 18. februvarja 1906, ob 3. uri popoludne v mežnariji št. 97. Dnevni red : 1. ) Poročilo načeljstva. 2. ) Potrjenje računskega zaključka za leto 1905. 3. ) Volitev načelstva. 4. ) Volitev nadzorstva. 5. ) Poročilo o izvršeni reviziji. 6. ) Slučajnosti. (Predavanje o živinoreji.) K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR. VABILO na OBČNI ZBOR Hranilnice in posojilnice v Vodicah, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki bo v nedeljo, dne 18. svečana 1906 ob 3. uri popoludne v kaplaniji. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1905. 3. Poročilo o reviziji. 4. Volitev načelstva. 5. Slučajnosti. Načelstvo. Denarni prometi in bilance. I. okrajna hranilnica in posojilnica v mestu Kamnik, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za XV. upravno leto 1905. Člani: začetkom 1. 1905 715, v upravnem letu pristopilo 67, odpadlo 7, koncem leta 1905. 775. Deleži: začetkom 1. 1905. 23.680, v upravnem letu prirastlo 1.340, izplačano 140, koncem 1. 1905. 24.880; odpovedano: 65. Denarni promet: K 1,047.940 37. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K ~h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži 1.340 _ Deleži 140 Posojila 542.834 24 Deleži . , . . . 24 880 _ Hnanilne vloge s ka- Vzdign. hranil, vloge 211 863 98 Inventar premični 1.163 73 Hranilne vloge s ka- pital obrestmi 217 036 24 Dana posojila . . 199430 56 Zaost. obresti posojil 1.784 57 pital obrestmi 469 228 27 Vrnjena posojila 215.286 64 Tekoči račun z zvezo 59368 70 Vrednost tiskovin . 60 — Tekoči račun z zvezo 59 878 61 Tekoči rač. z zvezo 22.089 46 Inventar premični . 111 35 Delež pri Zadr. zvezi 1.000 — Predpl. obr. posojil 2 834 91 Obr. hr. vlog porvnj. 4 — Obr. hran. vlog izpl 1 749 71 „ „ Ljud. posoj. 4 — Rez. zaklad z obresti 4.753 07 Plač. obr. od posojil 36 992 75 „ , » kap. 17 999 58 Got. 31. decem. 1905 16 176 49 čisti dobiček . . . 1 448 17 Upr. in urad. prisp. 1.243 67 Obresti tek. računa 3.873 44 Pristopnine . . . 65 — Obr. pos. povrnjene 32 80 Povr. tožb in dr. str. 317 45 Upr. in urad. stroški 3.268 96 Vrnjeni nalož denar 6 142 86 Rentni davek in ne- Obresti od tega . . 214 65 posred, pristojbina 1.003 82 Povr. zavarovalnina. 593 31 Izplač. zavarovalnina ' 638 51 Za posestvo . . . 5.638 17 Tiskovine .... 192 35 Got. začetkom leta . 25 094 23 Tožbeni stroški . . 317 45 Za dobrodel. namene 45 — Za poses. iz č d. 1904 5 577 07 Nagrade .... 10 268 66 Got 31. decem. 1905 16 176 49 532 058 43 532 058 43 563.023 03 563.023 03 II 1 | I Hranilnica in posojilnica v Mošnjah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za deseto upravno leto 1905. Člani: začetkom leta 1905. 125, v upravnem letu pristopilo 4, odpadlo 1, koncem leta 1905. 128. Deleži: začetkom leta 1905. 125, v upravnem letu prirastlo 4, izplačano 1, koncem leta 1905. 128; odpovedano: 0. Denarni promet: K 105.49V23. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži 16 Deleži 4 Posojila..... 66.399 02 Deleži 504 Hranilne vloge s ka- Vzdig. hran. vloge . 19.797 68 Inventar premični . 252 15 Hran. vlog-e s kapit. pitalizov. obrestmi 26.919 53 Dana posojila . . 12.088 24 Zaostale obr. posojil 422 50 obrestmi . . . 54.928 19 Vrnjena posojila. . 9 965 — Tekoči račun z zvezo 15 200 — Delež pri Zadr. zv. 400 — Tekoči račun s zvezo 12.199 71 Tekoči račun s zvezo 11.621 10 Inventar premični . 274 — Delež pri Union . . 1.000 — Predplač. obr. posojil 326 13 Plačane obr. od pos 2.716 56 Obr. hran vlog izpl. 149 63 Gotov. 31. dec. 1904 2.289 69 Rezervni zaklad . . 2.368 99 Upr. in urad. prisp. 65 69 Obr. hr. vl.kapitaliz 1.841 26 čisti dobiček . . . 436 34 Pristopnine . . . 2 — Obresti tek. računa 656 04 Zamudne obresti 22 98 Obr. pos. povrnjene 18 72 Tiskovine ... 9 — Upr. in urad. stroški 340 40 Got. začetkom 1. 1905 2.552 60 Rent. dav innep. pri. 27 50 Tiskovine .... 3 30 Deleži pri raz. zav. 1.200 — Gotov konec 1 1904 2.289 69 53.890 46 53 890 46 1 70.763 36 70 763 36 | Hranilnica in posojilnica v Strugah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za peto upravno leto 1905. člani: začetkom leta 1905. 47, v upravnem letu pristopilo 10, odpadlo 1, koncem leta 1905. 56. Deleži: začetkom leta 1905. 47, v upravnem letu prirastlo 10, izplačano 1, koncem leta 1905. 56, odpovedano: 2. Denarni promet: K 121.69201. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) 1 K h Deleži 20 Deleži 2 Posojila 12 703 93 Deleži . . , . . 112 Hranilne vloge s ka- Vzdig. hranil, vloge 19 698 — Tek. račun s zvezo 74.875 02 Hranilne vloge s ka- pitalizov. obrestmi 37.005 58 Dana posojila 6.114 — Inventar premični . 141 73 pitalizov. obresti . 88.712 36 Vrnjena posojila 3.305 07 Tekoči račun s zvezo 30.784 19 Vrednost kolekov . 7 40 Predpl. obr. posojil 9 08 Tek. rač. s zv. in dr. z. 16.625 88 Obr hr vi. izplačane 124 34 Gotov. konc. 1 1905 1 793 87 Rez. zakl. z obresti . 416 78 Obresti tek. računa 2.935 34 Obr. hran. vlog kap. 3 112 — Čisti dobiček . . . 271 73 Plač. obr. od posojil 640 58 Upr. in urad. stroški 69 31 Upr. in urad. prisp. 30 57 Ren. dav. in neposr. Pristopnine . . . 10 — pristojbina . . . 45 23 Vrnjeni urad. stroški 16 — Got. začet, leta 1905 1.793 87 Gotov, začetkom leta 1.153 92 61.742 94 61.742 94 89 521 95 89.521 95 II 1 | || Hranilnica in posojilnca v Šturiji, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za Vlil. upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 1905 206, v upravnem letu prirastlo 23, odpadlo 9, koncem leta 1905 220. Deleži: začetkom 1. 1905 206, v upravnem letu prirastlo 23, izplačano 9, koncem 1. 1905 220, odpovedano : 9. Denarni promet: K 174.394-15. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) j K h Deleži , . . . . 23 Deleži 9 Posojila 105.242 67 Deleži 220 _ Hranilne vloge . . 49.234 39 Vzdig. hran. vloge . 26.774 — Tek. račun z „Zvezo1 22.871 01 Hranilne vloge s kap. Vrnjena posojila 24.323 79 Dana posojila . . 29.500 13 Inventar premični . 742 35 obrestmi. . . . 138.364 16 Tek. račun z „Zvezo1 8.255 56 Tek. račun z „Zvezo1 28.076 92 Inventar nepremični 7.111 50 Predp. obr. posojil . 651 44 Obresti tek. računa 564 55 Inventar .... 4 30 Zaostale obr. posojil 726 04 Rezer. zaklad z obr. | 3.519 56 Plačane obr. posojil 5.959 61 Obr. hran vlog izpl. 335 81 Deležjpri „Zadr. zv.1 400 — čisti dobiček . . . 778 50 Upr. in urad. prisp. 79 21 Obresti pos. vrnjene 26 11 Del. pri „Ljud. pos.1 4 — Pristopnine . . . 4 80 Upr. in uradni stroški 107 — Rezev. zak.(v vlogah) 3.519 56 Za tiskovine . . . 38 74 Ren. dav., nep. prist. 68 — Got. koncem 1. 1905 2.916 53 Gotov. zač. leta 1905 171 69 Delež pri „Zad. zv.“ 200 — C. kr. davki . . . 19 44 Cis.dob.l.l904sevzd. in kot hran. vi. nal. 618 10 Gotov. 31. dec. 1905. 2.916 53 88.655 34 88.655 34 143 533 66 143.533 66 II I II 1 II II 1 II 1 Krščansko gospodarsko društvo v Idriji, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za VIL upravno leto 1905. člani: stanje začetkom leta 503, v upravnem letu prirastlo 24, odpadlo 19, koncem leta 508. Deleži: stanje začetkom leta 552, v upravnem letu prirastlo 24, odpadlo 32, koncem leta 544, odpovedano: 40. Denarni promet: K 207.831‘80. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) * h Dolgovi (Pasiva) K h Blag. preost. 1. 1904 1.301 09 Izplačani deleži . . 1.917 Vrednost blaga . . 26.430 07 Deleži 16.534 _ Vplačani'đeleži . . 635 — Izdatki za blago . . 81.803 41 Vrednost inventarja 1 Dolg na blagu nezad. 2.053 73 Pristopnine . . . 48 — Voznina .... 3.600 39 premičnega, . . ! 2.592 09 Tekoči račun z Zvezo 25 22 Prejemki za' blago . 98.676 99 Užitnma .... 2.261 54 V Ljudski hranilnici Rezer. zaklad z obr. 7 677 08 Iz Ljudske hranil v Inventar premični . 58 33 v Idriji nal. denar 3 968 97 Čisti dobiček . . . 7.587 41 Idriji vzd. nal. denar 3.500 — Davki 1.401 08 Obresti nal. denarja 123 51 Tekoči račun z Zvezo 25 22 Neposredna pristojb. 8 50 Delež pri Zadružni Upravni stroški . . 2.574 90 zvezi v Ljubljani. 200 — Del. Ljud br. v Idriji 2 — Delež pri Gospodar. Vz. zavar. v Ljubljani zvezi v Ljubljani. 20 — zavaroval, za blago 23 — Delež pri ljudski hra- Obresti deležev . . 772 46 nilnici in posojil- Dividende za 1.1904 5.645 65 niči v Idriji . . 2 — V Ljud. hran. v Idriji Gotov. 31. dec. 1905 540 80 naložen denar 3.500 — Razni stroški . . . 77 24 Gotov. 31 dec. 1905. 540 80 104.186 30 104.186 30 33.877 44 33.877 44 1 1 1 I. Tržiško delavsko konsumno društvo, registrovana zadruga z omejenim poroštvom, za sedmo upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 1905 92, v upravnem letu pristopilo 6, izstopilo 1, koncem leta 1905 97, odpovedalo 5. Deleži: stanje začetkom leta 1905 92, v upravnem letu prirastlo 6, odpadlo 1, koncem leta 1905 97. Denarni promet: K 48.428'80. Prejemki (Debet) j K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K 1 h Blagajniški preosta- Izplačani deleži . . 10 Vrednost blaga . . 2.760 38 Deleži 800 nek 1. 1904 . . 634 48 Vrnjena izposojila . 600 — Terj. na blagu zadr. 2031 87 Izposojila .... 600 — Vplačani deleži . . 50 — Izdatki za blago . . 20.258 19 Inventar premični . 498 33 Dolg na blagu nezad. I 3 570 65 Pristopnine . . . 6 — Voznina .... 425 68 Delež pri Gosp. zv. . 40 — Dolg na obr. od izp. 1 25 Izposojila . . . . 600 — Užitnina .... 559 27 Delež pri Zadr. zvezi 20 — Rezervni zaklad . . 1.058 04 Prejemki za blago . 23.494 27 Inventar premični . 41 85 Deln pri listu N. M. 50 — čisti dobiček . . . 581 34 Predplača . . . . 35 — Pridobninski davek . 7 20 Got. koncem 1.1905 1 210 70 Neposredna pristojb. 5 15 Upravni stroški . . 1.503 07 Obresti izposoji!. . 22 50 Darovi 24 — Deln. pri listu N M. 50 — Izplačana dividenda 102 14 Gotov. 31. dec. 1905 1 210 70 24 819 75 | 24.819 75 6.611 28 6.611 28 II 1 1 II 1 VABILO na XI. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Horjulu registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo, dne 18. februvarja 1906 ob 8. uri zjutraj v društveni pisarni v Horjulu h. št. 94. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva o letnem zaključku. 2. Predložitev in potrjenje računa za leto 1905. 3. Volitev načelstva in računskih preglednikov. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Razni nasveti in predlogi. K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR. NB. Ako bi ob določenem času občni zbor ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu, in iz istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki sklepa ne glede na število navzočih članov. VABILO k OBČNEMU ZBORU Mlekarske zadruge v Selcih, reg. zadruge z omejeno zavezo, kateri se bode vršil v nedeljo, dne 18. svečana 1906 ob 1/24. uri popoludne v hranilničnih prostorih. Dnevni red: 1. ) Poročilo načelstva in nadzorstva 2. ) Predložitev in potrjenje računskega zaključka za leto 1905. 3. ) Volitev 1 člana načelstva 4. ) Volitev 2 članov nadzorstva. 5. ) Poročilo o izvršeni reviziji. 6. ) Razni predlogi in nasveti. ODBOR. Listnica uredništva. Hranilnici in posojilnici vi.....h. Opozorili ste nas na različne napade zadnjega časa, v kojih se grdi Zadružno zvezo, njeno načelstvo in uradništvo, pa tudi pojedine zadruge; — in ste nam nasvetovali, da bi morda odgovarjali na te napade v „Slovencu". Ker je pa napadom bivši zvezin revizor Seliškar s svojim podpisom pritisnil pečat izdajalstva, hoteč se maščevati z raznimi zavijanji na svojih prejšnjih kruhodajalcih —■ in tako nehonetnost obsoja pač vsak pošten človek, se je namen onih, ki so porabljali Seliškarjevo nehvaležnost, da bi „Zadružni zvezi" odjedli kako članico in ugled — popolnoma izjalovil in se tudi nobena članica „Zadružne zveze" — kojih je že okroglo 300 — ni vznemirila, saj pozna vsaka članica svojo zvezo, — bi bilo vsako odgovarjanje odveč in neumestno. Sicer pa bi tudi ne odgovarjali v političnem listu, ker nimamo s političnimi listi ali s politiko nobenega stika, — naša politika je narodno gospodarstvo, — naše delovanje pa posvečeno našemu zadružništvu. Kar se tiče vsebine napadov, je zahtevala „Zadružna zveza" opetno strogo revizijo vsega svojega poslovanja in bo na prvi svoji skupščini svojim članicam, edino kojim je odgovorna, po svojem načelstvu dala vsa zahtevana pojasnila. GOSPODARSKO BERILO. Ženske in krave. „Danes je naša stara zopet, kakor ob pamet11, pravi Maroga, rdeckastorjava krava v Pevčevem hlevu svoji tovarišici Liski, pripeljani iz Štajerskega; „mlečna golida je samo do 3/4 polna in ženišče izpušča nad nama svojo jezo, kakor da bi bile midve temu vzrok. Pa je že tako na svetu. Za neumnost in nevednost, lenobo in vnemarnost ljudi delaj pokoro ti, ako mlekarstvo ne prinaša nobenega dobička. In veliko mlesti vendar me ne moremo, ko je v hlevu in pri krmi, v hiši in kleti vse narobe, ko se takorekoč od vseh strani dela na to, da se ja v našem vimenu ne more tvoriti veliko mleka. Grozoviti stvori so ti ljudje. Glej, tu stojimo privezane, komaj se moremo majhno premakniti z mesta in tako stojim jaz že celih 7 let na tem mestu pribita in pridem pod milo nebo samo tedaj, kadar se gonim in časih, kadar iz-kidavajo hlev. Le z najgrozovitejšimi morilci in roparji ravnajo še tako kot z nami. Za nameček imamo še dan na dan zmerjanje in udarce in vendar dajemo človeku mleko in maslo, sir in meso, da celo lastne otroke mu dajemo v živež in kožo za usnje in obutev. Trdi kamen bi se nas moral usmiliti. In kdaj naj bo vsega tega konec ? Upanja ni nobenega. Zenske so tako nespametne pri gospodinjstvu, mešajo naprej, kakor pred stoletji, učiti se nočejo od nikogar nič in kadar kaj obolimo, naš maže gospodinja z raznimi ničvrednimi čarovnijami, da bi ji najraje zabodla roge v drobovje. Mesto poslati deklico, ko je dovršila domačo šolo v kako pošteno tujo hišo, ali pa gospodinjsko šolo, kjer bi se navadila mlekarstva, kuhe in pranja, živanja in likanja, zraven pa lepega, nravnega vedenja, pokorščine in reda, snage in čistosti, čepijo punčare raje doma, šarijo po starem naprej, ostanejo nevedne in neolikane, neotesane in nerodne in kadar se pomože, gre naprej v podedovani maniri. Bahači, ki se sramujejo povedati, da so kmetje, žvenkljajo s svojimi tolarji, ki so jih podedovali nezasluženo brez svoje krivde in pošiljajo svoje hčere v mesto, kjer naj bi se naučile „omike11, ker namreč doma ni nobene omike, kajti sicer bi deklici ne bilo treba hoditi v mesto, da se za drag denar nauči omike, to se pravi delati poklone, plesati, brati obnorele romane in kar je ž njimi v zvezi, majhno francoski kramljati, razbijati na pianino in kar je še takih nepotrebnih reci. Take punce so potem, ko pridejo domov, pravi križ božji; nad vsako rečjo vihajo nosek, šopirijo se kot pavi. Pozneje v zakonu pa se gode prava čuda, da nas Bog varuj! Za Boga, kakšni so otroci in hiša, mlečna in jedilna shramba, perilo in obleka in hlev in dvorišče! Največ pa moramo trpeti me, ker imajo mlekarstvo še vedno ženske v rokah, ker še vedno one dobivajo denar za maslo, ker gospodar še ni prišel do spoznanja, da bi bilo mlekarstvo lahko njemu glavni vir dohodkov, boljši od žita in krompirja.“ „Toda, Maroga, ti si danes vsa iz sebe, zastonj se vznemirjaš, boljše za to gotovo ne bo“, prekine besedo Liska. „To vem, toda nisem se mogla več premagati, žolč se mi hoče razliti, ako pomislim, kako ravna naša stara z mlekom in kakšno strahovito surovo maslo da napravlja, pravo pravcato mazilo za vozna kolesa. V Švici in na Holandskem dajejo krave ravno tako mleko, kakor me, in kako okusno maslo, kakšne krasne sire napravlja ondotno ljudstvo iz mleka. Seveda pa tudi vedo ondi ljudje ceniti vrednost zlatega reka: „Vsi za enega, eden za vse“, česar ne premore in ne razume vsak sam zase, to jih zamore veliko skupaj v podobi mlekarskih in sirarskih zadrug. Res je tudi pri nas že čedno številce takih zadrug, toda še vse premalo, kajti z majhnimi izjemami bi ne smelo biti kraja na Slovenskem brez zadružne mlekarne. Potem bi se tudi nam godilo vse drugače. Me bi n. pr. lako dajale veliko mleka, ako bi bilo naše ležišče toplo in suho, ako bi mokrota ne odtezala naši koži gorkote. Toda naši stari ne pride niti na misel, da bi nam pripravila vsaki dan suho ležišče Sama naj se vleže enkrat za eno leto v mokro postelj, rada bi jo videla, kakšna bi vstala. Krave molzemo neprestano obilno in dobrega mleka, ako je naš hlev po leti in po zimi, spomladi in jeseni enako topel in sicer naj ima okrog 15° C. Toda naša stara toplomera niti ne pozna po imenu in ako bi ji kdo prigovarjal, da naj ima hlev vedno 15° toplote, bi ga imela za prenapeteža. Brez dobrega zraka v hlevu ni mogoče napravljati dobro mleko. Vsaka izmej nas izdiha čez dan najmenj 60 hektolitrov slabega zraka; ta slabi zrak in pa amonijak, to je oni smrad, ki nam posebno v konjskih hlevih udari tako močno v nos in oči, da privabi solze, ta slabi zrak nam gosti in kvari kri, in iz slabe krvi ne more biti veliko in dobrega mleka. Mar pade naši stari v glavo, da bi dala napraviti v hlevu pravilne zračne odprtine in da bi pre- škodljivi amonijak v gnoju napravila neškodljiv s tem, da bi vsaki dan dvakrat potresla sadre na gnoj in tako dobila na eni strani dober gnoj, na drugi pa dosti mleka? Po zimi moramo zmrzovati, celo gnoj okrog nas kaže večkrat ivje in srež, po leti pa od vročine in muh ne vemo, kje se nas glava drži. Kdor hoče, da bomo dobro molzle, nas mora do minute točno krmiti in napajati, ker le potem zamore narava v nas redno delovati. In kako se godi pri nas ? Enkrat dobim zajutrek ob 5ih, drugič ob 6ih, kosilo danes ob llih, jutri ob 2ih, ravno tako je na večer. Ko pa pride nedelja ali praznik, tedaj pa je še posebno hudo. Vsak hoče biti urno gotov, dekle da more na ples in v vas, fantin pa v gostilno in h kvartam. Nedelje in prazniki so za nas črni s krvjo in postom zaznamovani dnevi. Ob teh dnevih je največ batin in zabavljic, pa najslabša krma.u Vpreganje krav in mlečna množina. V to svho napravile so se posebne poskušnje v Stillich-Leipzig-u z 2 kravama, namreč za dognati je li krava, ako mora delati, da manj mleka, nego če počiva. Mlečna množina teh krav zmerila se je najprvo ob času miru v hlevu, in ob času, ko so bile vpre-žene. Vsaki drugi teden bili ste kravi vpreženi v v delo 9—10 ur na dan. Vspeh preskušnje bil je sledči: I. krava: II. krava: v delu v miru v delu v miru mlečna množina kg 8-688 9-446 4-749 5-219 suha snov °/o 13.33 13.— 13-316 13-232 tolščobe °/o 4-38 4-01 4-27 4-17 suhe snovi kg 1-233 1-175 0-552 0-605 tolščoba kg 0-381 0-380 0-194 0-204 Kakor je razvidno, se je tu z delom mlečna množina nekoliko znižala, a zvišala se je pa množina suhe snovi in tolščobe. Vsled tega smemo sklepati, da se mlečnost krav z primernim lahkim delom nikakor ne omeji, to bi bilo celo za priporočati. Mali kmetovalec bi zato prav lahko rabil svoje krave za prevažanje, le paziti je treba, da se jih ne preobloži. Seveda mora biti z delom združeno tudi obilno in bolj redilno krmljenje, ker se pri tvorbi mleka porabi krma le v to svrho, med tem ko se pri vpreganji mora razdeliti na tvorbo moči in krepčanje mišic. Bradavice pri domačej živini. Zgodi se večkrat, da nekatero živinče prinese bradavice že seboj na svet. Sicer pa se navadno pojavijo v starosti od pol leta, pa narvišje do 4. ali 5. leta. V višji starosti živine se redkokedaj prikažejo. Nahajajo se skoraj po celem telesu, posebno še na nogah, trebuhu, na vimenu, zlasti pa še na sescih. Bradavice napravljajo živali srbenje, nakar se začne lizati in drgati, da si često odere in razpraska kožo, s čimur si bolečine še povekša. Odkod prihajajo bradavice, to še do sedaj natančno ni znano. Vendar pa je dokazano, da je ta bolezen nalezljiva, da se prenaša lahko od živine na človeka in od človeka spet na živino. Razširjajo se pri živini posebno od jednega dela života na druzega. Bradavice so razne vrste. Nekatere vzrastejo do primerne velikosti in potem ostanejo enake; dočim se druge naglo razširjajo in obsegajo velik krog. Ako se to zgodi na sescih, napravijo se naposled kravi take bolečine, da se ne pusti več rnolzti. Odstranjenje bradavic je sicer na videz jednostavno, pa ima lahko še slabe posledice. Zdravi se znotrajno in zunajno. Za znotraj se priporoča dajati živali po nje velikosti od 4 do 10 gramov v prah raztolčenega jodida (jodkali) zraven otrobov na dan. Ob enem nekateri bradavice odrežejo in rane namažejo s pomočjo ščeti s kloridom, da se krvavenje zabrani. Vendar nam se zdi to lahko nevarno, da bi se napravil prisM ali še kaj drugih nasledkov, zato raje priporočamo bolj navadno sredstvo, namreč bradavice trdno prevezati s konjsko žimo, vsled česar se posuše. To sredstvo se nam zdi — če tudi je bolj mudno — vendar tudi zanesljivo, pa vsaj nevarnosti se zraven ni bati. Kako se ima ravnati s kožo zverine? Dostikrat se zgodi, da se draga koža razne divjačine pokvari z nepravilnim ravnanjem. Da se to ne bi več zgodilo, poslušajmo svet, kako govori o tem strokovnjak. „Vsaka rana od streljiva in od te nastalega krvavenja mora se čim preje lepo osnažiti. Po zimi, kadar je sneg, se to narlažje zgodi na ta način, da se krv omiva z grudo snega, nikakor pa ne z roko, ker na ta način se dlaka med seboj sprijemlje. Ako se to parkrat ponovi, pa je dlaka navadno čedna in snažna. Ako pa ni snega ali pa je morebiti živad ulovljena v past, mora se zopet paziti, da ne bi bila koža pri ujetju pokvarjena ali razdrapana. Doma pa se za rabo čiščenja vzame mesto snega bele krede, s katero se nesnaga zriba in potem izkrtači. Sedaj je treba žival slačiti. Pri tem delu je paziti, da se prednji del živali kolikor mogoče le malo odpre in koža se potegne le do pregiba nad parklji ali kremplji, kjer se odreže, da se le zraven kože puste. Za zravnanje kože je narboljše se poslužiti po-dolgastega, primerno debelega debla ali tudi deske. Razume se, da se mora obrniti kosmati del na znotraj. Kože kun ali vider se napenjajo kaj malo, tembolj pa lisic. Na to se koža pusti na primerno gorkem prostoru kacih 48 ur sušiti, potem se previdno obrne in od glave proti repu lepo izkrtači.“ Vinski pridelek v Franciji leta 1905. Francozko finančno ministerstvo obelodanilo je statistiko o vinskem pridelku za 1. 1905. Po tej statistiki pridelala je v letu 1905 Francija sama............... 55,964.104 hektolitrov vina Alžirija................. 7,000.000 „ „ Korzika.................... 130.000 „ „ cela francozka država torej................... 63,094.104 hektolitrov vina. Alkohola so imela ta vina pod 11 °/o................... 50,252.138 hektolitrov ll°/o..................... 4,375.598 „ nad ll°/o..................... 1,336.368 „ Vrednost celega vinskega pridelka se računa na 876,912.679 frankov. Brezobrestna posojila za kranjske vinogradnike. Kranjski deželni zbor sklenil je v seji dne 23. novembra 1905, da se pooblasti deželni odbor razdeliti v letu 1906 — po trtni uši prizadetim vino-gradarjem znesek po K 40.000 — kot brezobrestna posojila. Ravno tolik znesek — torej K 40.000 — določilo je c. kr. poljedelsko ministerstvo z odredbo z dne 9. januarja 1906 št. 35.717 — za državna brezobrestna posojila. Skupno se bode toraj moglo razdeliti na brezobrestnih posojilih K 80.000. Oni vinogradarji, ki so takega posojila res potrebni, morejo vložiti svoje tozadevne prošnje pri pristojnem c. kr. okrajnem glavarstvu ali pa pri c. kr. vinarskem nadzorstvu v Rudolfovem vsaj do 28. februarja t. L, kjer lahko brezplačno dobijo tudi za to potrebne tiskovine. Prošnji se mora priložiti posestni list, izpisek iz zemljiške knjige in proračun stroškov. Prošnja s prilogami vred je po zakonu z dne 9. oktobra 1891, drž. zak. št. 150., koleka prosta. Da se vinogradarjem prošnje olajšajo, bo g. c. kr. vinarski nadzornik B. Skalickj v Rudolfovem do 28. februarja ob uradnih dnevih, to je ob pondeljkih, sprejemal take prošnje tudi ustno in se naj vinogradarji v to svrho pri njem v uradnih urah zglasijo in prinesejo vsaj posestni list ter prej poizvejo vsaj za parcelno število svojega vinograda. Tam se jim dajejo tudi vsa potrebna pojasnila. Delniška stavbinska družba »UNION« v Ljubljani. Ob začetku leta sklepajo posojilnice na občnih zborih o porabi čistega dobička. — Delniška stavbinska družba „UNION11 se usoja pri tej priliki opozoriti p n. hranilnice in posojilnice, da so še oddati delnice III. emisije, in da blagovole vsaj en del čistega dobička uporabiti za nakupovanje delnic družbe „UNION11. — S pomočjo zadružne organizacije se je posrečilo postaviti krasno stavbo hotela „UNION11. — Delničarji postali so solastniki tega podjetja, in delnice imajo sedaj svojo vrednost. Treba je pa še oddati III. emisijo, in odda se lahko, ako naše hranilnice in posojilnice vzajemno postopajo in prevzamejo delnice. — Tako ndrodno-gospo-darsko delo mora vspevati. — Oglasila za podpise delnic sprejema podpisani načelnik. Dr. V. Gregorič, načelnik. Krog 150 hektolitrov belega vina liter po 28 32 VinarjeV se dobi še v Lindar-u (Istra). Vsa pojasnila daje „Lindarsko družtvo za štednju i zajmove" v Lindam 6—1 Službo išče štacunski sluga, 30 let star, zvest, zanesljiv. Služboval je že v večjem konsumnem društvu kot donašalec blaga in je tudi pri prodaji pomagal. DrVa Šetireljska gtedilna posojilnica — Šebrelje na Goriškem — " ima 60 oralov bukovih gozdoz, iz kojih proda drva. Kraj je oddaljen 3 ure od postaje sv. Lucija nove želežnice; — blizo je voda Idrica, po kojej se lahko les plove. 6—1 Prinoroča SA ■ Vzajemna zavarovalnica proti požarnim ško-“ UU OO . ju poškodbi zvonov. Edini domači zavod te stroke: Ljubljana, Medjatova hiša. RaHprnfl fl/ letrD gospodarsko društvo, ima v svoji zadružni uauci na v 19 Lil J, k,eti 4000 hl črnega in 500 hl belega vinai Kdor hoče kupiti izborno istrsko kapljico po zmernih cenah, jo dobi zanesljivo pri gospodarskem društvu v Baderni. Zajamčeno pristno vino prodaje za mašna vina belo od 40—60 kron 100 Z postavljeno na postajo Postojna. Rudeče po 35 kron. Zadrugam in večjim odjemalcem oddaja vino po izjemnih znižanih cenah. V zalogi je tudi tropinsko žganje. Ogrska rožnata paprika t&rS” Lastni pridelek & kg 5 Kron. Pošilja se proti povzetju od 1 kg naprej poštnine prosto. Nadalje posebnosti: Špeli, ogrske salami itd po najnižu ceni. Razpošiljevalna trgovina raznovrstnih deželnih pridelkov HAUPT A. RUDOLF, Budimpešta (Ogrsko) VII. Ovoda-cesta 22. 24—23 Izvirni llfa-Laval so v trpežnosti, množini in natančnosti posnemanja 246 12—2 pe^nemdnilii nedosegljivi. Cez pol miljena komadov je postavljenih in z čez 600 prvimi odlikovanji. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. Delniška družba ALFA SEPARATOR Praga Dunaj Gradec Specijelua tovarna za mlekarske stroje in oprave najboljše vrste. Zastopniki se povsod iščejo. Gospodarsko vago brezplačno! Čudovito poceni pošiljam iz svojega prenapolnjenega tovarniškega skladišča svoje svetovnoznano in radi svoje izvrstne kakovosti splošno priljubljeno Mehikansko srebrno blago in sicer: 6 kom. inehikiuiskih srebrnih namiznih nožev 250 15 jedilnih vilic „ žlic žlic za kavo 5) » izvrstnih desertnih nožev „ „ vilic mehikanski srebrni zajemalnik za juho „ „ „za mleko najeleg. salonska namizna svečnika. 46 komadov skupaj za samo gl d. 6 • 50. Vsak naročnik dobi še vrhu tega kot premijo ga-rantovano natančno vagujočo gospodarsko vago, ki potegne 12 kilogramov, popolnoma brezplačno. Mehikansko srebro je po vsem bela kovina, za koje trpežnost in najboljšo kakovost se da pismena garancija na 25 let. Pošilja proti predpošiljatvi denarja ali po povzetju evropejske zaloge JV[anl}attan - podjetje Budimpešta VIII., Bezeredy-utcza št. 3. x«xxx xxxxxxxxx xxxxxxxxx Nad 200 strojev v zalogi! ilUii XX XX XX XX XX xx XX i 1 XX XX XX XX XX I XX XX i XX XX XX XX XX XX XX XX XX i XX XX XX XX Najboljše mlatilnice, gepeljne, tri-jerje, čistilnice (pajkelne), slamoreznice, JlfiPP mline in preše za sadje, fine kose, srpe in amerikanske motorje loer^cIinL posebno pripravni za kmetije in vse potrebščine za poljedelstvo v veliki izberi priporočata po nizki ceni Karol Kavšeka nasledniki Schneider & Verovšek trgovina z železnino in zaloga strojev Ljubljana, Dunajska cesta 16. 248 x—3 Slovenski ceniki brezplačno. ---------------------------------------------- Ulili Nad 200 strojev v zalogi! ,iij XX XX XX XX XX xx XX XX XX xš i XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX i XX XX p XX XX m XX XXXXXXXXXX xxxx xxxx Zadružna zveza oskrbuje = svojim zadrugam = vse tiskovine, blagajne itd. ^33333353333333333301 ICCCCCCCCCCCCCCCCCCg^i BI S I o o g C. kr. priv. pred ognjem in tatovi varne wv blagajne prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic M. Adlersfliigel založnik Raiffeisnovih posojilnic Dunaj, L, Franz Joseptis-Quai št, 21. 247 24-3 CCCCCC0333303333333t [3333333333333333333^ 1 § 2 8 o S o 0 o: 1 E ELEKTROPHOR“. Pomlajenje in podaljšanje življenja po izvirno amerikanskem elektro - zdravilnem aparatu za samoporabo. Elektrika je življenje! Vsem slabotnim ljudem ni nikoli dovolj svetovati, uporabljati ta električni aparat, kajti elektrika krepi živce, ohrani kri, poostri čute, tvori normalno delovanje krvi in živčnega zistema, obvaruje pred največ bolezni. Tako poroča dr. Bourg, ud zdravniške fakultete v Parizu : „Ne samo protin, revmatizem, krč, histerija, naduha so bili v sto slučajih ozdravljeni in v vseh slučajih olajšani, kjer je znanost zdravnikov brezuspešno delovala, ampak posebno tudi pri vseh živčnih boleznih, glavobolu, koliki, šumenju v ušesih, brezspanju, hipohondriji, posebno pri he-moridih doseglo se je v nekaterih dneh, da celo v nekaterih urah skoro čudovito olajšanje, in posebno pri bolečih ženskih boleznih so bile bolezni skoro gotovo ozdravljene in olajšane; tudi za ženske v drugem stanu. Gena malemu aparatu z vsem skupaj 20 kron. (Samo za zelo občutljive.) Gena velikemu aparatu z vsem skupaj 30 kron. (Za vzdravljenje dolgotrajnih bolezni.) Pošilja proti predpošiljatvi zneska ali pa po povzetju 251 15—3 Elektrophor - podjetje Budimpešta VIII. Bezeredyvutcza št. 3. -i - '$r S- %r S- i- &■ fr fr fr I I Stanje vlog koncem leta 1904: čez II milijonov kron IN a, j Tb o 1 j š a, in n a j s i g u r n e> j s a i___________ pr*iliiit a za štodenjo! Denarni promet v letu 1904: K 46)I73.224'38 Ljad$l^a posojilnica preje: Gradišče štev. 1 sedaj: Kongresni trg št. 2, I. nadstropje sprejema hranilne vloge vsak de- /|||_q|_ brez kakega odbitka, tako, da sprejme lavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po |2 |0 vložnik od vsacih vloženih 100 kron čistih 4 K 50 h na leto. Stanje vlog 31, decembra 1904: K IL095.75N5 — Denarni promet v letu 1904: 46,173.224'38 Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovan j e kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 1. januvarja 1905. Dr. Ivan Šušteršič, Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, predsednik, Od."toorn.x3si: Josip Jarc, 249, X—3 podpredsednik. Anton Belec, veleposestnik v Medvodah. posestnik; podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. Matija Kolar, Ivan Kregar, župnik pri D. M. Polju, svet. trg. in obrt. zbor. v Ljubljani Ivan Pollak, Karol Pollak, Gregor Šlibar, tovarnar in posestnik v Ljubljani. tovarnar in pos. v Ljubljani. župnik na Rudniku Dr. Andrej Karlin, stolni kanonik v Ljubljani. Frančišek Leskovic, zasebnik in blag. Ljud. pos. Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. /v* T T T T T I T T T T T T T T T ! T T T T T T T I I I T i I T I T I T T T T I T T I Gospodarska zveza 1 centrala za skupni nakup in prodajo v Ljubljani, Gradišče št. I jfjf (uhod: Kongresni trg št. 16) (U p r*os l< i * l)Li j o za, svoje olane JjtjJ n.a.Ik:uLp) vse*1 gospodarskih potrebščin, posebno pa umetnih gnojil: To---------- maževe žlindre, kalijeve soli, solitra, superfosfatov itd., modre galice, žvepla, krme, koruzne moke, otrobov itd., semen, živine, strojev, orodja itd.; vseh gospodinjskih potrebščin ; ;p:rQĆLajQ vsakovrstnih kmetijskih pridelkov in izdelkov, mr- Zaloga Barthel-ovega klajnega apna, oddaja se od 5 kg. naprej. Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. Odgovorni urednik: Ivan Rožman, uradni vodja „Zadružne zveze“. — Tisek Zadružne tiskarne v Ljubljani.