ODPRTO
PISMO
JAVNOSTI
»Učitelji bi radi višje plače.« \'a to preprostd misel povprečni Slovenec zreducira vsa poročila o stavki učiteljev v Ljubljani. Zato smo se delavci Osnovne šole Edvarda Kardelja, Polje odlocili, da pošljemo svoj »glas vpijočega v puščavi« vsem javnim občilom z namenom, da izrazimo našo pri-zadetost in vsaj delno pojasnimo, kaj nas boli.
Z zakonom je določeno, da smo prosvetni delavci izenačeni z drtav-nimi usluibenci, vendar realno sta-nje kale, da ni tako. » Vreta« sred-stev je majhna, to vemo, a naj bo majhna za vse in pravično razpore-jena med vse detavce, ki so po zakonu obravnavani kot driavni uslutbenci. Ko smo želeli izvedeti, kolikšne so te razlike, so bili pred-stavniki občinskih oblasti popol-noma tiho, preslišali pa so tudi vprašanja o njihovih osebnih do-hodkih. Smo učitelji državni uslui-benci le na papirju? To nas boli. Še huje pa nas igejo besede (teh istih molčečneiev), da smo tako ali tako vsifalirani študentje alipa diplomi-ranci brez ambicij, in da je naše delo, ki je že samo po sebi lahko, nekvalitetno, nestrokovno,...
Ta poniiujoči odnos in nerazu-mevanje vseh političnih struktur ter včasih tudi nenaklonjenost staršev so morda lahko posledica nepo-znavanja našega dela.
Zato še posebej velja naše pova-bilo:
pridite in prepričajte se, kako dela učitelj v slovenski osnovni šoli, kakšno odgovornost ima, kakšen je tempo njegovega dela, koliko materialnih sredstev mu je na voljo, in nenazadnje - s kolikš-nimi stiskami in stresi se srečuje...
Ne, ne tarnamo - vse to pač v teh hudih časih sodi k našemu delu, a pustite nam vsaj tisto osnovno dostojanstvo: da bo naše delo vred-noteno nič več, a tudi nič manj, kot zasluiimo.
Delavci Osnovne šole Edvarda Kardelja Polje