VENEC Abbonamentl: Met« 12 Lira; Estero, me-M 30 Lire, Edizione domenica. anno 34 Lir«, Estero SO Lire. C, C. Pj Lubiana 10.6S0 per gli abbo-namenth 10.349 pet le interzionL Izha|a vsak dan i|atra) razen ponedeljka la dneva po prazniku. F i I i a 1 e I Novo meeto. e Uredništvo la npravai Kopitarjeva 6, Ljubljana. g I Redazione, Ammlnistrazionei Kopitarjeva 6, Lubiana. i Concessionarla eselusiva per la pnbbllcfti di provenienza italiana | Telefon 4001—4005. | ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. NaroSnlna mesečna 12 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, za Inozemstvo 50 Lir Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podružnica« Novo meeto. Vojno poročilo štev. 439 in 440: Novi uspehi letalstva Osi 43!). uradno vojjio poročilo pravi: Angleško letalstvo je prošle noči izvršilo nadaljnjo akcijo nad mestom Katanijo in je napadlo Sirakuzo, ki jo je naše protiletalsko topništvo živahno branilo z odločnim ognjem. Razdiralne in zažigalne bombo so padle na civilna poslopja, pn ji i so povzročile niti škode niti kakih žrtev. Ugotovljene izgube, ki jih jc povzročil napad 16. t. m. v Kataniji, so 16 mrtvih, 25 ranjenih. V severni Alriki na fronti pri Tobruku so bili poskusi približanja sovražnih čet hitro odbiti. Nemška in italijanska letala so učinkovito bombardirala parnike v Inki ter obrambne naprave v mestu, kakor tudi postojanke na kopnini pri Marsa Matruchu. Napadeni sla bili tudi dve ploveči ladijski enoti na vzhodu od Tobruka. Britanska letala so napadla Bardijo, Derno in Ben-gazi: dva mrtva in nekoliko ranjenih. Protiletalska obramba je sestrelila en sovražni bombnik. V vzhodni Afriki so v odseku Gondar in na fronti pri Celgi imelo naše čete živahne spopade z nasprotniškimi oddelki, ki so bili pognani v beg s hudimi izgubami. V Uolkefitu jc naše topništvo obstreljevalo z vidnimi, uspehi močno avto-kolono sovražnih čet. Povzročilo jc veliko škodo na ljudeh in materialu. Glavni stan Italijanskih Vojnih Sil poroča: Severna Afrika: Letalstvo Osi je doseglo nove uspehe. Nemška letala so nanovo napadla skladišča in pristaniške naprave Tobruka ter povzročila požare. Neka ladja s 1000 tonami, ki jo bila najprej zadeta, se je sedaj dokončno potopila. Italijanska letala so uspešno bombardirala naprave v Marsa Matruhu iu so potopila v vodah med tem krajem in Sidi Barnnijem trgovsko ladjo, katero je spremljala vojna ladja. Za časa napada na Bardio, o katerem govori včerajšnje vojno poročilo, sla bili dve sovražni letali prisiljeni spustiti se na tla in sta bili zajeti nepoškodovani s posadkami po nemških oddelkih. Britanxka letala so izvedla napade im Bengazi in proti srednjemu letališču, kjer jih je protiletalska obramba obstreljevala in zbila eno sovražno letalo. Vzhodna Afrika: Sovražnik je obnovil letalsko napade na mesto Gondar in na prednje postojanke tega sektorja. Sovražni elementi, ki so sc poskušali približati središčem Uolkelitu in Cul-quuhcrtu, so bili razpršeni z izgubami. V srednjem Sredozemlju je bilo naše ogledui-ško letalo napadeno po petih »Spitfierih«. V boju, ki je sledil, je našemu letalu, čeprav je bilo poškodovano ter je imelo ranjence mod posadko, uspelo zbiti eno nasorotnikovo letalo in se vrniti v bazo. Nemško vojno poročilo Nemške čete so zavzele Nikolajev - finske Sortavalo God Nj. Ve!. Kraljice in Cesarice Hitlerjev glavni stan, 18. avgusta, as. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo naslednje uradno vojno poročilo: V južni Ukrajini so nemške čele ob sodelovanju z madžarskimi oddelki zavzele tudi kot pomorsko oporišče važno industrijsko velemesto Nikolajev. Pod pritiskom neutrudljivega zasledovanja vzhodno od Buga zapada poraženi sovražnik čim dalje bolj razkroju. Plen vojnega materiala in število ujetnikov naraščata stalno. Tudi na drugih delih vzhodne fronte potekajo operacije uspešno. Berlin, 18. avgusta, s. Kakor poroča DNB, Italijanske sile so na Vzhodu zajele prve sovjetske ujetnike Ukrajinsko bojišče, 18. avgusta, as. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča: Imeli smo priliko videti prvi oddelek sovjetskih ujetnikov, ki so padli v roke italijanskih čet, nastopajočih na vzhodnem bojišču. Gre za običajno zbirko vzorcev vseh plemen, ki sestavljajo Sovjetsko Zvezo. Ujetniki kažejo izraz zadrege in radovednosti zaradi dejstva, da so v rokah nasprotnikov, katere so srečali prvič. To so ujetniki, zajeti v akcijah 11. in 12. avgusta in sicer po mo- torizirani koloni, ki nastopa ob dolnjem teku Buga. Med temi akcijami je bilo uničenih več oklepnih voz in zajeti številni kosi topništva ter znaten plen drugih vojnih potrebščin. Sovjetski častnik, ki je bil zajet in ki je pripadal sovjetskim bataljonom, ki so se spopadli z italijanskimi oddelki, je izjavil, da je streljanje italijanskega topništva bilo smrtno-nosno zaradi svoje natančnosti, ki je omogočila Italijanom, manjšim po številu v primeri z nasprotnikom, da so dosegli takojšnje uspehe. Finci zavzeli Sortavalo Helsinki, 18. avgusta. DNB. Ob priliki zavzetja mesta Sortavala je poslal predsednik finske republike Ryty brzojavno čestitko mar-čalu Mannerheimu, poveljniku finske armade. Stalinov kanal poškodovan Berlin, 18. avgusta. AS. V izpopolnitev današnjega službenega nemškega vojnega poročila do-znava DNB iz pristojnih vojaških virov naslednje: Kot posledica zmagovitega napredovanja nemških in zavezniških čet na obale Črnega morja je važno pristanišče in industrijske središče Nikolajev padlo po hudih bojih v roke Nemcev in nein-Skih čet, dočim se boj za zavzetje Odese brez pre-etanka nadaljuje. Poskuse sovjetskih čet, da bi zbežale iz Odese po pomorski poti, je preprečilo nemško letalstvo, ki je uničilo številne prevozne ladje, ki so bile vsidrane pred mestom. Sovjetske čete beže na široki fronti v klešče Dnjepra proli vzhodu, dočim jih nemške in zavezniške čete brez odmora zasledujejo. Pri tem zasledovanju na vzhodu Buga so Sovjeti pretrpeli nove izredno težke izgube zaradi delovanja nemškega letalstva. Število ujetnikov in vojni plen stalno narašča. Na severnem sektorju fronte so nemška lclala uničila važno zatvornico v Stalinovem kanalu in s tem poškodovala edino vozno pot med Baltskim in Belim morjem. Tako je uničena pot za lahke sovjetske bojne ladje, ki so še v Finskem zalivu imele možnosti priti v Belo morje. Na zapadu se nadaljuje reakcija proti angleškim letalskim napadom, ki naj bi olajšali delovanje Sovjetom. Samo v teku včerajšnjega dne na primer in v teku noči so Angleži izgubili na obali Kanala in pri poskusih prileteti nad Nemčijo skupno 26 aparatov. Angleške izgube v desetih dneh od 7. do 17. avgusta znašajo približno 200 letal, to je okoli 20 dnevno. Delovanie nemškega letalstva na Vzhodu Berlin, 18. avgusta. AS. V prvih večernih urah so sovjetska letalu letela nad pokrajino pristanišča Constanza. Vrgla so nekatere bombe, ki so padle v morje. IJve napredujoči letali je zbilo nemško lovsko letalstvo. V teku dneva so nemška letala uspešno napadla železniški vozel Gorodica na vzhodu Kijeva. Postaja je skoraj popolnoma uničena. Tovorni vlaki, ki so stali na postaji, so v plamenih. Opazovali so tudi mnogo eksplozij, iz česar se da sklepati, dn so bili transporti municije. Na zapadni obali Krima so letala zadela in zažgala prevozno ladjo s 3000 tonami, ki jc bila polna čet. Odposlanstvo San Marina na Rabu San Marino, 15. avgusta. AS. Vlada republike San Marino je poslala svoje odposlanstvo na maii otok Rab v Jadranskem morju ob dalmatinski obali, kjer je bival sv. Marin, ki je ustanovil republiko in ki je njen pokrovitelj. To odposlanstvo jc odšlo na otok Rab. da postavi tam zastavo, katero so begunci prinesli s seboj o. avgusta ieta 1923. Angleški letalski napadi brezuspešni Berlin, 18. avgusta. AS. Na dobro informiranem mestu izjavljajo, da je žalostno propadla velika letalska ofenziva Angležev, ki je bila začeta tako na hitro. Močna protiletalska obramba in energična delavnost nemških lovskih letal sta vzeli vsako upanje, da bi kot so mislili angleški krogi olajšali pritisk nemških zračnih sil na vzhodni fronti. Vendar poskušajo letala še nadalje letati nad zasedena ozemlja in nad periferna ozemlja Nemčije. Brilanske zračne formacije so povsod razpršene in odbite z velikimi izgubami zanje. Nemški bombarderji pa bombardirajo angleški otok v naj-oddaljenejših krajih. To dokazuje premoč nemškega letalstva vkljub obsežnim akcijam, s katerimi je zaposlena sedaj na vzhodu. Poleg težkih izgub, s katerimi morajo Angleži plačati 6voje napadalne poskuse, mora angleška vlada zabeležiti nad 500 mrtvih med civilnim prebivalstvom v teku samega meseca julija. Na drugi strani teroristični napadi na stanovanjske dele raznih nemških mest niso povzročili niti najmanjše vojaške škode, ali pa gospodarske škode, pomembne za vojno. V mesecu juliju je bilo izgubljenih v Nemčiji zaradi teh napadov 298 človeških življenj. Tudi primerjava teh številk dokazuje 6uperioriiost nemškega letalstva. Berlin, 18. avgusta. AS. »Viilkisrher Beobachter« piše o letalski vojni nad Kanalom ter na v hodu. Podčrtuje posebej vest, da je samo od 22. junija do 31. julija nemško protiletalsko topništvo uničilo 1026 angleških in sovjet. lelal, kar dokazuje tehnično popolnost sredstev in vrlino vojaštva. Angleški kredit Sovjetom Amsterdam, 18. avgusta. AS. Po vesteh, ki so prišle iz Moskve, lx> angleško-sovjetski trgovinski sporazum vseboval pogodijo o izmenjavi blaga na osnovi medsebojnega kredita. Britanska vlada bo dala Sovjetiji kredit 10 milijonov šterlingov po 3% za 5 let. Angleške priprave v Indiji Tokio, 18. avgusta. DNB. Policijske oblasti v Jolioru so pozvale, kakor piše posebno poročilo lista Tokio Niči-Niči, vse Japonce, ki žive v jugozahodnem obmejnem ozemlju Johora, da zapuste v teku dveh tednov te kraje, ker gre tu za obrambno cono. Smrtne obsodbe na Madžarskem Sombor, 18. avgusta, as. Madžarsko vojno sodišče je obsodilo na smrt nekega srbskega študenta, ker je prevratno deloval. Obsodba je bila izpolnjena. Subotica, 18. avg. as. Madžarsko vojaško sodišče jc obsodilo skupino Judov, ki so izvajali sa-botažna dejanja na ozemlju, pred kratkim priključenem Madžarski. Obdolženci so zažigali skladišča blaga. Dva sta bila obsojena na smrt ter ustreljena no dveh urah. Trije so bili obsojeni na ječo od 7 do 12 ur. so nemški oddelki na severnem bojišču zasedli nove postojanke. O znatnih uspehih poročajo tudi s finske fronte. Sovjetski protinapadi so povsod spodleteli. Nasprotnik je imel znatne izgube v ljudeh in vojnih potrebščinah. Stockholm, 18. avgusta, r. Sovjetsko vrhovno poveljstvo poroča, da sta bili izpraznjeni mesti Krivoj Rog ter pristanišče Nikolajev. Pred izpraznitvijo Nikolajeva so bile pognane v zrak pristaniške naprave in ladjedelnice. Berlin, 18. avgusta, s. V kratki razlagi včerajšnjega nemškega uradnega vojnega poročila, pravi nemški poročevalski urad, da je nemško bojno letalstvo izvedlo uspešno akcijo proti važni zapornici na Stalinovem prekopu. Zapornica je bila uničena in s tem poškodovana edina vodna zveza med Belim in med Baltiškem morjem, kar bo imelo velik pomen na nadaljni potek. S tem je preprečeno pošiljanje sovjetskih lahkih pomorskih enot v Belo morje. Isto poročilo omenja, da je nemško letalstvo onemogočilo sovjetski poskus za pomoč Odesi po morju. Potopljeni sta bili dve prevozni ladji. Zlom sovjetskih sil v kolenu Dnjepra je zdaj splošen. Nemško letalstvo jih brez oddiha tolče na bregu proti vhodu. Berlin, 18. avgusta. AS. Zavzetje važnega pristanišča in industrijskega središča Nikolajeva ob Črnem morju po nemških in madžarskih četah in zavzetje Sortavale po finskih četah podčrtujejo nemški listi zaradi strateške važnosti. Posebno kar tiče zavzetja Nikolajeva, katerega položaj so še pred nekaj dnevi londonski propagandisti slikali kot najbolj soliden, je ta dogodek slavljen kot živ simbol številnih porazov sovražnika lako na vojaškem terenu, kot na terenu politične propagande. Hitlerjev glavni sfan, 18. avg. DNB. Vrhovno poveljstvo nemške vojske poroča: V južni Ukrajini se nadaljuje preganjanje premaganih in deloma begu podobno se umikajočih sovražnikov proti spodnjemu Dnjepru. Tudi na ostalih delih vzhodne fronte so prinesle operacije bistvene uspehe. Nočni napadi letalstva 60 bili usmerjeni z dobrim uspehom proti vojaškim napravam v Moskvi, kakor tudi proti raznim važnim železniškim linijam. V boju proti Veliki Britaniji so v zadnji noči močnejše sile letalstva bombardirale preskrboval-no pristanišče Hull z večjim številom bomb vseh kalibrov. Zadetki v polno na skladišča ob llum-berju in vojno gospodarskih napravah, so povzročili več požarov. Druga bojna letala so uničila na škotski vzhodni obali tovorno ladjo s-4000 tonami in znatno poškodovala drugo trgovsko ladjo. Pri nočnih napadih na različna angleška letališča so bile povzročene močne eksplozije. Britanski bombniki so vrgli v noči na 18. avgust na nekaterih krajih zapadne in severne Nemčije majhno število rušilnih in zažigalnih bomb. Napadi so ostali vojaško brez uspeha. Nočni lovci so sestrelili dva britanska bombnika. Nemške čete ne prihajajo čez Španijo Madrid, 18. avg. as. Zastopnik španskega zunanjega ministrstva je odločno zavrnil glasove, ki jih širi ameriški in angleški tisk o tem, da prehajajo nemške divizije čez špansko ozemlje v Maroko. Zasega vseh tovornih avtomobilov v Bolgariji Sofija, 18. avgusta, as. Bolgarska vlada je za-povedala zasego vseh tovornih avtomobilov v državi. Osebje, zaposleno pri teh prevozilih, je mobilizirano v civilu. Kaj hoče Amerika od Sovjetov Sanghaj, 18. avgusta. DNB. Nankinški dnevnik Kunvalfao je zvedel iz \vasliingtonskih krogov, da je Roosevelt mnenja, da je polom sovjetske Unije v Evropi neizogiben. Zalo ima namen okrepiti položaj sovjetske Unije v Sibiriji, da bi na la način izvajal pritisk na Japonsko. Prevoz ameriškega orožja in lelal v Vladivostok in prevzem amerikan-skih oporišč na sibirski obali se torej izvrši na osnovi tega sklepa. Kaj vse zahtevajo Sovjeti Washington, 18 avgusta. DNB. Iz dobro poučenega vira se izve, da se bo konferenca v troje, ki sc bo vršila v Moskvi, in pri kateri bodo sodelovali z angleške strani Beaverbrook ali Eden, z ameriške pa Harriman, Stimson ali Knox, pečala ne samo z vprašanji, ki se tičejo vojaške dobave Sovjetom, temveč tudi s sovjetskimi zahtevami glede razdelitve vplivnih zon v Evropi. Dalje, da se Sovjeti ne bodo zadovoljili z načelnimi koncesijami, ki jih jc dala londonska vlada, ter da bodo zahtevali izrecno sodelovanje pri ozemeljski demarkaciji pasov odnosnih zar 18. avgusta. Danes praznuje vsa država i iskrenimi čusM god. Nj. Vel. Kraljice in Cesarice Helene. God Nj. Vel. Kraljice in Cesarice je letos že drugič t vojnem času. V tem času pa je Vladarica poka-> zala, da ni samo Vladarica, temveč tudi mati sv»-jega ljudstva, saj se zanima predvsem za usodo ranjencev, vojnih vdov in sirot. Tein hočo postati tudi dobra mati ter jih obiskuje, deli jim darove ter jim že s svojo navzočnostjo ob priliki obiskov vliva zopet novega poguma, da lahko prežive vse težave vsakdanjega življenja. Danes je ves narod zbran okoli nje ter ji oh godu kliče svoje srčno voščilo: »Na mnogo let!c Rim, 18. avgusta. AS. Ob ipriliki godu Nj. Vel. Kraljice in Cesarico so italijanska mesta in podeželje v zastavah in na ta način izražajo intimno udeležbo vsega italijanskega naroda ob veselem dnevu. Velikodušen dar Visokega Komisarja Rdečemu križu Ekscelenca Visoki Komisar Ljubljanske pokrajine je že večkrat pokazal svoj globoki socialni čut za uboge in trpeče v pokrajini, ki jo upravlja. Posebno je deležen njegove pozornosti in dobroll jivosti pokrajinski odbor Rdečega križa. Naklonil mu je že večkrat izdatne podpore, obiskal njegove odseke in si ogledal njihovo delo. Dal je tudi pobudo za ureditev počitniške kolonije, v katero bodo v kratkem sprejeli otroci staršev, ki jih podpira Rdeči križ. V zadnjem času je Eksc, Visoki Komisar podprl prizadevanje pokrajinskega odbora še z dvema velikima prispevkoma. Naklonil mu ie kolekcijo neveljavnih jugoslovanskih znamk, ki jih je pokrajinski odbor vnovčil za 100.000 lir, razen lega pa je podprl delo Rdečega križa z izdatno denarno subvencijo v znesku 250.000 lir. Tako je pokrajinskemu odboru omogočil nadaljevanje njegove prepotrebne človekoljubne akcije. Pokrajinski odbor Rdečega križa se zahvaljuje Kkscelenci najiskreneje za oba velikodušna darova v imenu vseh svojih podpirancev. ki bodo vedeli pravilno cenili naklonjenost Fkseelence in visoke Kraljevske vlade. Pšenična letina v Evropi Po pregledu, ki ga je dal mednarodni poljedelski institut v Rimu, je bila pri večini pšenič-nih posevkov na severni zemeljski polovici zaradi mrzle zime in vlažne pomladi v izgledu slaba letina, ki pa se je vendar lepo popravila v toplem poletnem času, ko je pšenica zorela. V vseh teh krajih sta obrodila pšenica in rž več, kakor so pozimi pričakovali. V Evropi (brez Sovjetske zveze, kjer 60 v zgodnji pomladi računali s slabo povprečno pšenično letino), je bila skoraj po\6od dobra povprečna letina. Evropska povprečna pšenična letina v desetletju 1930/39 je znašala okoli 428 milij. stolov z maksimom 500 milij. I. 1938 in minimom 370 milij. 1930. Letos se pričakuje okoli 430 milij. stolov, ker je bilo v vzhodni Evropi precej izgub. S 430 milij. slotov bi bila letošnja pšenična letina za 60 milij. stotov večja od lanske, ko so naželi in namlatili koinaj 370 milij. stotov. Za rž so izgledi na splošno še boljši, kakor za pšenico. Tudi letošnja žetev rži je bila dobra. Na severnoamerikanskem kontinentu so manj ugodne vremenske razmere žitno letino precej poslabšale. Kljub temu pa bodo letos v USA pridelali 251 milijonov stotov pšenice (lani 222 milij. stotov in 207 milij. v zadnjih petih letih). Kanada je imela pri letošnjem občutno zmanjšanem hektarskem obsegu zelo dobro srednjo letino, ki je znašala 90 milijonov stotov. Na azijski celini se je j>šenična letina Indije znižala letos za 8 milij. stotov in je dosegla 10! milij. stotov. Turčija ima približno srednjo letino s 40 milij. stoti, laponska ima letos 15,8 milij. stotov (lani 18 milij.). Azija ima h rej letos okoli 10 milij. stotov manj, kakor lani, kur je se vedno dovolj. V Afriki se letošnja i>šenia»a letina le malo razlikuje od lanske. Uradne ugotovitve o letalski nesreči Ducejevega sina Rim, 18. avg. as. Komisija za preiskavo letalske nesreče, pri kateri je izgubil življenje Duce-jev sin, je ugotovila: Letalo Bruna Mussolinija se je dvignilo do višine 300 do 400 metrov z letališča, nakar je zavilo proti 1'onteveri, kjer se jo letalo obrnilo proti Massaciucoli, kamor je bilo namenjeno. Med manevrom za pristanek pa je posadka najbrž opazila neko nepravilnost v delovanju merilnih priprav. Poveljnik Bruno Mussolini je takoj ukrenil vse potrebno, da bi pristanek potekel brezhibno, vendar pa se je fez nekoliko trenutkov letalo nagnilo na desno, se obrnilo skoraj za 180 stopinj,' izgubilo s tem brzino ter z desnim krilom zadelo ob neko hišo. Nato je zaplavalo še kakih 50 m daleč in treščilo na zemljo, Po padcu je bil položaj naslednji: Bruna Mussolinija so našli tik ob njegovem pilotskem sedežu ter je gotovo vodil letalo do zadnjega trenutka, ker pa se ni imel za kaj prijeti, ga je vrglo nekoliko stran in našli so ga pokritega z deli pločevine in ostanki pilotske kabine. Imel je na glavi hudo rano. Takoj so ga pobrali in z zaprtim padalom, ki ga je še vedno nosil, položili tik ob cesti, vendar pa je vrli pilot že štiri minute nato umrl. I'o pričevanju delavca Giudrinet-tija in sanitejca Signoriniia je pred smrtjo izrekel še naslednje besede: »Atek... atek... Na polju .. .< Poročnik Musti ni bil hudo ranjen. Sam si' je odpel padalo in so oddaljil od letala ter s<» ,ga pozneje našli kakih 15 m stran. Prenesli ea iga takoj v bližnjo hišo. Poročnik yutalini je' bil zagozden v razbitinah kabine In njegova osvoboditev je bila precej težavna. Bil je tudi hudo ranjen in je bil takoj prepeljan v bolnišnico v Piio. Narednika Trezzinija je vrglo kakih 8 metrov od kabine. Prvi ljudje, ki so pritekli na kraj nesreče, so ga našli že v smrtnem boju. Strojnika Turco in Bettinelli nista bila hudo ranjena, pač pa je strojnik Gottardi odnesel hude poškodbe. Veliko srečo je imel motorist Giudrinetti, ki je > bil samo nekoliko potolčen ter se je sam izkopal iz ponesrečenega letala. Glede nesreče je komisija izključila vsako okvaro na letalu, izključila je tudi motnje v vijakih ter ugotovila, da je nastala nesreča bržjione zaradi tega, ker je pilot hotel prehitro pristati. Ta odločitev je bila popolnoma pravilna, pač pa so v odločilnem trenutku motorji začeli prepozno delovati. Ko so bili zopet v teku, je bilo njihovo delovanje prej škodljivo kakor koristno. Po vsem videzu gre za usodno naključje, kajti letalska sposobnost in izurjenost kapitana Bruna Mussolinija se je bila izkazala že ob neštetih prilikah, ko je izvrševal mnogo nevarnejše polete z vsemi mogočimi tipi letal. Hrvatski prosvetni minister dr. Budak napoveduje preokret v reševanju srbskega vprašania v Neodvisni državi Hrvatski V petek, na Veliki šmarin, je bilo v Virovi-'tiči veliko ustaško zborovanje. Na shod je prišel tudi prosvetni minister dr. Budak, ki velja za najintimnejšega sodelavca poglavnikovega. V svojem govoru se je minister Budak najprej bavil z delavskim vprašanjem, ki ga hrvatska država rešuje tako, kakor ta problem zaradi svoje važnosti tudi zasluži. Zalem je pa spregovoril tudi nekoliko besedi o srbskem problemu ter je dobesedno izjavil: »Upamo, da je med pravoslavnimi precejšnje število takih ljudi, ki nimajo s Srbi ničesar skupnega in bomo še videli, kaj bomo mogli napraviti s tem vprašanjem. Prepričan sem. odarstve-nu jionovu, ali Zavodu za kolonizacijo, ki imajo vsi trije svoj sedež v Zagrebu. Obe zakonski na-reribi sta stopili z dnem objave r veljavo, ter imata posebno važnost za nase državljane, ki so lastniki premičnin (vrednot, depojev, vlog v denarnih zavodih, raznih podjetij itd.) ali pa so Ali naj pečemo kruh doma, ali ga kupujemo pri peku? Kaj je ugodnejše — kaj cenejše? Prejeli smo: Živimo v dobi stroge razdelitve in dodelitve — ko je treba skrbno paziti na vsak dkg živil, ne samo v lastnem gospodinjstvu, ampak tudi v državnem gospodinjstvu, da ne gre ničesar v izgubo — da se ničesar preveč ne porabi, da vsakdo dobi svojo minimalno določeno količino. Baviti se hočem z najnujnejšo dnevno potrebščino — to je kruh. Razpravljati hočemo o tem, je li bolje, peči kruh v domačem gospodinjstvu ali pri peku. Predvsem moramo razdeliti gospodinjstvo v več skupin po številu članov, in sicer gospodinjstvo 2, 3, 4, 5, 6, 7 in več članov, Po uradni dodelitvi pripada dnevno na družino: 2 člana 40 dkg moke — 50 dkg kruha 3 ti 60 i, „ — 75 „ „ 4 „ 80 „ ,, — 100 „ „ 5 ,, 100 ,, ,, — 125 „ ,, 6 „ 120 „ „ — 150 M „ 7 „ 140 „ „ — 175 „ „ itd. Pri manj številnih družinah se enkrat tedensko komaj splača delati kruh doma. S tem se izpostavljajo nevarnosti, da jedo vedno star kruh (kar sicer ni škodljivo), ki se lahko pokvari. Številnejše družine pečejo dvakrat ali trikrat tedensko. Družin, ki bi pekle dnevno je zelo malo. Da si bomo tudi glede pečenja na čistem, vzemimo za osnovo nemško strokovno literaturo, ki pravi: Količina napeke (Ausbeute) varira od 128 do 137 kg kruha iz 100 kg moke, povprečno 132 in pol kilograma. Za lažje računanje vzemimo 133 kg. V skupnem kosu je teža tudi nekoliko večja — kakor v razdeljenih, ker ostane v skupnem kosu nekoliko več vode, kakor v deljenih. Naj sledi nekaj računskih primerjav, katere naj dokažejo zmotno mišljenje, da je doma pripravljeni kruh cenejši in ga je več. Količina po nakaznici je res nekoliko manjša, kakor je v resnici, to pa zaradi razdelitve in cene. Vendar bo vsak pek svojemu lastnemu odjemalcu rad nadoknadil razliko. 1. Družina 2 oseb rabi dnevno 40 dkg moke: Iz 2 kg moke napeče za 5 dni ali kupi 2.66 kg kruha. moka stane 2.1 lir X 2 2.1 X 3 6.30 lir moka 60 „ kvas 1,20 „ pečenje 3.99 X 1.90 3591 7.581 lir 8.10 lir Doma narejen kruh stane 8.10 lire, pri peku 7,58 ali 0.52 lire več v škodo gospodinjstva. 5. Družina 6 članov dobi dnevno 1.20 kg moke. Za napravo kruha vzame količino treh dni, to je 3.60 kg moke ali kupi 4.79 kg kruha. 3.60 X 2.1 4.79 X 19 - 4401 720 360 9.191 moka 7.56 lir kvas 0.60 „ pečenje 1.20 ,, 9.36 lir. Doma narejen kruh stane 9.36 lir, pri peku kupljen 9.19 lir ali 0,17 lir,v škodo gospodinjstva, 6. Družina 7 članov dobi dnevno 1.40 kg moke. Za napravo kruha vzame za 3 dni 4.20 kg moke ali kupi 5,58 kg kruha: 4.2 X 2,1 84 42 moka 8.82 lir kvas 0.60 „ pečenje 1.20 „ 5.58 X 1.9 5022 10.602 lir 10.62 lir. 4.20 lir kvas 0.50 „ pečenja 1.— „ 5.70 lir stane doma spečen kruh za 5 dni. Pri peku pa: 2.66 lir X 1.90 = 5.054 lir: odpadajoča količina kruha stane pri peku 5.05 lir ali 0,65 lir manj. 2. Družina 3 članov dobi dnevno 60 dkg moke. Za napravo kruha za 4 dni vzame 2.40 kg moke ali 3.19 kg kruha. 2.4X21 3.19X1.9 48 24 2871 6.061 lir. moka 5.04 lir kvas 0.50 „ peč. 1.— „ 6.54 lir Doma narejen kruh slane 6.54 lire, pri peku kupljen pa 6.06, ali 0.48 lire razlike v škodo gospodinjstva. 3, Družina 3 članov dobi dnevno 80 dkg moke. Za kruh vzame za 3 dni 2.40 kg moke ali 3.19 kg kruha, isti račun kot pod 2, 4 Družina 5 članov dnhi 1 ktf moke. Za napravo kruha vzame za 3 dni 3 kg ali 3.99 kg kruha. Doma narejen kruh stane 10.62 lire, pri peku kupljen stane 10.60, še vedno mala razlika v škodo gospodinjstva. Tako vidimo, da šele 8 ali veččlanski družini pride doma narejen kruh na isto ceno, kakor pri peku kupljen. Seveda ni pri tem pečenem kruhu upoštevano delo in sol in razne druge malenkosti. In poleg tega (dostikrat) kruh gotovo ne bo vedno tak, kakor če ga kupi družina pri peku. Hkrati ji odpade tudi vsa skrb, kakšen bo kruh, ali bo dosti izhajal, da ne bo sežgan, preveč sha-jan itd. Če ni zadovoljna pri enem peku, si izbere drugega in stvar je urejena. Panfcvska pnfka banka. Ta zavod, ki je največji v Banatu in stoji blizu nemški narodnostni skupini v Banatu, namerava povečati svoje posle ter v ta namen razpisuje zvišanje glavnice od 10 na 25 miljonov dinarjev in rezerve od 3 na 18 milijonov din. 3 leje — 1 kuna. V gospodarskem sporazumu med samostojno Hrvatsko in Romunijo je bil dosežen sporazum o blagovnem in plačilnem prometu med obema državama. Plačilni sporazum določa tudi tečaj za medsebojno obračunavanje, in sicer v razmerju 1 kuna — 3 leje. Hrvaška bo uvažala iz Romunije nafto in petrolejske izdelke, v Romunijo pa bo izvažala tanin, magnezit, železo in druge rude. Zopet izkazi Francoske banke. Francoska banka že od 10. junija 1&10 dalje ni objavljala svojih izkazov. Sedaj pa je zopet začela z objavljanjem izkazov ter je prvi izkaz objavljen za teden od 10. do 17. julija 1941. Obtok bankovcev je znašal dne 17. julija 230.46 milijarde frankov, dočim je znašal 10. junija 1940 174.47 milijarde frankov, s koncem leta 1940 pa 218.3 milijarde frankov. Predujmi državi so znašali dne 16. junija 1910 84 milijard, s koncem leta 1940 182 milijard in dne 17 julija 229 milijard frankov. Siroški za zasedbo so dosegli z 10. decembrom 1940 72 milijard, do 10. juliifl 1911 na so oiarasli na 117 milijard frankov. lastniki nepremične imovine. Po besedilu naredbe morajo Občine pod osebno odgovornostjo svojih uradnikov naznaniti Drž. ravnateljstvu za obnovo, če se nahaja taka imovina v njihovi občini, naktr se mora uves'.i posiopek, da se izrqči ts inio<;.'na po njenem značaju, premično ali nepremično, enemu gornjih treh ravnateljstev oz. za-vodrtv na razpolago. Drž. ravnateljstvo je upravi, čeno .zreči takoj, ko izve za sa;! primer lastništva izseljene osebe, ali osebe, ki je zapustila pod-ročjo Nez. Drž. Hrvatske, odločitev, da ie ta imovina postala last Nez. Drž. Hrvatske in ima po svoji svobodni oceni odrediti pri poljedelskih nepremičninah, da se njih lastništvo v zemljiških knjigah prenese na Zavod za kolonizacijo v Zagrebu, v kolikor pa pridejo v poštev mestne hiše in stavbe na deželi (vile), se prenese lastništva zemljeknižno na eno drugih dveh ravnateljstev. Vsa obvestila o razlastitvi se smatrajo kot dostav, ljena osebam, ki se jih tiče, s tem, da se nabijejo na oglasni deski urada Drž. ravnateljstva za ob. novo v Zagrebu. V svojem odloku o razlastitvi bo pozvalo to ravnateljstvo vse upnike, ki imajo svoje terjatve na tej imovini, vknjižene ali ne, da jih v roku 15 dni prijavijo, nakar bo samo odločilo upravičenost obstoja, ali jih pa ne bo priznalo. Za nepriznane terjatve bo Drž. ravnateljstvo za obnovo napotilo upnike, da tekom enega meseca vlože tožbo pri pristojnem sodišču v Zagrebu proti Nez. Drž. Hrvatski na priznanje terjatev. Za dostavo tega odloka ravnateljstva je meroda-jen nesporni postopek. Upniki, ki te tožbe v navedenem roku ne vlože, izgube vse pravice do terjatev ali sploh vse pravice svojih vknjižb. Ne. priznane terjatve bodo izbrisane na zahtevo ome. njenih treh uradov v zemljiških knjigah. Proti odločbam tega ravnateljstva, ki so izdane temeljem gornjih zakonskih naredb ni pravnega leka, niti tožbe na upravno ali redno sodišče. — Glede oseb, ki so zajiustile področje N. D. H., je postopek v toliko različen od onega, ki velja za izseljene otebe, da se mora njihova imovina upravljati s skrbjo dobrega gospodarja, ter ga je napraviti inventar njihove imovine v prisotnosti dveh poštenih občanov in ga poslati Drž. uradu za obnovo takoj po sestavi, sicer pa veljajo vse določbe kakor za imovino izseljenih oseb. Najvažnejša je odločba glede oseb, ki so zapustile področje N. D. Hrvatske, gotove ta, da se morajo zglasiti v 15 dneh osebno potem, ko je bil izdan odlok — kar se izvrši z nabitjein na uradni deski Državnega ravnateljstva za obnovo v Zagrebu ter ga odsotni ne dobi v roke — 6icer se po § 5 te naredbe proglasi imovina te osebe za last N. D. Hrvatske. Razume se, da izvedejo zemljeknjižni uradi nato v svojih knjigah razlastitev. Proti temu odloku ni pravnega leka, niti tožbe pri upravnem ali rednem sodišču. Prijave naj se pošljejo po dopisnici, ki naj obsega ime in naslov lastnika, kraj in značaj imovine ter približno njeno vrednost na naslov: dr. Cerne Ivan, Cigalctova 3, Ljubljana. Novi rudniki v Srbiji. V Arandjelovcu v Šu-madiji se je začel obrat v dveh premogovnih rudnikih. Enega izkorišča šumadinska kreditna banka v Arandjelovcu, drugega pa »Oplenac« d. d. v Belgradu. Nemško posojilo Romuniji. Romunski finančni minister general Stoenescu je povedal v izjavi zastopnikom tiska, da je kritje vojaških potreb doj slej znašalo 160 milijard lejev. 60 milijard lejev je dalo na razjx>lago finančno ministrstvo. Vlada se trudi, da bi ostanek teh izdatkov krila e posojili. Največje posojilo je dobila romunska vlada od Nemčije, ki ji je posodila 24 milijard lejev. Svobodna trgovina moke v Bolgariji. S 1. avgustom je bila z odlokom trgovinskega ministra v Bolgariji vzpostavljena svobodna trgovina i moko. Vsi stari predpisi o omejitvi te trgovine so bili razveljavljeni. Vlada namerava nakupiti na trgu velike rezerve za zimo; na trgu je dobiti tudi belo moko. Bolgari bodo torej nekaj časa spet lahko jedli bel kruh. Smrtna kosa na Gorenjskem V Cerkljah na Gorenjskem je v soboto, dnt 16. I. ni. umrla gospa Marija M u r n i k , žena uglednega tamkajšnjega posestnika, ki je celih 25 let županoval tej veliki gorenjski občini. Rajna se je odlikovala po svoji veliki srčni dobroti, saj je rada delila od svojega vsakomur, ki je bil v stiski in potrebi. Bila ie res prava krščanska žena. ki so njena dobra dela brez dvoma šla z njo pred Sodnika. Naj počiva v Bogu! Pokopali so jo na domačem pokopališču v ponedeljek dopoldne. Svojcem izrekamo svoje iskreno sožalie! Eksc. Visoki Komisar med Belokranjci Belokranjsko ljudstvo je slovesno sprejelo Eksc. Visokega Komisarja v Semiču, Črnomlju, Dragatušu in Vinici Že dalj časa obiskuje Eksc. Visoki Komisar posamezne kraje in občine Ljubljanske pokrajine in povsod stopa v etik s prebivalstvom ter se prisrčno zanima za njegove življenjske razmere in potrebe. V okviru uradnih obiskov posameznim krajem so prišli zadnjo nedeljo na vrsto nekateri kraji Bele Krajine, ki jo od drugih predelov province ločijo zeleni Gorjanci. Povsod je ljudstvo z velikim veseljem pričakovalo visok; obisk in se pripravljalo nanj s tisto marljivostjo, ki je lastna našim Belokranjcem. V vseh krajih je prebivalstvo okrasilo hiše z zastavami, zelenjem in-s cvetjem, na najbolj vidnih mestih pa 60 bile postavljene slike Nj. Vel. Kralja in Cesarja ter Duceja. Ob sedmih zjutraj je iz Ljubljane odpeljal vlak proti Beli Krajini. Z Eksc. Graziolijem je potovala tudi njegova gospa. Eksc. Visoki Komisar je povabil na obisk Bele Krajine tudi podpredsednika italijanske organizacije G. I. L. in člana direktorija Fašistične stranke Selanija, ki se je te dni pripeljal. Po stari belokranjski navadi sta v Črnomlju ponudili dve Belokranjici v narodnih nošah vino, sol in kruh Eksc. Vis. Komisarju v pozdrav iz Zagreba, kamor je odpotoval kot šef misije italijanske organizacije G. I. L. V spremstvu Eksc. Graziolija so bili dalje tudi viceprefekt comm. dr. David in tajnik stranke Gatti, načelnik tiskovnega urada comm. Tigoli, njegov osebni tajnik in številni drugi visoki uradniki Vis. Komisariata. Ko je prispel vlak v Novo mesto, je na postaji izrekel dobrodošlico visokemu gostu komisar za Novo mesto dr. Grisselli. Tu se je pridružil Eksc. Gra-zioliju tudi divizijski general Ek6c. Roniero, poveljnik divizije Isonzo. Prazničen dan v Semiču Kmalu je vlak premagal zelena pobočja Gorjancev in nenadoma se je odprla, potem ko je vlak prisopihal skozi semiški predor, vsa Bela Krajina, ki nudi prav s pobočij semiškega hriba čudovit pogled. Na semiški postaji so pričakovali Eksc. Graziolija komisar za črnomeljski okraj inž. dr. Emilio Cassanego in okrajni glavar A. Svetina ter drugi predstavniki semiške občine. S pripravljenimi avtomobili so se gostje odpeljali v Semič. Ustavili so se na glavnem trgu pred župno cerkvijo. Trg je obkrožala velika množica prebivalstva, med katerim je bilo tudi veliko število kmetov iz sosednih občin. Pred farno cerkvijo je bila postavljena lična tribuna s slavolokom, medtem ko so na vseh dohodih na trg bili postavljeni slavoloki, okrašeni z zastavami in napisi, ki so izrekali dobrodošlico. K sprejemu je prihitela tudi godba iz Metlike, ki je ob prihodu gostov zaigrala pozdravno koračnico, dalje četa gasilcev, živahna šolska mladina, ki je vzklikala in "mahala z zastavicami. Eksc. Visoki Komisar je obšel še častno četo vojakov, nato pa so vojaki na visok drog potegnili veliko državno zastovo, medtem, ko so vsi navzoči izkazali zastavi čast z rimskim pozdravom. Ljubka deklica je izrekla dobrodošlico in izročila Eksc. Grazioliju šopek cvetja. V imenu vsega prebivalstva je v kratkem nagovoru pozdravil semiški župan Jožef Pečaver in priporočil svojo sicer revno občino naklonjenosti oblasti. Pozdrave v imenu župljanov je izrekel župnik Rajner Erklavec, nakar je v zanos-nem govoru spregovoril še podpolkovnik Alfieri, poveljnik italijanskih čet nastanjenih v Semiču, poudarjajoč zmagovitost italijanskega orožja in hrabrost italijanske vojske. Množica je njegove vzklike Kralju in Cesarju ter Duceju povzela z navdušenim odobravanjem. Eksc. Visoki Komisar se je za prisrčni spre- jem zahvalil s toplimi besedami in poudaril, da se je v Semiču ponovno lahko prepričal, da je slovensko ljudstvo dobro in da iskreno misli. Obljubil je občanom, da bo vsa gospodarska in kulturna vprašanja Semičn vedno rad proučeval in da Semič lahko računa na njegovo naklonjenost. Posebej jc podčrtal, da Im> velika Italija držala svojo besedo in da bo spoštovala vero Slovencev, ki je tudi vera Riina, kakor tudi slovensko kulturo, slovenske šege in navade. Italija t bo vsem pravično vladala. Vladala bo z dobrot- I nostjo, če bo le ljudstvo lojalno. Eksc. Visoki Koniisar je omenil, da mu je znano, dn je kmečki človek najboljši del slovenskega naroda in da se prav zato predstavniki velike Italije posebno zanimajo za njegove potrebe in njegove težave. Nato je predstavil prebivalstvu visokega predstavnika Fašistične Italije, člana Direktorija Selanija in ga naprosil, naj sporoči iskrene pozdrave vsega prebivalstva Duceju, kakor tudi glavnemu tajniku stranke Sereniju. Eksc. Grazioli si je s spremstvom ogledal še občinski dom, kjer se je podrobno zanimal za občinske zadeve, obiskal je cerkev, kjer je lepo zapel cerkveni pevski zbor in obiskal nato oddelek vojske, ki je nastanjen v šoli. Tam je povabil poveljnik podpolkovnik Alfieri vse goste na prigrizek, nakar so gostje odšli nazaj na semiško postajo, odkoder so se odpeljali v Črnomelj. Slovesen sprejem v Črnomlju Ves Črnomelj je bil odet v državne zastave in zelenje. Na velikem in prostranem trgu je visokega gosta pričakovala velika množica ljudi. Zelo številna je bila šolska mladina z majhnimi zastavicami v rokah in močni gasilski oddelki. Pisan je bil pogled na številne narodne noše, ki so stale ob odru, ki je bil postavljen na sredi trga zraven visokega droga. Odličnega gosta so vsi navdušeno pozdravili. Dekleta v narodni noši pa so ponudila, kakor je to narodni običaj, Ekscelenci vino, žilo in kruh. Pred nagovori je državna zastava za-vibrala na vis. drogu. Gospej komisarjevi pa so dekleta izročila lep slovenski šopek. Prvi je pozdravil goste črnomeljski župan P. Klemene, ki se je zahvalil za izkazano pozornost Beli Krajini, obenem je prosil Eksc. Vis. Komisarja še za na-daljno naklonjenost. Zaključil je govor s pozdravom Kralju, Duceju in Ekscelenci Vis. Komisarju. Poseben nagovor pa je imel tudi na črnomelj-skega kolonela Giuseppeja Carpitella, kateremu je izročil v dar skromno darilce v zahvalo za vse, kar je storil do sedaj za črnomeljčane. Vidno ganjen se je Carpitello zahvalil za izkazano pozornost. Kolo črnomaljk je obkolilo Eksc. Vi«. Komisarja Tudi dekan Bilner je pozdravil Eksc. Visokega Komisarja. Potem je spregovoril Ekscelenca med drugim tudi tole: Iskreno se zahvaljujem za iskreni pozdrav, ki ste mi ga izkazali. Ponovno zagotavljam, da bo Italija vladala v teh krajih s pravičnostjo, dobrohotnostjo in resnicoljubnostjo. Italija bo tudi v teh krajih sadila sadove svoje tisočletne kulture. Vendar pa opozarjam nekatere, ki jim sedanje stanje morda ni všeč, da ne bo vlada trpela njihove nezadovoljnosti. Dobrohotnosti naj nihče ne zamenjuje s slabostjo. Italija bo vedno stala na strani delovnega ljudstva in bo vedno skušala ustreči potrebam delovnega ljudstva. Vsako protiakcijo bomo z vso strogostjo zatrli in uničili. — Armade osi zadajajo boljše-vikom zadnje udarce in s tem naj računajo razni prevratneži. Vse želje prebivalstva bomo vestno črnomaljka izroča pokal polkovniku Giuseppu Cnrpitcilu, poveljniku v Črnomlju nastanjenega pehotnega polka, častno darilo hvaležnih črno-maljcev proučili in jih po človeških močeh skušali izpolniti. Posebno delovno ljudstvo sc bo lahko z dejanji prepričalo, kaj misli fašistična vlada. Ponovno zagotavljam vsem, da bo Italija spoštovala vašo vero, ki je tudi naša vera, vaše šege in običaje ter vašo kulturo. Od vas vseh pa fašistična Italija ne zahteva drugega kakor strogo lojalnost. Če boste takšni, kakor to želi Velika Italija, bomo lahko dolgo pot prehodili skupaj. Delali bomo lahko skupno in v prid delovnega ljudstva. Še enkrat se vam zahvaljujem za ta lepi sprejem, obenem pa vas prosim, da izročite moje lepe in iskrene pozdrave tudi tistim, katerih danes ni tukaj. Lepe pozdrave izročite tudi vašim otrokom. Delajmo za mir in skupno srečo. — Z vzklikom Kralju in Duceju je Lksc. Grazioli zaključil svoj govor. Eksc. Grazioli si je ogledal občinski dom in se razgovarjal z občinskimi možmi ter se zanimal za ureditev zdravstvenega doma, ki ima svoje prostore v občinski hiši. Po obisku farne cerkve je odšel na trg, kjer je bilo še vse ljudstvo zbrano. Črnomeljska dekleta v lepih belokranjskih narodnih nošah so pokazala nekaj belokranjskih narodnih plesov. Z zanimanjem so gledali gostje te starodavne navade, Eksc. Visoki Koniisar jim je izrekel še posebej priznanje. Po ogledu okrajnega glavarstva ,kjer ima svoj sodež tudi koniisar, so gostje krenili na črnomaljsko pokopališče, kjer so z rimskim pozdravom in molkom počastili spomin italijanskih vojakov, ki so tam pokopani še iz časov prve svetovne vojne. Pred novo meščansko šolo so se gostje ustavili pred spomenikom vojnih žrtev, ki so ga postavili črnomaljci padlim domačinom ter z molkom in z rimskim pozdravom dali čast žrtvam vojne. Obiskali so tudi v šoli nastanjene bolne vojake in se ljubeznivo razgovarjali z njimi. Ek6c. Grazioli si je ogledal še dela na novi cesti, ki jo gradijo skozi Črnomelj in začeta gradbena dela za novi zdravstveni dom. Obiskal je poveljstvo mesta, postajo in tudi žago ter valjčni mlin Zora, kjer se je ljubeznivo razgovarjal z delavstvom. Za družine delavcev s številnimi otroki je naklonil posebno podporo. V Vinici in Dragatušu Po kosilu so gostje odšli naprej proti Dragatušu, najprej so se ustavili pri rudniku Bela Krajina. Tudi tu je Eksc. Visoki Komisar pokazal veliko zanimanje za potrebe rudarjev in naklonil najbolj potrebnim družinam podporo. Ob cesti na poti proti Dragatušu 60 ustavili goste številni cigani. Njihov zastopnik je prosil za delo, ker bi radi s poštenim delom služili kruli. Nedaleč odtod so pričakovali ob cesti goste tudi občani občine Hrast. Podžupan je prosil Ekscolenco, naj se zavzame za vodovod in dobil zagotovilo, da jim bo pomagano. V Dragatušu so številni okoličani pričakovali visoke goste. Na velikem trgu pred cerkvijo so najprej dvignili na drog državno zastavo. Pozdravil ga je najprej župan Mušič. Enako prisrčno je pozdravil Ekscelenco župnik Omahen. Po govorih in Komisarj evi zahvali se je Eksc. Komisar podal v cerkev in je dal večji znesek za novo streho. Med vzklikanjem ljudi so se gostje nato odpeljali proti Vinici. Na meji občine so goste pozdravili Našim dekletom! Morda se Slovenci v svoji skupnosti še nikoli nismo tako živo čutili kot narod kakor se čutimo dandanes. Sila preizkušnje nas je prisilila do tega prepričanja, da smo si med seboj vendarle najožji rodni bratje vsi, ki »m.....I svojih mater in očetov podedovali materni jezik in ljubezen do svoje rodne zemlje. Silne ter boleče preizkušnje, polne žrtev in solx4, so nas končno usposobile, da dandanes po ogromni večini vsi ne le slovensko govorimo, marveč tudi slovensko in bratsko čutimo. Reči moramo, da je slovenski ženski »vet dandanes v teh vprašanjih po večini prav tako zaveden kakor moški svet. Mnogo lepih vzgledov iz vsakdanjega življenja po vseh krajih naše slovenske zemlje bi mogel človek popisati, da bi se jim slovenska javnost čudila in jih občudovala. Hotenje po plemenitih delih je ined slovenskim ien-stvom začelo rasti. Dela plemenitosti in srčne dobroto ter resnične kulturnosti so dandanes zlasti našemu narodu krvavo potrebna. Ta dola pa morejo izvirati le iz duhovnih vrednot. Značaj ženske mora biti poduhovljen, njeno orožje pa mora hiti nežna in sveta ljubezen brez meja. Taka je ta ženska nrav, da bi brez duhovne vrednote in požrtvovalne ljubezni ženska ne bila več ženska, marveč lurija. So dandanes na svetu ljudje in relo močne struje. ki bi ženski rade vzele ta največji čar, misleč le na telesnost in na tako izvrševanje dolžnosti do naroda, ki mora končno ugonobiti vsak narod, če se bo ženstvo narodnega občestva ravnalo po takih zmotnih in pogubnih naukih. Dekle, ki je tako vzgojeno, da misli svojo ženskost naglašati s pobarvanimi nohti na rokah in nogah, s pobarvanimi liri ter drugimi pripomočki kozmetike, tako dekle je na najboljši poti, da pozabi na svoj pravi namen in bistvo svoje narave. Od takih žensk naš slovenski narod nikoli ne ho mogel pričakovati boljše prihodirjosti. Pač pa ho prej ko slej slonela boljša naša narodna prihodnjost na tistem ženstvu, ki skromno in požrtvovalno vsak dan sproti nosi težave današnjega časa, zaupajoč v Boga ter od Njega proseč milosti za vestno izvrševanje dolžnosti. Živimo v časih, ko se iz bolečin poraja nor svet. kateri naj bi bil boljši in plemenitejši kakor jc bil dosedanji. Zavedajmo se, da tak preporod sveta in družbe ne more mimo nas brez naših bolečin in brez našega trpljenja. Vse to, kar nam čas bridkega prinaša širom naše zemlje in zunaj nje, naj nam bo bodrilo in krepilo zavesti, da s tem tudi mi r primeri s svojim deležem v trpljenju postajajmo godni za deleže, ki naj jih prinese iz trpljenja porojena doba. Tega naj se zlasti zaveda slovensko dekle, ki mora dandanes že marsikje nositi veliko odgovornost in velik delež žrtev. Kako bo dekle, ki naj postane bodoča mati slovenskega novega rodu, zmoglo to težko breme sedanjosti in prihodnjosti, če se pa sama ne zna poglobiti v svojo nrav ter ne zna črpati svojih duhovnih sil iz tistega vira, kateri edini ji more dati jamstvo zmage. Slovensko dekle, ki ljubiš svoj narod, okleni se svetlih vzorov plemenitega ženstva ter z milostmi krščanskega življenja, z molitvami in plemenitimi dejanji pridobivaj zakladov boljše prihodnjosti sebi. svojemu prihodnjemu rodu ter tako svojemu slovenskemu narodu. S krepostnim življenjem se pripravljaj na svojo veliko nalogo, da boš izpolnila svoje življenje tako, da ti nazadnje ne bo žal, da si ga živela. Prav zadnji časi nam pričajo, da je teg« duha med našim mladim ženstvom vedno več, kar nam jc najlepše poroštvo, da tudi naše skupne žrtve za našo prihodnjost ne bodo zaman. župnik, župan in občinski možje. Visoke goste je pozdravil tudi oddelek vojske, črnih srajc in številni ljudje. Tudi tukaj so v narodne noše oblečena dekleta ponudila Ekscelenci kruha, vina in žita. Pevski zlior je pol narodne pesmi. Na okrašeni tribuni sla Eksc. Visokega Komisarja pozdravila župan Vilko Šterk in župnik Miklavčič. Za pozdrave se je Ekscelenca toplo zahvalil in je imel na občane lep govor. Nato si je oglodal občinski dom in župno cerkev. V cerkvi je gimnazijec Šutej zapel pesem »Ave Marija«. Šutej 6e je moral priti predstaviti Visokemu Komisarju, ki se je ludi sicer zanj zelo zanimal. Na trgu so zaplesali fantje in dekleta viniško kolo, za katero so se visoki gostje vidno zanimali. Ob živahnem pozdravljanju so se odlični gostje odpeljali proti Črnomlju. Na črnomeljski postaji je bila postavljena četa vojakov z vojaško zastavo in godbo. Od odličnikov so se poslovili vsi predstavniki črnomeljskega civilnega in vojaškega življenja. Vsa Bela krajina je obisk Eksc. Visokega Komisarja sprejela s prisrčnim navdušenjem in hvaležnostjo. Posebno je bilo ganjeno ljudstvo, ko je izvedelo, da je Eksc. Vis. Komisar v vseh občinah naklonil znatne zneske za siromašne družine s številnimi otroki in da se je povsod zanimal do podrobnosti za potrebe občin in prehrano prebivalstva. Poleg tega pa se je čutilo počaščeno, da ga je obiskal hkrati z najvišjim predstavnikom Fašistične vlade v pokrajini tndi član Direktorija Fašistične stranke g. Sclani, ki se je lahko osebno prepričal o lojalnosti belokranjskega prebivalstva in o prijateljskem so-žitjn med brabro italijansko vojsko in domačim prebivalstvom. Množica Belokranjrev pri sprejema Ek scelencc Visokega Komisarja v Semiču Športno življenje v Trstu Trst v avgustu. Konjski šport ima v Trstu že dolgoletno tradicij o. že pred prvo svetovno vojno so slovele kasaške dirke v Trstu po vsej tedanji dr/avi. Trst jc tudi pozneje to tradicijo vestno gojil tor so tržaške konjske dirke v Italiji med prvimi in najbolj obiskanimi. V Trstu je krasno dirkališče na Montebcllu. Tu se zbira vsako leto, ko nastopi dirkalna sezona, množica ljubiteljev toga lepega športa, da vidi najboljše dirkalne konje, ki jih ima Italija in ki prihajajo tudi iz inozemstva. Tudi letos lx>mo imeli v Trstu konjske dirke. Pričele se bodo 30. avgusta. Že sedaj sc vršijo velike priprave na dirkališču, obeta pa se tudi zanimiva udeležba. Znane konjušnice in zasebniki, ki gojijo dirkalne konje, bodo poslali najboljše dirkače na tržaško dirke, ki se bodo vršile desetkrat zaporedoma do konca septembra. Tržaški plavalci žanjejo letos lepe uspehe. V Trstu sicer žc dolgo nismo imeli prvovrstnega nastona, zato pa naši plavalci prav pridno gostujejo drugje ter nastopajo na raznih prvenstvih. Prvenstev se je udeleževalo 19 moštev, mo novo in Jrirenzo, ki sta kot favorita šla v borbo. Zmaga mladih tržaških plavalcev je pokazala, da odrašča v Trstu izvrsten naraščaj, ki bo v plavalnem športu imel še važno nalogo. — Drugo lepo zmago so dosegle izvrstne plavalke Triestine v Benetkah, kjor je bilo žensko prvenstvo. Fkipe iz Trsta. Reke, Benetk, Genove so morile svoje moči. Zmagala je Triostina z 22.29 točkami. Tržaške plavalke so zasedle skoraj na vseh progah prva mesta, dasi so imele močne konkurentke v Rečankah. — Tretjo zmago je dosegel tržaški plavalni šport preteklo nedeljo v Benetkah, kjor je nastopila »vaterpolo ekipa iz Trsta proti Benetkam. Zmagali so Tržačani z rezultatom 5:1. V' četrtek so se pričele v Trstu zanimive jadralne rogate po vsem tržaškem zalivu. Start je bil ob 14 v Trstu. Bogata se vrši v etapah s cilji v Kopru, Isoli, Piranu, C.radcžu. Scsljancu, Miramaru in v Trstu. Regate se udeležuje 16 jadrnic raznih tipov. Brionski otoki pri Pnlju so najelitnejše italijansko morsko kopališče, kjer se zbira vsako poletje dedna in denarna aristokracija. Vsako leto se vršijo na Brionih tudi po'o tekme na konjih. Takšna tekmo je bila drugo nedeljo v avgustu med reprezentancama Italije in Ogrske. Zmagala je italijanska ekipa. Tekmovanj so se udeleževali gosti visoko donečih naslovov, med njimi sin upravitelja madžarske države admirala llorthvja. Zahtevajte v vseh lokalih »Slovenca« Q\O£lh& novice, Koledar Torek. 19. aTgusta: Janez Eudes, spoznavalec in ustanovitelj reda; Ludvik Euluški, škof; Tekla, mufenica. Sreda. 20. avgusta: Bernard, opat in cerkveni učenik; Samuel, prerok; Lucij, muč.; Filibert, o. V soboto 16. avgusta je na svojem domu v Komendi pri Kamniku po dolgem trpljenju izdihnil plemeuit slovenski mož, g. Andrej Mejač. Z njim je spet legel v grob eden listih pionirjev slov. krščanskega preporoda, ki so se ob času mladega slovenskega ljudskega gibanja zbirali okoli Jan. Ev. Kreka ter z njim skupaj polagali temelje slovenskemu preporodu tedanje dobe. Andrej MejaS je bil rojen dne 16. novembra lela 1866. v Komendi, v šolo pa so ga poslali v Ljubljano. Za njegovo izobrazbo se je močno zanimal njegov stric Matej Močnik, ki je bil sloveč slovenski šolnik in pisatelj. Tako je mladi Mejač, ki je pozneje prevzel domačijo, postal tudi pisatelj, ki je spisal zlasti mnogo zgodovinsko zanimivih prispevkov ne le za Slovence, marveč se je uveljavil tudi v Domu in svetu tedanjega časa, prav tako pa v Domoljubu. Komenda je tisti kraj, kjer je raslel tudi rajni naš dr. Jan. Ev. Krek, ki je od otroških lel postal z Mejačem prijatelj. Tako je rajni Mejač v zrelih moških letih postal tudi Krekov sodelavec ter ga ni zapustil do smrli. Tako se je Andrej Mejač zgodaj začel uveljavljati tudi v javnem življenju, kjer je celih 41 let bil član kamniškega cestnega odbora, 29 let ko-mendski župan, nekaj časa tudi član Trgovske zbornice. Leta 1901. je bil izvoljen tudi za deželnega poslanca kmečkih občin kamniškega okraja ter je kot tak sodeloval v ostrih bojih za posplo-fenjo volivne pravice ter za uvedbo širših ljudskih pravic v javnem življenju. Dragoceno je bilo njegovo sodelovanje, kjer koli ga je klicala dolžnost. To svojem značaju ni bil bojna narava, pač pa kremenit poštenjak, ki je z ljubeznivim nastopom izgladil mnogo nasprot-stev. Njegova hiša je mnogo desetletij bila pravi hram gostoljubnosti vsem javnim delavcem, kakor tudi tistim, ki so se k njemu zatekali po pomoč v sili. Bil je res vzoren krščanski mož, vzgleden Slovenec in pošten od nog do glave. Njegova vinska trgovina, ki jo je s svojim delom in trudom ter 8_ svojo poštenostjo dvignil do velikega slovesa, je uživala po širni domovini največji ugled. Zdaj je ta vzgledni slovenski mož legel k počitku. Naj_ počiva v Gospodu, kateremu je vedno zvesto služil. Njegovim svojcem, spoštovani gospej vdovi, njegovim otrokom in vsem sorodnikom pa bodi izrečeno naše iskreno sožalje. Z njimi žalujemo tudi mi vsi, ki smo plemenitega rajnika poznali, ga spoštovali in ljubili. Osebne novice = G. Emil \\'estcr — 20 let župnik na Repentabru. V soboto, dne 16. t. m. je praznoval repentabrski g. župnik čisto na tihem, tako da niti njegovi farani niso tega vedeli. 20 letnico svojega župnikovanja v tej fari. Prišel je iz Istre, kjer je v osrčju te dežele pasel ovčice vso prvo svetovno vojno v eni najtežjih župnij. Ljudje v Istri so ga tako vzljubili, da so se le težko ločili od njeca, ko je odhajal na Repen-tabor in še dandanes se ga spominjajo ter ga prihajajo obiskovat. Tudi na Repentabru si je hitro pridobil srca vseh faranov, ki ga spoštujejo in ljubijo zaradi njegove delavnosti, gorečnosti, odkritosti, velike srčne dobrote in gostoljubnosti. Poleg svoje težavne župnije upravlja že dolgo vrsto let tudi sosedno faro Skopo. Repentabrski župljani želijo, da bi ohranili gosp. župnika \Vestrn v svoji sredi še dolgo vrsto let. — Promocija. G. K r i ž m a n Marjan iz Planine pri Sevnici je bil promoviran v Zagrebu za doktorja vsega zdravilstva, Iskreno čestitamo! — S tehniške fakultete. Zavodu za elektrotehniko, laboratoriju za visoko frekvenco, je daroval ljubljanski zdravnik g. dr. France V i r a n t dragocen rttntgenski aparat. Gospodu zdravniku najprisrčnejša hvala za mecensko darilo, s katerim je omogočil slušateljem, da se seznanijo tudi s te vrste aparati. — Važno opozorilo za služhodajalce. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani opozorja vse službodajalce, da mu takoj prijavijo poviške plač svojih nameščencev, ki so bili predpisani z določbami Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino glede prilagoditve piač in mezd z dne 5. VII. 1041, Službeni list. kos. 54. — Razpis služb na ljubljanski univerzi. Rek-torat univerze v Ljubljani razpisuje mesto docenta za stolico teoretične elektrotehnike in električna merjenja, in sicer za predmet: električna merjenja. Dalje je razpisano mesto izrednega profesorja za stolico kemijska in mehanska tehnologija, in sicer za predmeta: mehanska tehnologija in tehnologija papirja. Prednost imajo inženirji, ki so ab. solvirali strojno ali metalurgijsko stroko in ki so daljšo dobo tudi praktično delovali v strokah, ki ustrezajo navedenima razpisanima predmetoma. Razpisano je končno mesto asistenta-pripravnika pri zavodu za strojništvo. Prednost imajo kandi-datje, ki so inženirji strojne stroke in ki so že opravljali asistentske posle ali pa posle pomožnega asistenta pri kaki stolici za strojniške predmete. Prošnje, opremljene s potrebnimi dokumenti, naj se vlože najkasneje do 1. septembra letos na rektoratu univerze v Ljubljani. — Začetek šolskega leta na realni gimnaziji v Novem mestu. Popravni izpiti bodo 25. avgusta za I. a. I. b, I c in II. a razred, 26. avgusta za III. a. III. b, IV. a. IV. h, VII. in VIII. razred. 27. avgusta za II. b. V. in VI. razred. Podrobni razpored je objavljen na oglasni deski. Sprejemni izpiti za vpis v 1. razred se bodo pričeli 28. avgusta ob 8. Učenci, ki ga nameravajo delali, naj vlože do 26. avgusta pri ravnateljstvu tostvarno prošnjo (kolek za 10 din) in prilože kot priloge rojstni list, izpričevalo o dovršenem 4. razredu ljudske Šole in poslednje Šolsko izpričevalo. (Na prilogah kolek za 4 din.) Dne 2a. avgusta ob 8 se bodo pričeli tudi razredni Izpiti po 8 52 ln morebitni privatni izpiti. Dne 29. avgusta ob 8 dopolnilni izpiti za prestop b klasične na realno gimnazijo. Vpisovanje bo 1. septembra za IV. do VIII. razred, 2 septembra za I. do III. razred. Pričetek vsakokrat ob osmih Vsa potrebna navodila bodo objavljena na oglasni deski. Otvoritvena služba božja bo 22. septembra ob 8 v frančiškanski cerkvi. — Pokrajinski odbor RK pripominja, da ne smejo paketi za vojne ujetnike vsebovati živil v pločevinastih posodah. Marmelada n. pr. naj bo v papirnatih posodah, v kakršnih se prodaja tudi med, ali pa kar v kockah in papirju. Vsak paket mora pregledati carinarnica, ki posluje samo od 8 do 13. ^ — Pokrajinskemu odboru RK je podarila neka služkinja znesek 50 lir. Človekoljubni ženi, ki naj bo v vzgled mnogim premožnejšim — prisrčna hvala I — Učiteljskemu odboru za sorialno pomoč so darovali: ga. N. N. po g. Ribičiču 1000 lir; tvrdka llodnik-Vovk iz Logatca 100 lir; Učiteljska tiskarna v počastitev spomina pok. Nikolja Josipa, priv. uradnika, 100 lir; neznani darovalec pa je poklonil 1000 lir Iskrena hvala! Odbor. — Izšla je knjižica »Očenaš« — spisal dr. Franc Knific. — Mladini priporočamo knjižico »Dobri otrocu. Odtiski prstov v starem veku Odtiski prstov niso izum najnovejšega časa. Poznali so jih že Kitajci in so jih uporabljali za dokaz popolne resničnosti. Odtiske prstov so uporabljali tudi stari Asirci. Pri vsaki spremembi posesti zemljišča ali pa ostalih nepremičnin so prste kupca in prodajalca odtisnili v ploščico mehke krede in so jih nato zamenjali med kupca in prodajalca. Ploščice so se pozneje strdile in so služile kot dokaz za izvršeni pravni posel. Maksimalne cene na ljubljanskem živilskem trgu Ljubljana, 18. avgusta. Po pooblastilu Visokega Komisariata je mestni tržni urad kar za 14 dni določil najvišje dopustne cene raznim pridelkom, zlasti pa povrtnini, sadju in drugim sadežem, dogovorno z zastopnicami in zastopniki konsumentov ter v soglasju s prodajalkami, zelenjadarji, sadjarji in zeljarji. Še posebej pa opozarjamo prodajalke in prodajalce ter gospodinje in kupce, da je te cene odobril Visoki Komisariat i odlokom št. 713. Predvsem so zastopnice in zastopniki konsumentov in producentov ter prodajalk na današnji seji ugotovili, da so draginji v prvi vrsti krive nedisciplinirane gospodinje, ki se ne brigajo za najvišje cene ter blago plačujejo visoko nad maksimalnimi cenami, obenem pa dajejo poluho zelo strogo prepovedanemu krošnjarjenju z najraino-vrstnejšimi živili po hišah. Ta strogo prepovedana nediscipliniranost gospodinj in prekupčevalk je prišla že tako daleč, da te grešnire skušajo spremeniti samo stolno cerkev v tržnico. Večkrat se je namreč že primerilo, da so n. pr. prodajalke surovega masla in sedaj nabiralke jurčkov pred tržnimi organi pobegnile v cerkev, za njimi so pa drle gospodinje ter v cerkvi barantale in se kregale za blago. To skrunjenje svetega prostora je naznanjeno policiji, ki bo odslej strogo pazila ler brez razlike stanu sama kaznovala ter grešnice izročila sodišču, ki jih bo kaznovalo tudi za skrunjenje svetega prostora ... Krošnjarjenje z zelenjavo, sadjem, gobami, perutnino in sploh z živili, torej prodajanje živil po hišah, bo kaznovano po § 176 zakona o obrtih s kaznijo, ki jo določa § 379 zakona o obrtih do 570 Lir in tudi i zaporom do 30 dni. Ne samo gospodinje, temveč tudi kmetice prav dobro vedo, da je prodajanje po hišah prepovedano, zato naj se pa tudi ne čudijo, če bosta policija ali tržni urad koga zasledila in prav eksemplarično kaznovala. saj oblasti hočejo napraviti na vsak način red in iztrebiti draginjo z največjo strogostjo.. Da pa v tem pogledu ne bi bilo prehudih presenečenj, ponavljamo, da je prodajanje zelenjave, perutnine in drugih živil po hišah prepovedano in dovoljeno samo na živilskem trgu ter pri trgovcih in pa obrtnikih, ki imajo za to dovoljenje. Naposled pa moramo opozorili vse naše dosedanje, še bolj pa nove kmetovalce, zelenjadnrje in vrtnarje, naj preganjajo zajedalre z vsemi sredstvi, posebno naj pa zatirajo gosenice glogovega belina, da nam ne požro vsega zelja. Enako kakor doslej veljajo tudi sedaj določene maksimalne cene samo za prodajo na drobno in so naslednje: domači krompir 1.10, Ubogajte vojaške straže! Da bi se izognilo raznim incidentom, opozarjamo slovensko ljudstvo, da uboga vedno na vsako opozorilo straž in vojaških palrol v katerem koli kraju in ob kateri koli uri! Kadar zakliče straža: »Chi va la,« kar pomeni »Kdo je,« se mora oseba, kateri je ta klic namenjen, takoj ustavili, povedati glasno svoje ime in svoj stan, ler počakati na mestu, da se spusti v svobodo nato, ko se je ugotovila resničnost povedanega. Če se oseba, kateri je bil namenjen klic »Chi va la,« ne ustavi, temveč nadaljuje svojo pot ali celo beži, sledi še klic »Allo la,« ki je drugo opozorilo, nakar straža takoj strelja, če se dotična oseba ne ustavi in ne dvigne roke. 1 Prenočišča za razstavljale« in obiskovalce ljubljanskega velesejma. Ravnateljstvo ljubljanskega velesejma naproša vse, ki bj mogli za čas velesejma, to je od 4. do 13. oktobra 1941, dati proti plačilu razstavljalcem in drugim posetni-kom velesejma na razpolago prenočišča, da javijo to takoj stanovanjskemu uradu velesejma. Uradniki stanovanjskega urada bodo tudi osebno obiskali stranke, ki utegnejo imeti na razpolago prenočišča, ki bodo stanovanjskemu uradu potrebna v čim večjem številu, ker je pričakovati ve. likega števila razstavljalcev in drugih posetnikov velesejma. I Neimenovan dobrotnik je daroval za družinskega očeta brez sredstev in obleke 40 Lir. Najlepša hvala! 1 Emonska ulica je do križišča z Erjavčevo nllco že urejena. V ponedeljek so začeli z zadnjim valjanjem katraniziranega cestišča v tej ulici. S tem so zaključena modernizacijska dela na tako pomembni cestni zvezi, kakor je Vegova ulica, Napoleonov trg in Emonska ulica. Odslej bo vsa ta prometna žila odprta za promet, medtem ko bodo katranizirali še del Naooleo-novega trga nasproti Križankam. S preureditvijo cest je ta del Ljubljane, v katerem so tudi najvažnejše vseučiliške zgradbe, mnogo pridobil. 1 Spravljajmo sadne pečke. Tedne ln tedne že vidimo, kako gredo različne pečke po cestah v smetarjev zaboj. Vsi ti pridelki pa bi bili izvrstna in poceni piča za naše ptice pevke pozimi. Posebno letos, ko se porabijo bučnice večinoma kot olje človeku za preživitek. bi kazalo zbirati in dobro posušiti vsakršne koščice: cibore, češnje, češplje itd. Brezposelno dete, ki se potika po ulicah, bi v malo urah pred poldnem moglo nabrati v okolici sadnih trgov obilo sličnih ostankov, mami pa bi jih donia oplaknlle ter pustile dalje časa na soncu. Kuharski obrati — menze, ljudske kuhinje, krčme, gostilne, hoteli — bi vas kar zasipali s slivovimi aH msreličnimi jedrci, če bi se jim o pravem času priporočili za te od- koleraba 1, rdeča pesa 1.20. nizki stročji fižol 1, visoki stročji fižol 2.50, novi luščeni fižol 3 lire kilogram ter je prodaja na litre prej»ovedana in bodo litre na trgu pobrali, rdečj korenček brez zelenja 2, rumeno korenje 0.50 lire kg, zeljnate glave na drobno 0.80 lire, ohrovt I, glavnata solata 2.50, endivija 2.50, kumare 1.20, kumarice za vlaganje, ki jih gre okrog 30 na 1 kg, 5, majhne kumarice za vlaganje, ki jih gre 125 na 1 kg, 8 lir kg, jedilne buče 0.50 lire, čebula t. šalota 2, češenj 2.50 lire za kilogram, posamezna glavica, kakršnih gre okrog 25 na I kg, velja 0.10 lire, luščeni grah 5.50, grah v stročju 2.50, mehka špinača 2.50. trda špinača 1.50, kislo zelje 3, kisla repa 1.50, domači paradižnik 3 lire kilogram, liter lisičk 0.60 lire, veliki razviti jurčki z odprtim klobukom b, majhni. nerazviti jurčki za vlaganje z zaprtim klobukom 10 lir kg, suhe namizne maline 5.50 lire liter, mokre maline za vkuhavanje 5.50 lire kg. domača jabolka namizna 1. vrste 4, 11. vrste 5, domača nagnita, obtolčena, črviva in nedozorela za vkuhavanje 1.50, domače marelice 6, domače breskve 3, domače rumene slive 3, domači ringlo 3 lire kilogram. Vse cene veljajo samo za kilogram, kjer ni posebej navedena mera na liter. Ponavljamo, da so te cene strogo obvezne tako za prodajalce kakor za gospodinje, ki jih bodo oblasti najDOsled z najstrožjimi ukrepi prisilile k upoštevanju maksimalnih cen. Vse sadje mora biti označeno 6 cenami, zlasti pa morajo biti slaba jabolka označena z napisom »Sadje za vkuhavanje« in s ceno 1.E0 L. Vse prodajalke in kupovalke jabolk opozarjamo, da je za prodajo jabolk določen prostor na Vodnikovem (rgu ob Ljudski knjigarni, med zelenjavo je pa jabolka prejiovedano prodajati. Prepovedano je otipavanaje blaga in tudi vmešavanje v pogajanja za ceno. Tržni organi imajo naročilo, da morajo gruče okrog prodajalk takoj postaviti v vrsto. Naposled opozarjamo vse konsumente, predvsem pa seveda lahkomiselne in lahkoverne go-sr>odinje na neresnične trditve, da v naši pokrajini primanjkuje raznovrstne zelenjave. Te lažnive vesti so raznesli sami prekupčevalci in brezvestne prodajalke, ki 6 svojimi pridelki krošnjarijo od niše do hiše ter blago prodajajo po prepovedanih cenah. Če bi bilo blaga premalo, bi ga prodajalke ne nosile po hišah! Po odloku št. 713. Visokega Komisariata veljajo te najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu štirinajst dni od 18. avgusla do 1. septembra, zato bo pa med tem časom dosti navedenega blaga mogoče dobiti tudi po znatno nižjih cenah. Iz Trsla Župnija v škedniu je proslavila farnega zavetnika »v. Lovrenca v nedelio, dne 10. t. m. Skedenjci so svojo proslavo slovesno praznovali, dopoldne s svečano sv. mašo, zvečer ob 8. pa z veliko procesijo, ki se je pomikala po vseb glavnih ulicah škedenjske fare. Maksimirane cene sadia Določene so naslednje maksimalne cene za sadje na tržaškem trgu: jabolka posebne kakovosti se ne smejo v nobenem primeru prodajali dražje kot po 2.40 na debelo in 3.10 na drobno. I. vrste 2—2.70, II. vrste 1.50—1.90. III. vrste 1.20—1.60; hruške: posebna kvaliteta 2.70—3.40. I. vrsle 2.30 do 3, II. vrste 2—2.50. III vrste 1.65—2.10; breskve:, posebne vrste 2.95—4 05, I. vrste 2.65 do 3.75. II. vrste 2.30—3.20, III. vrste 1.70 do 2.60: slive, češplje. ringlo: I. vrste 2.10—2.90, II vrste 1.50—2. III. vrste 1—1.50. Smrtna posledica nesrečne ga padca. Na viale dellTppodromo se jc pripetila v torek na nesreča. 19 letni dijak Ezio Finz je padel s kolesa ter obležal nezavesten. Prepeljali so ga v bolnišnico, kier so ugotovili, da ima počeno lobanjo, hud pretres možganov in nevarne notranje Doškodbe. Zdravniki so po pregledu dvomili, da bi oslal pri življenju. Napoved se je žal uresničila, ker je ponesrečenec v noči na sredo umrl. Dr. Jože Rant zopet redno ordinira Iz Gorenjsko V Šenčurju pri Kranja se je odtrgala pri krajevnem električnem vodu žica ter padla na cesto. Z njo se je hotel igrati štiriletni Gabrijel Zmrzli-kar, ki je pri dotiku žice zadobil močne opekline po vratu in rokah. Iz Spodnje štajersko padke, obsojene sicer v nekoristno pogubo po greznicah. Ob zimskih večerih, ako že ne prej, bi s hrestačem potrli svojo zalogo in jo pokladali lačnim beračkom na okno oziroma po drugih prikladnih krmiščih. Breskve — kalanke in košče-nice — se dajo z nepreostrim pipcem izborno po šivu klati, cepiti. Le dlan si s papirjem podložite, da se ne urežete. — Ali pa potrosite svoj dar v parku pod zavetno, gosto smreko, kjer jih bodo pilile veverice s svojo cirkularko. Vrzite jih morda spotoma v krmilnico, da jih postrežljivi ptičar potare za svoje operjene prijatelje. Kakor koli, samo da jalovo ne segnije plod, ki bo po prehodu skozi lahno telesce še zmeraj vršil svojo nalogo, gnojil ter oplajal zemljo. Nikar pozabiti priznanega nauka narodnih gospodarjev: brez sodelovanja ptičic bi se v sedmih letih mrčes tako raz-pasel. da kmetijstvo po današnjem načinu ne bi nič več donašalo. Človeški rod bi za lakoto pomrl. Radio Ljubljana Torek, 19. avgusta. 7.30 poročila v slovenščini — 7.45 pestra glasba. Med odmorom ob 8 napoved časa — 8.15 poročila v italijanščini — 12.30 poročila v slovenščini — 12.45 operetna glasba — 13naj)oved časa in poročila v italijanščini — 13.15 uradno vojno poroilo v slovenščini — 13.17 orkester Cetra pod vodstvom mojstra Barzizze — 14 poročila v italijanščini — 14.15 orkester pod vod. stvom mojstra Manna — 17.15 radijski orkester f>od vodstvom Draga Marija Šijanca: lahka glasba — 19.30 poročila v slovenščini — 19.45 na harmoniko igrata Golob in Adamič — 20 napoved časa tn poročila v italijanščini — 20.20 komentarji k dnevnim dogodkom v slovenščini — 20.30 lirični repertoar EIAR-ja »Ljola«, tri dejanja iz komedije Luigija Pirandella, glasba Giuseppeja Mu-leja. Med odmori 1. Predavanje prof. Umberta Urbanija v slovenščini: Slovenski slikarji: Frane Tratnik, 1. Pripombe v slovenščini. Po operi po-\ ročila v slovenščini. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič — Tržaška cesta 48.' Poizvedovanja Izgubila sem damsko uro, nlkeljnasto z rdečim trakom, od Mirja do okrajnega glavarstva. Pošten najditelj naj jo vrne proti dobri nagradi upravi »Slovenca«. Osebo, ki je našla ali pobrala denarnico z različnimi legitimacijami, dokumenti ter plačilnimi knjižicami, prosim, naj takoj vrne na naslov: Ivan Zlender, spiošna bolnišnica, Ljubljana. Icguhljene so tri, že skasirane inkasne knjifle. Pošten najditelj naj jih odda proti nagradi na policiji. Kdor je našel v četrtek na živil, trgu črno denarnico (vsebina: slikce. »pomiri nit otrok. I1r» in ključck), naj jo vrne na policiji proti nagradi. Mozirje z Zgornjo Savinjsko dolino priključeno celjskemu okrožju. Z odredbo šefa civilne uprave je trg Mozirje in vsa Zgornja Savinjska dolina priključena celjskemu okrožju. Izplačevanj« pokojnin blv. jugoslovanskim upokojencem. Šef civilne uprave je izdal zakonsko odredbo o izplačevanju pokojnin biv. jugoslovanskim upokojencem. Po tej odredbi bodo od 1. avgusta dobili izplačane pokojnine vsi biv. jugoslovanski upokojenci, ki imaj člansko izkaznico Štaj, dom. zvez« ali so se pa vanjo vpisali. V Mariboru na novo urejajo glavni trg ln del Koroške cest«. Zato so živilski trg preložili v sosedne ulic«. Prometna nesreča v Celja. V torek, dne 12. t. m. sta pri prehodu železniške proge pri Celju trčila skupaj velenjski osebni vlak in poštni avtobus. Sunek je bil tako močan, da so vse oseb« v poštnem avtobusu dobile hujše poškodbe. V Mariboru so umrli: strojni ključavničar Vin-cenc Kremf.ar, delavka Elizabeta Weck, privatnica Terezija Šidlo. kuharica Elizabeta Sekol in viničar Janez Večernik. Iz Hrvatske Po poglavnikovi odredbi j« sprejem novih re-grutov v ustaško milico začasno ustavljen. Nov« trgovik« akademij« bodo odprli v Zagrebu, Osijeku in Sarajevu. Muslimani pod vodstvom tvojega iefa dr. Dž»-ierja Kulenoviča pri poglavniku. Skupina muslimanov, ki ie do razpada bivše Jugoslavije pripadala biv. Jugoslovanski radikalni zajednici, je pod vodstvom ministra v biv. Cvctkovičevi vladi dr. Dža-ferja Kulenoviča (brata podpredsednika hrvatske vlade dr. Osmana Kulenoviča) dne 14. avgusta obiskala poglavnika ter se pri njem zadržala polni dve uri. Po tem razgovoru, v katerem so muslimani s poglavnikom pretresali vsa vprašanja, ki se nanašajo na Bosno in stališče muslimanov v neodvisni državi Hrvatski, je dr. Džafer Kulenovič sprejel glavnega urednika hrvaške agencije »Velebit«. Na njegovo vprašanje, če je njegovo bivanje v Zagrebu in navzočnost njegovih prijateljev v zvezi s pristopom prejšnje Jugoslovanske muslimanske organizacije ustaškemu gibanju, slično, kakor so to storile nekatere Mačkove organizacije, je dr. Kulenovič zanikal vse takšne govorice. Tak korak po izjavi dr. Kulenoviča splch ni potreben, ker vsi muslimani že davno pripadajo temu pokretu in so njegovi sodelavci. Dobesedno je v tem pogledu šef muslimanov dejal: »Mi muslimani smo imeli stalno Sred očmi ustanovitev in utrditev neodvisne države rvatske in bomo pri tem delu sodelovali z vsemi svojimi močmi. S poglavnikom smo govorili o važnih tekočih državnih in narodnih vprašanjih.« Iz Belgrada Neprestano uničevanje komunističnih družin po Srbiji. »Novo Vreme« poroča iz Uba, da so v bližini vasi Novači zopet uničili komunistično tolpo. Dva komunista so ustrelili, zaplenili 15 pušk in radijski aparat. Iz Preljina prav tako poročajo, da je oddelek orožnikov ustrelil znanega komunističnega voditelja Nediča, ki je bil s svojo družino pobegnil v gozdove. »Obnova«, tretji srbski dnevnik v Belgradu, ki se tiska v tiskarni bivše »Politike« in ki mu je glav. urednik Milan Stoimirovič-Jovanovič, urednik za politični del pa Miodrag Svetovski, objavlja k uredbi o odstranitvi vsega nezanesljivega uradništva iz državne, banovinske in občinske službe, uvodnik, v katerem pozdravlja to uredbo ter navaja, da ima svet komisarjev pred seboj zelo težke naloge. V izvrševanju teh nalog Ima moralno in politično pravico, da računa z državnim aparatom, ki bo od glave do pet popolnoma zanesljiv. Anekdota Pruski kralj Friderik II ni od svojih oficirjev zahteval samo, da morajo imeti vedno prisotnost duha, temveč je tudi rad videl, da se njegovi oficirji v vsakem slučaju znajdejo in hitro odgovarjajo. V tem pogledu so mu vojaSki poveljniki posebno hvalili nekega višjega oficirja Ko je ta oficir bil nekega dne na službi v Potsdamu, ga je kralj vprašal: »Koliko luterancev Imate v gvoji četi?« Oficir takega vprašanja od svojega kralja pač nI pričakoval in se je zelo začudil. Malo je pomislil in odločno odgovoril: »66, Veličanstvo I« »In koliko reformirancev?« »4« Veličanstvo!« »In katolikov?« »38. Veličanstvo!« »Lepo. Toda to je samo iele 152 mož. medtem ko vidim korakati pred sabo 158 vojakov. V kaj pa veruje »e 6 vojakov?« »Oprostile, Veličanstvo, ti pobje »ploh v nič ne verujejo.« »Torej se potrudite, da boste te jude spreobrnili, da bom o njih mogel slišati kaj ugodnejšega, ko se bova prihodnjič zopsi videla. In je zadovoljen odšel dalje. KULTURNI OBZORNIK Ljubezen do naroda Slovaška Matica v Turčianskem sv. Martinu je izdala te dni zanimivo filozofsko knjigo o Ljubezni do naroda (Laska k narodu), ki jo je spisal Majrimilian Chladny-Hanoš in ki ima namen, s katoliškega stališča pokazati nujnost domovinske ljubezni, obenem pa tudi apologetično dokazovati prav iz katoliškega učenja o nacionalizmu tudi nadprirodnost katoliškega nauka sploh. Ker je pri nas že podobno razglabljanje načel prof. Ve-ber v svojih predavanjih in knjigi »Nacionalizem in krščanstvo«, bo morda koga zanimalo, če po slovaški oceni dr. Vk. (Narodne Noviny, 6. t. m.) podamo v glavnem vsebino in problem te knjige. Avtor najprej razglablja o pojmu naroda in narodnosti. Narod definira kot »človeško družbo, ki na temelju kulturne enotnosti izjavlja voljo, da bi ga smatrali za svojstven narod«. Pod kulturo tu ne razume osebne človekove kulture, temveč svojstveno kulturo določenega kolektiva,« celotni in popolni skupek vrednot, glavno duhovnih in socialnih, ki vplivajo na človeka že od majhnega ter puščajo v njem še dolgo neuničljivo sled.« Sicer pa ne smatra kulture za najbistvenejšo pod-stat naroda; prav tako tudi ne besede, ne telesnih videzov (rasa), ne duševnega profila, pa tudi ne sestavine iz teh znakov ne tvorijo bislvo naroda, temveč prostovoljna in izrecna pritrditev človeške volje, temelječe na prirodni simpatiji in izvirajoče iz kulturnega občestva. Torej je v glavnem soglasje volje »constitutivum formate« naroda. Nato se peča z drugimi definicijami naroda ter ugotavlja nekaj skupnih ugotovitev sociologov pri omejevanju pojma naroda, pokazujoč, da se poudarjajo predvsem naslednji elementi: občestve-na kultura ter volja, in to izrecna volja tvoriti narod. Pri tem podčrtava avtor, da je on prvi, ki je našel pri tako različnih definicijah naroda neke določene enotne elemente ter bi zato iz te enotnosti morala imeti enotni karakter tudi ljubezen do naroda. V študiji je največ prostora posvečenega vprašanju narodnosti, ter pri tem skuša utemeljiti iz Novega zakona, iz učenja Cerkve ter zdravega razuma značaj in prirodni izvor ljubezni do bližnjega, ter prihaja do zaključka, da je smisel katoliške filozofije nacionalizma ustanovitev kraljestva božjega. Po sv. pismn nove zaveze ni dal Bog samo vznika narodom, temveč zanje tudi skrbi, celo v nebesih ne bodo izključene razne razlike narodov, ter se tudi po vstajenju ohranijo narodni znaki. Teksti sv. pisma ne zavračajo ljubezni do naroda, čeprav je nadnaravno življenje os krščanskega svetovnega nazora. Podčrtavajo se verski momenti proti narodnostnim interesom. Toda sv. pismo ne dopušča hierarhije narodov ali civilizacije, kvečjemu nadrejenost novega človeka božjega kraljestva, nravno in milostno višino. V Cerkvi ni posebne, nezmotljive izpovedi za ljubezen do naroda, toda iz odlomkov se da skonstruirati nauk, ki je v skladu z razodetjem in naravnim razumom. Razumsko pa utemeljuje nato v hierarhiji vrednot, v raznolikosti kozma, narod kot določeno vrednoto, kot prirodni pojav. Vpliv narodnega okolja oblikuje poedtnca že od ■ rojstva ter daje določeno smer njegovemu duševnemu razvoju,, iz katerega zajemamo najpotrebnejše ter temeljno bogastvo duha. Stvarnik daje neposredno samo dušo ter se nadaljnje naše človeško oblikovanje dogaja iz drugotnih vzrokov. Zato je »okolje narodne kulture dragocen sodelavec božji pri oblikovanju brezobličnega človeškega temelja, skrite- f;a v vsakem poedincu«. Tako ima narodni ko-ektiv svoj delež pri ustvarjajoči božji sili človeka, je izvor silne duhovne energije ter se zato ljubezen do naroda ne javlja samo kot prirodni pojav, temveč postaja naša sveta dolžnost, prav tako, kakor ljubezen do staršev. Narodnost je naravna vrednota, zato je vsako raznarodovanje zlo, kajti s tem človeka okradejo ob zelo dragoceno in prirodno imetje, tudi je poslanstvo držav braniti pravice poedincev in skupin ter tako tudi dediščino narodne kulture ter končno tudi enakost med narodi to zahteva. V razmerju vere do narodnosti ima vera prednost kot večna in absolutna vrednota. Ker ima narod svoje kulturno poslanstvo, se ne zahteva popolnoma samostojna narodna državna organizacija s suvereno politično močjo, temveč je za narod zelo važno, če ima svojo lastno državo. Praktično pa ne priporoča, preveč uveljavljati narodnostni princip, toda v narodnostno različnih državah ima država dolžnosti podpirati in braniti kulturno življenje etniških sestavin. V takih državah ni važno forma, ne če imajo narodnostno, kulturno ali kakšno širšo avtonomijo. Narodnostne manjšine nimajo pravice — če imajo široko kulturno avtonomijo — upreti se z mislijo, da ustanovč svojo lastno državo, temneč šele takrat, kadar je njihovo kulturno življenje sistematično uničevano. Nato razbira poglede na ljubezen do naroda v drugih verstvih ter kaže na nasprotja. Pride pa do zaključka, da iz razodetja črpani božji za- kon o nacionalizmu nima v sebi nobenih nasprotij, ne logičnih napak in zmot, ne nasprotuje nravnim načelom ter se sklada tudi z zahtevami zdravega razuma ter torej ta nauk prihaja iz nadprirodnega izvora. Končno se ozre tudi na nazor o narodnosti v zgodovini ter opaža v glavnem dve ekstremni poti: prenapeto narodnost ter sovraštvo do drugih narodov, ali pa glase narodno brezbrižnost kot individualistični utilitaristi, razumski internacionalistično svobodomiselstvo ali 111. internacionalo. V zadnjem poglavju pa naredi še apologetični konec, sodeč: »Kar je tako popolno in veličastno lepo, da vse človeško razumevanje neizmerno nad-višuje ter uteša hrepenenje po ljubezni, pravičnosti itd., ni več človeškega izvora. In te lastnosti ima tudi katoliški nazor o pogledu na ljubezen do naroda.« Zdelo se nam je potrebno prinesti vsebino te knjige, kakor jo je podal protestantski list, kot nov donesek k aktualnemu vprašanju narodnostne zavesti katoliškega slovaškega fiiozofa ter v razmotrivanje nam samim. (Cena knjigi 33 Ks). td. K Izvedbi Gallusove maše Ob 350 letnici smrti našega največjega glasbenega tvorca Jacoba Gallusa, se je stolniški zbor oddolžil spominu tega velikana z izvedbo 4 glasne maše v miksolidičnem načinu, ki jo je iz izvirnih tiskanih glasov transkribiral g. dr. Franc Kimo-vec. Izdalo jo je Cecilijansko društvo v Ljubljani. Maša je mojstrsko delo, ki nosi vse odlike in tipiko Gallusovega glasbenega stavka, ki dajejo delu nepričakovano samostojnost in omogočajo, da ga kaj hitro ločimo od del Palestrine in Orlanda Lassa. Kljub hudemu kontrapunktu, ki se posebno v tej maši izživlja v duhovitih kanonih, ki teko celo v razdalji ene osminke (gloria, čredo), ostaja besedilo jasno in ga dosledno organično povezuje z melodično linijo. Naravnost preseneča popolno obvladanje sredstev in njih ekonomska upo-roba v navidez skromnem štiriglasnem stavku. Izvedba maše je bila posebno pri tretji izvedbi 15. avg. 1941 brezhibna in pomeni velik umetniški dogodek. Vsa zahvala gre požrtvovalnim pevkam in pevcem, ki se niso strašili truda, ko so pod veščo roko dirigenta dr. Kiinovca študirali to čudovito delo. Njihov trud je bil kronan s takim uspehom, da so imeli vedno prepolno cerkev poslušalcev in bi si jih želeli slišati na samostojnem koncertu. Zbor je glasovno lepo vpet in dobro zveni kljub malemu številu. Soprani in alti so uravnovešeni in glasovno izenačeni, tenorjem, ki kar lepo zvenijo v srednjih legah, ne priporočamo forsiranja v nižjih legah, ker to in-tonančno moti. Manjka pa pri basu, ki je po barvi lep, nižjih glasov. Najlepše so zapeli Glorio in Agnus Dei. Res pravo poznanje, znanje stila in partiture je omogočilo, da je bila interpretacija polna pravega cerkvenega duha. Za akademskim zborom, ki je v Maroltovi interpretaciji podal Gallusa, še ni nihče tako zadel pravega načina podajanja kot stolniški zbor pod vodstvom dr. Kimovca. Značilno je, da je ravno stolniški zbor začel študirati dela teh mojstrov, ki so se pred dobrimi 300 leti stalno izvajala v naši stolnici, kakor kaže ravnokar najdeni zapis arhivarja stolnega kora iz 17. stoletja. Tudi takrat so torej izvajali sodobne komponiste — pa kaka razlika. Ravno izvajanje in spoznavanje starih mojstrov bo omogočilo, da bomo znali tudi današnjo cerkveno glasbo prav soditi in izbirati, ne pa sicer dobrohotni toda skrajno diletantski člančiči o cerkveni glasbi. Tako bo spet prišla v cerkev prava resna glasba, ob kateri se bodo učili cerkveni in posvetni komponisti in dirigenti. Duh je važen, ne pa sredstva ali doba, v kateri je delo ustvarjeno. ti. Nova italijanska slovnica za Slovence V Gorici je izšla Italijanska slovnica za Slovence, ki jo je spisal G. Nemi, »profesor tujih jezikov na italijanskih srednjili šolah, temeljit poznavalec slovenskega in italijanskega jezika, znan med srednješolskim učiteljstvom posebno po globokih jezikoslovnih študijah in številnih publikacijah,« pravi založnica (L. Luc-chesi) na prvi strani. Mi poznamo delo prof. Nemca, slovenskega profesorja v Vidmu, ki je, izdal že 1. 1936 Slovnico slovenskega jezika za Italijane ter več drugih lingvističnih del. Na 306 straneh stane knjiga 16 L. ter je zelo priporočljiva Slovencem, ki se uče italijanskega jezika, ker vodi po najhitrejši poti v sestav jezika, jezika, ker je v celoti praktična ter teži po osvojitvi živega, sodobnega italijanskega jezika. Med slovenskimi najnovejšimi slovnicami je ta videti med najbolj praktičnimi, saj vedno izhaja iz italijanske žive govorice ter zgleda, ki ga potem deduktivno utemeljuje. Tako sistematično, a pregledno obdela samostalnik, pri- ČETRTI GOST 48 Roman. Temu nazivu 6e Hey ni mogel izogniti. Kako se je moral smejati, ko je bral o »kači, ki je domača živali« Toda igra z besedami, s katerimi 60 Spanci iz imena Drake naredili ,E1 Draco', to je bilo prav po njegovem okusu! žal, je imel on prav posebno lastnost za razumevanje humorja. To, ker so bili drugi bolj pametni od njega, ga je pahnilo v smrt«. Sir Stanley se je za hip zamislil, nato je nadaljeval: »Torej dalje! Peelard je bil danes zbral podatke, ki je iz njih razvidno, da ni bil niti eden od gostov tistega dne v bližini Heyevega stanovanja, niti ne blizu Drakeove pisarne. Po vsem tem in na podlagi moje teorije, ni prišel nihče od njih vpostev glede na umor. Toda — kdo je bil ob šestih v Heyevem stanovanju? Charles Drake, edino Charles Drake. Ta je imel priliko, da je zastrupil vodo v hladilniku takrat, ko se je Hey preoblačil v spalnici. Kdo je bil precej časa v kuhinji? Spet edino le Drake. Kdo je bil točno obveščen o povabljenih gostih zvečer in kdo je dobro vedel, kateri so ti povabljenci in kdaj da bodo prišli v g06te? Samo — Drake. Čim bolj sem premišljeval, tem bolj se je zgo-ščala mreža okrog Drakea. Feliks Hey je bil ob šestih izpil nekoliko koktejlov, ki je bt! v njih led, a ta led ni bil zastrupljen. Nato je odšel iz hiše. Ali je mogel kak drug čiovek medtem priti j v njegovo stanovanje in zastrupiti vodo v hladil- | niku? Nihče, pravim jaz. Zakaj, takoj po Heyevem odhodu je prišel v stanovanje Timotej Reorden, da bi vse jločedil in pospravil, kakor mu je bilo naročeno. Sedel je v kuhinji in se gostil s Hey-evim žganjem. Vedel je, kdaj približno se bo vrnil Hey domov in ves čas dotlej je sedel v kuhinji in pil. Ko je slednjič le odšel, je vzel s seboj :te-klenico žganja. Za nas je skoraj vseeno, ali je bil Reorden trezen ali pijan, 6aj v obeh primerih ni mogel nihče priti v stanovanje in v kuhinjo, ne da bi bil on tega opazil. Seveda se nam vsili vprašanje, ali ni sam Reorden zastrupil ledu. Toda, kdor pozna tega človeka in ve za jx>tek vse naše preiskave, ve tudi to, da Reorden kot morilec ne niore priti vpoštev. Zdaj imamo še eno veliko vprašanje, prav za prav, — nič še ni razrešena skrivnost zadešnjih vrat, ki jih je pustil Hey odprta, a ko se je vrnil so bila znotraj zaklenjena. Medtem pa se je razrešila tudi ta uganka. Bodi da je bil Reorden še tako pijan, pa je vendarle slišal, kako so odprta vrata loputnila, razjezil se je, - šel ven, jih zaklenil, zaverižil in je šel spet spat. Zakaj in kako je Drake vse to storil, nam je zdaj precej jasno. Hey je vedel o njem za velike sleparske zadeve, ki bi ga onemogočile kot odvetnika pa se mu ni izdal, da mu je vse to znano, ali pa se je potrudil, da mu tega ne pokaže. Vendar je Drake zvedel iz Heyevega vedenja, da je ta človek vse njegove sleparije spregledal. Ker pa je Drake človek dejanja, je takoj storil to, kar sc mu je zdelo najbolje: poslal je Heyu steklenico piva, kjer je bilo precej atropina. Brez dvoma vas zanima, kako je mogel Drake dobiti toliko atropina. To vprašanje ie povsem upravičeno in odgovor nanj je jako zanimiv." Drake si je nabavil atropin anonimno. Izdal se je kot devnik, zaimek, števnik, glagol, predlog in prislov ter na koncu sintakso (skladnjo). V dodatku pa daje navodila za prevajanje slovenskih predlogov v italijanščino, ter splošen pregled spregatve italijanskih glagolov ter celoten seznam nepravilnih glagolov. Za konec pa slovensko italijanski in italijansko slovenski slovarček Slovnica je predvsem praktična s posrečenimi vajami in predlogami za žive razgovore, f>reg!edna tudi v tisku ter je vsem priporoč-jiva. ______ ElflR-Radio Ljubljana PARLIAMO ITALIANO Srhema della XIV lezione che verrš tenuto dal prof. dott. Stanko Leben di lunedi, il 18 ago-sto 1941-XIX, ore 19. Tu natisnjeno besedilo služi samo kot ključ za vse one, ki slede pouku italijanščine po radiu. Italijanske ure so na sporedu ob ponedeljkih, 6redah in petkih, vselej ob 19 zvečer. Lezione quattordicesima Sono venuti i soldati. Dopo una marcia dj tra ore i soldati entrano finalmente nei paesetto piccolissimo. Tre čase, una chiesa, due alheri, e una fontanella. I sotto-tenenti sono in testa. Hanno gli scarponi pieni di chiodi e un ba-stoncino in mano. II paesetto piccolissimo e stato tanto decantato da tutti. Vino buono, uova Iresche e anrhe una ragazza bella. La maestra. £ venuta dalla cittž. I sottotenenti si mettono a pošto il nodo della eravata. Uno si guarda perfino in uno specchietto. I soldati passano e cantano. Una gallina corre disperata. I contadini si voltano a guardare senza ca-pire niente. I soldati lassii? E perche? Uno črede di aver capito tutto e da spiegazioni a un amico. Intanto i ragazzi hanno avvisato la popolazione. Settanta persone, čredo. E tutti si affaccia-110. II pizzignolo - droghiere • tabaecaio - sarto, chiude il negozio per veder? megiio. Una conta-dina rimane ferma con venti chili in testa. »I soldati! I soldati!« Mancano solo le bandiere. Perche nell'aria c'e un profumo di festa. Eppure fino a quel momento tutto e stato come gli altri giorni. La campanella piccolissima ha suonato i soliti rintocehi. Tutti hanno aperto gli occhi. Quel contadino con il naso rosso ha preso la pala. Quell'altro ha comperato il sigaro. Il bambino con il grembiule nero e di gradi da capitano e andato a servire la messa. Le pecore sono passate di corsa. Tutto come sempre. Come avviene da secoli. Ma alle nove e mezzo e accaduta una cosa enorme, straordinaria. Sono venuti i soldati. La piazzetta 6 subito riempita. Contiene giusto due-cento persone. Non una di pivi. NelParia fresca abituata solo alle campane delle pecore e al fruscio della fontanella, si per-dono i comandi secchi di un 6ergente maggiore. Un soldato non e allineato. Un altro deve fare un passo avanti. Finalmente sono tutti fermi rigidi suH'attenti. Sembra un peccato dover rompere le righe proprio adesso. Ma bisogna romperle. II co-mando e dato. E i soldati hanno riempito il paese... (Dal »Mare'Aurelio«.) Aggettivi irregolari t il contadino, quel contadino, lo specchio, 1'albergo, quell'albergo, i contadini, quei contadini, gli specchi, quegli specchi, gli alberghi, que-gli alberghi il fiore, bel fiore, lo scaffale, bello scaffale, Porologio, bell'orologio, i fiori, bei fiori, gli scaf-fali, begli scaffali, gli orologi, begli orologi. la vetrina, quella vetrina, bella vetrina, l'in-segna, quell'insegna, belPinsegna, le vetrine, quel-le vetrine, belle vetrine; le insegne, quelle insegne, belle insegne. Che orologio preferisci? — Quello li? — II paese e bello. Che fazzoletti preferisci? — Quelli lš. — I fiori sono belli, Esercizi 1. Scrivete nrimma coH'aiticolo poi coll'agget-tivo, quel, quel!o, ecc.: libro, macčhina, uomini, errore, bello spechio d'acqua, montagne, stracci, beli uomo, giardini, sbaglio, scolari, zoppo. 2. Scrivete prima colParticoIo, p>oi colPagget-tivo bel, bello, ecc.: romanzo, prati, albero, ciiie-sa, piazze, azzione, cappelli, mani, occasione, sco-glio, musetto, spavento. Lepa tolažba Krojač: »Dragi gospod baron, kdaj lahko upam, da mi boste odplačali svoj dolg?« Baron: »Vedno, vedno, dragi gospod.« Pazljiva učenka Profesor: »Vidini, da ste zelo pazljiva učenka. Neprestano ste me gledali. No, pa povejte, kaj ste si najbolj zapomnila « Učenka: »Da ste močno podobni Clarku Gab-leju.« tvorni čar neke vode za oči in je nakupi! toliko atropina, da tistemu mirodilničarju še na mar ni prišlo, da je atropin prav za prav 6trup. A Hey je zaslutil nevarnost. Ta steklenica piva, ki so mu jo poslali zo poskušnjo, se mu je zazdela sumljiva. Ne vemo, ali je osumil Drakea, da mu je on posla! pivo, vendar se mi ne bi zdelo čudno, če je to sprevidel. Ali ni to podobno njegovim navadnim dovtipom, da je prav Drakcu naročil, naj nese pivo na kemično preiskavo? Pri tem pa še prosil moje odvetnike, naj mu poskrbijo kakega detektiva, vendar bi bilo to precej čudno, ce je mislil, da je Drake tisti, ki mu je bil poslal zastrupljeno pivo. Zato si mislim, da nemara niti ni Drakea osumil bolj kot Dennisa Blystonea, ki je kot zdravnik lahko dobil ta strup ali pa gospo Sinclairovo, ki je bila, dasi po nedolžnem, na glasu, da je že nekaj ljudi poslala na oni 6vet. Verjetno je, da je Heyu, vprav zato, ker si ie želel, da bi se zavaroval proti vsem sovražnikom, prišla na mar domislica o petih zavitkih. Brez dvoma se je imenitno zabaval ob misli, kakšne zanke da nastavlja tistim, ki prežijo na njegovo smrt. Toda Drake ga je spregledal. Stavil bi in vem kaj. da se je Drake ob skrivnostnem imenu Judite Adamsove spomnil nase in da je odprl ta zavitek takoj, ko ga je bil prejel. Ne vemo sicer, kaj in koliko je Hey vedel o njem, in mislim, da nam bo Drake to povedal. Vendar je njegov zavitek brez dvoma vseboval hude 6tvari o njem. In zato je moral ta obtežilni material izginiti, a Hev umreti. Morilec je začel misliti na izvedbo svojega načrta. Moral je izvesti lažnivo krajo in uničiti vseh pet zavitkov, ne pa le svojega. Menim, da je odprl tudi ostale štiri 7avitke in da je v njih dobil obremenilno snov proti Bly-stoneu, Sumanu in gospe Sinclairovi. S aort Finalna pokalna tekma: Ljubljana : Hermes 3:2 (2:1) Krasen poletni dan jo v nedeljo odvrnil vso pozornost ljubljanske športne publike na nogomet. Na igrišču SK Ljubljane se je zbralo popoldne komaj nekaj nad 100 zvestih pristašev, čeprav je bila na programu po enomesečnem odmoru zopet prvenstvena in še celo finalna tekma. Srečala sla se dva zelo enakovredna nasprotnika v borbi za pokal in težko je bilo prerokovati, kateri ga bo dobil. Moštvi sta nastopili v teh postavah: Ljubljana: Pogačnik, .Jerman, Puterle, Pupo, Pilej, Lah IL, Smolej, Lah I., Kroupa, Hasl, Pe-licon. Hermes: Oblak, Žitnik. Klančnik, fckoporc, So-čan L, Sočan II., Dercnda, Goršič, Brodnik, Raz-bornik, Eržen. Hcrmežani takoj v začetku močno napadajo, tako da ima obramba Ljubljane polno posla, ze v prvih minutah nastane pred golom Ljubljane kočljiva situacija, ki jo Oblak s težavo reši. Kmalu nato izsili Hermes komer, ki ga Goršič prestreže z glavo in pošlje v mrežo. 1:0 za Hermes. Ta prvi uspeh je llertnežane še bolj ohrabril. Čeprav Ljubljana včasih nevarno prodre, se Hermes neumorno trudi, da bi izkoristil vso, predvsem terensko prednost, kajti nasprotniki so imeli sonce v oči. Po preteku prve četrt ure se Ljubljani nudi lepa prilika za izenačenje, toda Peliconu zaradi predolgega predložka ugrahi žogo vratar. Igra postaja zaradi nabijanja obojih kmalu mlačna in nezanimiva. Hermežani imajo nešteto priložnosti za povišanje rezultata, pa jim manjka odločilnih strelcev. V 29. min. izenači Lah I. po krivdi vratarja, ki mu zdrsne žoga preko črte. Močno ohrabrena Ljubljana doseže takoj nato še drugi gol, ki ga je streljal Kroupa. Hermežani odgovorijo na to s surovo igro. Desni branilec zruši Hasla, vendar sodnik to prezre. Vseskozi pa vsiljujejo Hermežani nasprotniku visoko igro, ki mu nikakor ne prija. Tik pred polčasom pošlje Lah nevaren strel proti golu, žoga pa gre preko prečke. V drugem polčasu pa je slika ravno obratna. Hermežani so potisnjeni v obrambo, Ljubljana močno pritiska in igra v nekoliko izpremenjeni postavi. Smolej gre na levo, Puterle pa na desno krilo, Pelicon igra desnega, Pilej levega, Pupo pa centerhalfa. Sodnik mora neprestano ustavljati igro, ker oba nasprotnika kar tekmujeta v surovosti.^ V 16. min. strelja Razbornik na gol; pri tem žoga nesrečno oplazi Laha II., spremeni smer in vratar prevarjen samo še gleda kako žoga počasi skače v njegovo svetišče. V očitni premoči za Ljubljano postavi Puterle v 25. min. končni rezultat 3:2 za svoje barve. Hermežani se proti koncu zelo trudijo, da bi vsaj izenačili, vendar jim ne uspe. Siškarje spremlja povsod velika smola, obenem pa jim manjka strelcev. Tekma je bila na klavrni višini, užitka gledalci od nje niso imeli nikakega. Sodil je g. Camernik dobro. V predtekmi sta se srečali juniorski enajsfo-rici »Svobode« in »Ljubljane«. Po precej izenačeni igri je ostal rezultat neodločen 3:3. Predtekmo je sodi) g. Kos zadovoljivo. cJuSek POŠTNI Pl LOT Medtem ko sta se ta dva razbojnika gostila in goltala in cmokala, je bil Mišek v mislih pri svojih ujetih tovariših pilotih. Ves potrt je vprašal: »Kaj bosta pa storila s piloti, ki sta jih bila ujela?« »Za zdaj še nič,« je odvrnil Svetožrc. »Toda, ker mrtvi molčijo, jih bomo danes odpravili na bolj samoten kraj in jih bomo lepo izkrcali, tako da ne bo nič sledu za njimi.« Mišek se je oziral 6em in tja in strašno mu je bilo pri srcu. >Pa nikar se ti nič ne boj,« je nadaljeval Svetožrc In se začel spet smejati. »Tebe ne bova vrgla z drugimi vred na zemljo.« Tn vocl io \1 i 2 b a tv.nl*.* — J-Jl- ■ j- ".»»»w uiaitt ipb,cuiilK. »Hvala I« je rekel, misleč, da se bo že kako rešil iz te zagate. Matija MalešiČ 47 V zelenem polju roža Izvirna povest In teta kakor prej jezna in neprijazna, Sedaj ljubezniva in polna dobrot. Otrok nesrečni, ne zameri, da sem taka! Ali moje neprijaznosti ni kriva jeza nate, ie skrb zate. Ti pa kar v službo! Te ni izmodrilo, ko si bila natakarica? V službo nikdar več, dokler bo teta migala s prstom. Domov stopiva, Metka! Domov na grozdje, ki že mehča! Joj, domov, domov po tolikih izkušnjah in bridkostih... Domov, tja med gorice, ki sedaj zore, tja v polje, ki je človeku po njem hudo, da bi se včasih razjokal po njem. In rože, moje rože po oknih! Revice, ste žalovale po Metki? Vam je sestra zalivala, kakor vas je negovala prej Metka? Prijateljice, ljubljenke, Metka je mislila vsak dan na vas. Ko ji je bilo najhujše, je mislila na vas ... Kaj porečejo domači? Ali se mati razjočejo? Ali stisne oče pest in jo spusti jezno na mizo? Ali jo sestra pogleda očitajoče: Metka, ali te ni. sem opominjala in svarila? Ali se ne bodo bratje vprašaje ozirali za njo? In vaški jeziki, ki so včasih prav z Metko imeli tako dopadenje in veselje! Nak, Metka ne pojde domov! Vsaj sedaj še ne, dokler se vse to nekako ne pozabi! V ogenj teta: Prav sedaj domov, dokler je še sveže opravljanje, če ga je sploh kje kaj? Kaj pa kdo ve? Nihče ničesar, vsaj gotovega ničesar! Pa prav sedaj domov, Metka, nalašč sedaj! Pokonci glavo, Metka, predrzen in izzivalen pogled: Jezik klepetavi. v obraz mi povej, če kaj hočeš in veš! Za hrbtom me ne boste več obirale, že- »Avtomobilskih pokopa• lišč v Ameriki ni več Vedno večje hujskanje na vojno v Ameriki in stalno oboroževanje, je izredno povečalo uporabo vseh vrst kovin, tako da danes v Ameriki pobirajo staro železje, ki je prej leta in leta ležalo kje na poljanah in za katerega se sploh nihče zmenil ni več. Ameriška vojna industrija se je spomnila tudi številnih »avtomobilskih pokopališč«, na katerih je ležalo drug poleg drugega ali pa drug čez drugega na deset in deset tisoče starih izrabljenih avtomobilov, ki so jih lastniki enostavno odvrgli kot staro in neuporabljivo blago. Vse te avtomobile sedaj pobirajo in jih pošiljajo v tovarne ter iz njih izdelujejo topove, granate, tanke in ostalo orožje. V mestu Little Bock in njegovi okolici je bilo posebno veliko starih in odvrženih avtomobilov. Za zbiranje teh avtomobilov so iznašli tudi posebno hidravlično stiskalnico, ki pograbi stari avtomobil in ga stisne tako, da pride iz nje ven kot večji zavoj, ki ga ie lahko prevažati v velike jeklarne na Vzhod, kjer staro železje takoj prelijejo in nato iz njega izdelujejo poljubno orožje. Malioglasi V malih oglasih velja pri iskanja službe vsaka beseda L 0.30, pri ženltovanjsklh oglasih {e beseda po L1«—, pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pri naročilu. B siužiic B Dobe: Šiviljo za perilo ki zna tudi krojiti, sprejmem. Ponudbe na upravo »Slov.« pod žt. 1866 — 10.406. (b Vež dobrih zidarjev in tesarjev sprejme v Ljubljani INŽ. DUKIO ln dr. Žagar gaterlst in cirkularlst, dobita delo pri parni žagi Rog, Podstenica, pošta Toplice pri Novem mestu. Reflektira se samo na prvovrstne moči. Zglasiti se je osebno — na pismena vprašanja se ne odgovarja. Potni strošek se povrne. Knjigovodkinjo spretno in vestno, ki bi obenem vodila tudi korespondenco in ostale pisarniške posle, išče trgovsko podjetje v Ljubljani. Znanje italijanskega jezika in slov. stenografije pogoj. Ponudbe s podrobnimi podatki in zahtevo plače na. upravo »Slov.« pod »Poštena« 10.430. (b Foto-pomožnika(co) dobrega retušerja, iščem. Naslov v upravi »Slov.« št. 10.435. (b Služkinjo pridno, pošteno, sprejmem na vinogradno posest. Ponudbe na upravo »SI.« pod »Trajna služba »Novo mesto« 10,433. (b IŽtoalll Psa volčjaka čuvaja, dresiranega, posodim brezplačno dobri stranki. — Mcgler, Kolodvorska ulica 11. (J Stanovanje dveh sob, kuhinje in balkona, v vili, tudi na periferiji v zeleni okolici, iščeta dve osebi. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Stalno« 10.429. (c Enosobno stanovanje v podpritličju oddam takoj dvema starejšima zakoncema. Poizve se pri Kramarlč, Costova ul. 14. (6 Spalnico in kuhinjsko opravo, staro, ugodno prodam. Poizve se pri Kramarič. Costova ul. 14. (š Izložbe omare, vitrine za vežo 6X2. 50x60 cm proda tt. C. J. Hamann, Mestni trg št 8. (1 štedilnik zidan, 2'/i plošči, desno, ugodno naprodaj. Tvrševa 17, I. stopnišče,^ 2. nadstropje, dosno. (1 niče! V Ljubljani sem se naučila! Pred sodiščem boste_ dokazali, česar me sumničite. Kajpa, pred sodiščem ... Tako je poučila tela Metko: Bolj si predrzna, manj se bodo obregali jeziki ob tebe! Zato so te imeli doslej tako radi, ker si se jih bala in te je obiranje bolelo. O, do takih planejo vaški jeziki kot ose po sladkem moštu! Saj ni pomagal noben ugovor, noben pomislek! Šli sta. Mati se niso razjokali, le globoko, globoko so ji pogledali v oči, kakor še nikdar ne. In njeno roko so pridržali v svoji dlje kakor po navadi. Metka je svoj pogled v zadregi povesila, tiščalo, tiščalo jo je v grlu, šumelo je po glavi: Mati vedo! Saj materi ni mogoče ničesar skriti. »Le kaj ste se ji tako zamerili, da ni hotela iti z menoj?« je vprašala teta, ko bi med materjo in hčerko morala pasti beseda, ki bi se dotaknila časa, odkar se nista videli. In teta je v pravem trenutku in spretno preprečila tisto besedo. V očetovih, v sestrinih očeh je bilo vprašanje, bratje so jo gledali, gledali, ko da je več ne poznajo, ali ko da jim je pred gosposko Ljubljančanko nerodno. Pa to je bilo le pri svidenju. Teta je naravnala pogovor tako, da ni prišlo do vprašanj. Metka je od matere stekla v sobico, kjer je prej spala s sestro. Svoje rože je šla po-' zdravit. Nagnila se je nanje, zarila obraz v košat rožmarin, ko da ga hoče poljubiti. Domači so se spogledali in si z očmi dopovedali: Premagalo jo je, našo Metko, ljubo Metko! Svoje rože zalije z grenko solzo... In so bili z Metko vsi dobri, dobri, predobri. Kar bolelo jo je, tako so ji stregli. Ko da ni več prejšnja Metka, ko da ni njihova. Kadar pa je opazila, da ji kdo sledi s pogledom, je spoznala, da tiste iskrenosti ni več ko prej. Skrivnost je ležala med njimi. Ali je teta prepovedala, da je ne sme nihče vprašati o času, ko je ni bilo doma? Ali čakajo, l.a bukovih drv 50—100 vagonov, kupimo. Cene fco. Ljubljana. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Drva« 10.441. (k ■ Sebe ■ Državni šofer dober, zanesljiv, vajen mehaničnih del in vsakega avtomobila, išče službo. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 10.427. (a iu.imw Vajenca(ko) za fotografsko obrt sprejmem takoj. Foto Mavec, šmartinska 4. (v Ugodno naprodaj moško kolo in tricikel. Mehanična delavnica Leopold Ambrož, Tyrševa 71. TsakovrglnS zlato kupuje po najviSjib cenah CERNE, Juvelir, Ljnbljaaa Volfova ulica it. I Vsakovrstno zlalo briljante in srebro kupuje po najvišjih cenah A. Božič, Ljubljana Frančiškanska ulica 8. Rappresentanze importanti assumonsi per vasta clientela Ita-lia. Referenze di primo ordine. Studio Tecnico Commerciale Rag. Carone — Avv. Cerillo — Cimarosa, 84 — Napoli Zastopstva važna, se sprejmejo za obširno klientelo v Italiji. Prvovrstna priporočila, Lampade elettriche di tutti-i tipi e pnrqualsiRsi applicazione, prodotto nei grandiosi stabili menti di Alpignano (Torino), doiali di maechinario modernissimo e di laboratori apsrimentali perfetti. ftfcfcMm Mini tlla: PHILIPS S.A.I. MLAKO - VIA S MARTINO. 20 mam Vsakovrstne električne Samice, za različne uporabe, proizvod znanih, velikih tvornic v Alpignano (Torino), opremljenih z najmodernejšimi stroji in z dovrSenimi eksperimentalnimi laboratoriji. Zthtamjh, Mnik pri: philips r.4.i. milano - vu s uahnno. 20 Carboni fossili, lignite, Premog, lignit, lesno carbone di legna, compe- oglje kupujemo v velikih riamo grandi quantitativi. količinah. Scrivere offrendo a Ponudbe poslati na S. A. C. A. — Via Aprlca 4 — Milano lmportante Indusfrla ofttca meccanica dl predslone Optltna Induslrlla ln predz. mehanika, pomembna fvrd. cerca rappresentante per pro- išče zastopnika za Ljubljansko vincia di Lubiana. Oflerte detta — pokrajino. Podrobne ponudbe s pri-gliate e referenze a: poročili na: LA TILOTECNICA - Caseiia poslale 1199 — MILANO da začne sama? Oh, teta, vrniva se v Ljubljano! Najlepše je minilo s svidenjem! Doma niso hudi na Metko, radi jo imajo! Obzirni so dovolj, da nihče ničesar ne očita in na vpraša, niti z besedo ne namigne! Ali pogledi ne molčijo! Vrniva se, teta, prej ko se domači navadijo na Metko. Z vsakdanjostjo ne bodo mogli zadržati vprašanja. Sestra že komaj čaka in išče prilike. Doma. doma ni več tako, kakor je bilo pred velikonočnim ponedeljkom. In nikdar več ne bo! Teta pa ni čuM o vrnitvi! Dneve, ki jih je določila za obisk doma, prebije pod rojstno streho, pa če se svet podere! Ko pa je prišel Metko pozdravit France, je spoznala, zakaj je teta tako silila domov. Teta. teta, kaj res mora vsaka ženska v zakonski jarem? Kaj je res zakon edina sreča in pribežališče za vsako žensko? France je moral nekaj vedeti, ali vsaj slutiti. Pa se je delal, ko da ne ve in ne sluti. Vesel in neprisiljen je hotel biti. »Če hi te ne imel človek rad... Če bi mi ne pravilo srce, da si samo ti zame ... Dolgo si me pustila čakati!« O, mari bi bila Metka ostala sama v Ljubljani, mari bi rajši pobegnila od tete, ko da se sreča s Francetom ... France je čakal, čakal, čakal. Povpraševal je domače, pisaril teti v Ljubljano, ko ni od nje dobil nobenega odgovora. Potrpežljivo je upal. Saj je pred odhodom v Ljubljano obljubila, da ga uslisi, ko se vrne ... Obljubila je res! Ubogi France! Napadel je orožnika, ker se je bal, da mu jo prevzame. Štirinajst dni je odsedel zaradi tega. Zaradi nje prav za prav je bil v zaporu! Pa se je Kalumetu vse smejalo in se iz njega norčevalo, za to je preskrbel France. Tako smešnega Amerikanca Metka menda vendar ne bo vzela! Kako je prebadal gumijeve obroče na Vekoslavovem kolesu, kadar je govoril z Metko? Kdo je povzročil, da je imel Vekoslav izvinjeno LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob 16., 18. In 20. uri Krasen film o žalostni usodi mladega nadarjega komponista Car melodij Donplas Montgomery — Evelyn Venable — Adrienne Amei — Krasne zamorske pesmi! Kino Matica, teleton 22-41 Zgodovinski velefilm o nekronani ruski carici Katji Doleoruknvi V gl. vlogi Oanietle Darieux Danes poslednjič! Katja Kino Sloga, telefon 27-3 0 Odlična družabna drama z J E AN GAB1N ora in V1VIANE ROMANCE v glavnih vlogah Dobri tovariši Slovenski napisi po vsej dolžini filma! Kino Union, telefon 22>21 roko? Kako sta se pogovorila tisto noč od velikonočnega ponedeljka na torek France in Tine, da je postal France od tiste noči čisto drugačen? Ubogi France! Izbral bi si lahko nevesto v vasi, katero bi hotel. Nobena bi ga ne zavrnila, če bi sama ne hotela, bi jo pregovorili starši! Najlepše posestvo v vasi, če ne v fari! France tudi ni pokveka, da bi se ga katera mogla sramovati. Zadirčnost in prepirljivost je tudi opustil zadnje čase, še popivanju se je odvadil. Zakaj pa je prav za prav pil nekaj časa? Ali ne iz jeze, ko je videl, kako se mu odtujuješ ti, Metka? Vse slabe navade je v zadnjem času zavrgel saino zaradi tebe, Metka! Ko krotko jagnje sedi pri mizi, čaka na tvojo besedo, Metka. Obljubila si! France, France, ko bi vedel, kako je Metki hudo! O, da ni bilo tiste igre in vsega, kar ji je sledilo! Pa ni časa med tistim večerom, ko si vrgel Tinetu Gašperjevo vlogo pod noge, in današnjim dnevom. France, Metka bi se te ne branila. Ti zvesti, dobri, zaljubljeni, ubogi France... O, kako lepo bi bilo doma, da ni bilo lanskega velikonočnega ponedeljka ... Ne, niso bile iztekle vse solze iz Metkinih oči tisto noč od velikonočnega ponedeljka na torek ob Lokačevem kozolcu, tisti dopoldne v sobici z oknom na grad, tisti zimski popoldan nekje daleč na nekem vaškem pokopališču... Ko je zrla na Franceta, ki je s tako nestrpnostjo čakal na njeno besedo, so ji šiloma udarile solze v oči. Morala se je ugrizniti v spodnjo ustnico, da jih je zadržala v očeh. Pa bi se ne razjokal človek: France bi bil mož, ki bi storil svoji ženki vse. kar bi želela. Je nagnjen k hudemu, ali iz ljubezni bi 6e pustil ženi oviti okoli mezinca. Ali je sploh kje na svetu lepša in večja ljubezen kot je Francetova? V kočiji bi jo vozil ob nedeljah ... Toliko je moral pretrpeti zaradi nje, toliko so govorili ljudje čez njo, ni ga omajalo. Čakal je, čaka na obljubo! Življenje res ni pesem! če pa je, je žalostna pesem vsaj za nekatere! NaroČite ..Slovenfev koledar"! j CORA TORINO • 1835 VERMOUTH CORA oltre 100 anni di farna slovit že nad 100 let Po dolgem, težkem bolelianju je dne 16. avgusta 1941, v 76. letu starosti, na svoji domačiji v Komendi, boguvdano umrl gospod Andrej Nlejač veletrgovec in posestnik Pogreb bo v torek', dne 19. avgusta t. 1. dopoldne na župno pokopališče v Komendi. Prosimo tihega sožalja. Spominjajte se ga v molitvi. Sv. maša zadušnica bo v četrtek, dne 21. avgusta ob 7 v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Komenda, Ljubljana, Gorica, dne 17. avgusta 1941. Rodbine: Mejač, dr. Ivan Slokar, dr. Marussi Za Ljudsko tiskarno 9 Ljubljani: Jože Kramarii Izdajale!!: Inž. Jože Sodia Urerfnlk; Viktor Čenči!