V sredo in saboto • v izhaja in velja: za celo leto . . 5 for. — kr. za pol leta . . 2 „ 70 „ •za cetert leta . 1 „ 40 „ Po pošti: za celo leto . . 6 for. 30 kr. za pol leta • • 3 ^ 20 „ za Cetert leta . 1 „ 70 „ SLOVENEC „Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke!“ Nar. pesem. Oznanila Za navadno dvestopno versto se plačuje : 5 kr. ktera se enkrat 8 kr. ktera se dvakrat, 10 kr. ktera se trikrat natiskuj e; več. pismenke plačujejo po prostora« Za vsak list mora biti kolek (štempelj) za 30 kr. Rokopisi se ne vračajo. St 39. V Celovcu v saboto 27. maja 1865. Tečaj I, Ideja avstrijanske deržave. m. Da se je napravila pred tri sto leti vsred Evrope raznorodna Avstrija, to je bila velika dobrota premodre previdnosti božje. Stavimo, da bi bil ostal vsak narod m narodič sam za se in osnoval samosvojo deržavo, koliko strašnih vojsk bi se bilo med njimi vnelo, koliko kervi bi bilo prelite, morebiti bi bil marsikteri narod poginil za vselej. V avstrijanski deržavi pa v eno ce¬ loto združeni so živeli med seboj v miru in ljubezni; proti zunaj nim sovražnikom, zlasti Turkom, pa vsi vkup podenim banderom se branili moško in srečno. Od te zgodovinske resnice živo prepričan pisal sem 11. aprila 1848 deržavnemu zboru v Frankobrodu svoje znane besede: „Ako bi Avstrije ne bilo že, precej pri tej priči bi treba bilo osnovati jo v srečo cele Evrope in v imenu človeštva 4 '. Ravno te moje besede je veliki ban Jelačič zapisal na svoje bandero, peljal hrabre svoje Slavjane v kervavo vojsko, rešil in ohranil našo Avstrijo, ki je bila zavoljo znanih prekucij v največi nevarnosti. Ne hvalim se rad, pa vendar imam pravico povedati, da sem tiste hude dni tudi jaz pripomogel, da Avstrija ni razpadla, daje ostala ena — celotna deržava. Ravno zavoljo tega, mislim, bil sem dvakrat (8. maja in 2. septb. 1848) poklican na. Dunaj, naj stopim v ministerstvo; pa ni¬ sem hotel nobenega ministerstva prevzeti, da zavoljo svojega imena in znane svoje politike dunajski vladi še večih sitnost in težav ne napravim: Nemci in Madjari so ji tako dosti nadlegovali. Minuli so srečno dnevi velike nevarnosti, prema¬ gani so bili Avstriji sovražni Nemci in Madjari, — pa prevzeli so spet avstrijansko vlado ljudje, kterim je bilo vse, kar je nežlabtne ali slovanske kervi, hud tern v peti. Ti ljudje in plačani spisovatelji so tudi mene razglašali in natolcevali za najnevarnejšega rovarja in puntarja, in tudi jaz sem padel v prekletstvo. Pa vendar sem ostal, kar sem vselej bil in kar ostati hočem — če Bog da! — do poslednjega izdihleja, —prijatel naj¬ zvestejši deržave avstrijanske. — Pa ne mislim in ne želim si Avstrije, kakorkoli si bodi, mislim si Avg tri j o vsem sv oj im narodom pravično, in vlado, ktera bi se vsem skazovala kot prava mati, pa nobenemu izmed njih kot mačeha. Ravno v ta namen sem že spisal več sestavkov in podajam tudi tč, da dokažem, kako bi se avstrijanska deržava in vlada imela napraviti in uravnati. Že neštevilnokrat je bilo izrečeno, da Avstrija ne sme biti niti nemška, niti madjarska, niti slavjan- ska, niti romanska, temveč avstrijanska, da bode enako pravična vsem avstrijanskim narodom. Tir j ati pa, da vse dobrote, ki jih podaja velika deržava, do¬ biva in vživa le ta ali una narodnost, vsi drugi pa, ki morebiti k blagostanju in moči velike deržave več pri- pomagajo, le to prejemljejo, kar se jim, bi rekel, po milosti in iz dobre volje verze, zraven pa še gren¬ ke besede požirati morajo, da jim več treba ni, da bi kaj več za nje še dobro ne bilo, — tirjati kaj tacega, pravi se ravnati zoper zapovedi večne pravice in res¬ nice, pravi se klicati: „Mi smo gospodje, vi pa slu¬ žabniki 44 . Druga krivica, ki jo moramo večkrat slišati Slo¬ vani in Romani, je ta le: Vi ste narod še malo omikan; na višo stopinjo omike in izobraženja se morete po¬ vzdigniti le po nas Nemcih in Madjarih; vi se v svoj dobiček radi našega jezika učite in silite se znati ga, kajti dobro veste, da brez njega ne morete postati ne uradniki, da še celo koproli ne; vaš ubogi in sirovi je¬ zik še ni pripraven in sposoben za reči in predmete više izobraženosti; zakaj torej si napravljati nepo¬ trebnih sitnost in trudov pa poganjati se za izomiko in požlahtnovanje jezika, brez kterega prav lahko izhajate? To je kaj lepa logika in doslednost; najpred komu naravna pota do omike in napredovanja zapreti, — po tem mu pa očitati, da je sirov in neomikan! Gospoda! Bodite pravični in dajajte vsakemu, kar mu gre in česar potrebuje. Odprite vsakemu naravno pot do omike in izobraženosti, po tem bode pa že vsak sam skerbel, kako bode na višo stopinjo prišel v uradih in pri ^vojakih, pa napredoval pri kmetovanju in obertniji. Sirokoustno pa govoriti o liberalizmu, po¬ našati se s svojim konstitucijonalnim duhom in smiš- ljenjem, po svetu trobiti o veči izomiki, o pravičnosti in človečanstu, — zraven pa z nohti in zobmi deržati za svoje stare predpravice in svoj dobiček, ter ošabno se povzdigovati in razpenjati nad tistimi, kterim se dosedaj krivica dela, zares! to je tisti nesramni in ostudni farizejizem, kteri se pri denešnji politiki tako pogostoma kaže, in kteri zasluži, da bi ga šibalo ostrej¬ še pervo, kakor je od zgorej meni dano. Tako piše Pa- lackv v tretjem svojem članku. Deržavni zbor. Ker nimamo ravno nič posebnega iz zbornice po¬ vedati, dostavljamo še nekoliko verstic o zadnjem sklepu, ki zadeva novo kupčijsko pogodbo. Kakor je že znano, bila je po vladnem predlogu sprejeta. 112 glasov je bilo zanjo, 51 pa zoper. Vlada je napela vse strune, tudi iz liberalnega ozira, da si pridobi večino glasov. To se je sicer tudi zgodilo; toda, kakor nam glaso- vavni imenik kaže, podali so si poslanci raznih strank roke ter se zedinili za vladni predlog, tako, da na¬ hajamo iz ene iste dežele nekaj poslancev na vladni strani, nekaj pa na nasprotni. Med 112 poslanci, ki so za odobrenje glasovali, nahaja se 6 ministrov, 39 ve¬ likih in malih posestnikov, 13 duhovnov in 28 uradni¬ kov. Iz zgornje ^avstrijanskega, Galicije, Bukovine, Sedmograškega, Sleskega, Primorja in Dalmacije skorej vsi, kar se jih glasovanja udeleževalo, glasovi JpS za predlog. Tem tedaj se nova pogodba koristna Kar se notrajno — avstrijanskega tiče, glasovalo jsRfcŠSa — 154 — je iz Štajerskega 7 za predlog, štirje pa no; iz Koroš¬ kega trije proti, za pogodbo nihče; (g. Cabušnik se ni glasovanja udeležil) in iz Kranjskega eden za po¬ godbo, trije pa proti nji. Imenujemo nektere izmed njih: gg. Toman, Derbič, Kromer, Vaser, Lohninger, Nišelvicer, Štieger bili so proti; gg. Deschman, Kai- sersfeld, Rechbauer, Gleispach itd. pa za predlog. Ta imenik nam sploh priča, da so si poslanci zelo na- vskriž bili. Bog daj, da bi bila njih večina pravo za¬ dela! Obeta se nam kaj pač veliko veliko dobrot in polajšav, ki nam bodo zdaj po bolni zvezi dohajale. Nam se pa le dozdeva, da je to kruh iz stare po¬ litične moke; — nektere poslance je gnala nemška politika, da so glasovali za novo kupčijsko pogodbo; drugi so tako glasovali zavoljo tega, da si Madjare ohranijo prijatle in ž njimi doženejo dualistične namene. Švoj materijalni dobiček so položili na ol¬ tar velikonemške in madjarske politike. — Berž ko ne se bo tudi gosposka zbornica po poslancih ravnala in vladin predlog sprejela. — Finančini odbor, ki ima pretresati proračun za 1. 1866, se že tudi pridno posve¬ tuje, ravnaje se \ečidel po zgledu letošnjega. Tako je že spet med drugim tudi dovolil, naj se deržavnemu ministru v podporo vladnih časnikov potrebni denar zagotovi. Pričakovali pa smo, da ga ne bodo tako li¬ beralni odborniki več dovolili, ker tak hrup ženejo, da te baže časništvo nič ne pomaga! Avstrijansko cesarstvo. Dežele notrajno-avstrijanske. Iz Celovca. (Novi advokati, pravdni ki aii odvetniki.) Viša deželna sodnija v Gradcu je lazpisala službo ali konkurs za tista mesta, po kterih se bojo vstavili novi pravdniki. V tem razpisu beremo, da imajo gospodje, ki se oglase za pravdniško službo pri št. Lenartu v slovenskih Goricah, v Koz¬ jem, v Velikovcu in v Kamniku posebno še do¬ kazati , da znajo popolnoma slovenski jezik. Ko smo to brali, sprehajalo nas je serčno veselje; mislili smo, da bo vendar vsaj enkrat resnica s tisto tolikrat obljub¬ ljeno ravnopravnostjo. Pa za nas Slovence še ni medu brez pelina; to naše veselje je motila in grenila skerb, kaj neki misli visoka gospoda pod besedo popolno¬ ma 11 znati slovenski jezik? Dozdaj je bilo že dosti, daje kdo bil le rojen na slovenski zemlji, naj si tudi ni znal trohice slovenski, ali pa kolikor zna 5—6 let star otrok. Včasih je še celo to bilo zadosti, da je prosivec prinesel svedočbo, da se je pri komur koli si bodi sloven¬ ski učiti začel. Tako se je večkrat visoka vlada opekla, Slovencem pa se je krivica godila in vlada in Slovenci so terpeli. Zatorej naj se od prosivcev tirja, da znajo slovenski govoriti, brati in pisati, ter da to veljavno dokažejo. Se nekaj je, kar nas v tem oklicu žali in moti. Tudi za Belak se bode postavil nov pravdnik ; v od tega se pa ne tirja, da slovenski zna. Kaj je to ? Še dobro vemo, kako so Slovenci veseli bili rajnega dr. L Us¬ nika vBelace, kako visoko ga štimali, in koliko upanja do njega imeli. Zdaj pa nobenega slovenskega pravd- nika ne bojo imeli! Dva advokata vBelace stažeterda Nemca, zdaj pride tretji in morebiti spet terd Nemec, m več kot 20.000 Slovencev, ki pravdniške pomoči po¬ trebujejo in je v Belace iščejo, bode spet brez sloven¬ skega pravdnika! Za božjo voljo, to bi pa vendar ne bilo prav. »Slovenec 1 ' ni za to, da se toliko advokatov in notarjev postavlja, ki hočejo vsi od bornega ljudstva živeti in sicer dobro živeti; če jih pa že potavljate, dajte nam tacih, kterih potrebujemo; dajte slovenskemu ljudstvu tacih, ki znajo slovenski! — Iz Celovca. (Razstava Borovških izdel¬ kov.) Naznanil je „Slovenec“, da mislijo Borovški puškarji napraviti v Celovcu očitno razstavo svojih iz¬ delkov, da bi tako svetu pokazali, kako lepo in dobro robo izdelujejo. 22. in 23. maja je bila ta razstava v sobani kupčijsko — obertniške zbornice odperta. Ho¬ dili so ljudje celi dan ogledovat prelepe Borovške iz¬ delke. Videli smo puške z eno in z dvema cevima in nismo se mogli prečuditi, kako mojstersko je izdelano vse, kar vidiš na puški železnega ali lesenega. Poseb¬ no so dopadale tako imenovane „damaščanske“ cevi, ki so se dozdaj izdelovale samo v Ltittich-u na Bel giškem. Borovljanci pa so znajdli, kako se te cevi narejajo, in so našej deržavi pridobili to čast in slavo, da si zdaj sama doma nareja ravno to, kar je dozdaj vedno kupovala in drago plačevala na ptujem. Viso¬ ko ministerstvo je Borovljancem na te izverstne cevi podelilo privilegijo. Videli smo tudi samokrese ali pi¬ štole, revolverje vsake baže , velike nože , kterim se pravi „Buschmesser“ in se pogostoma prodajajo v Ame¬ riko. Vse, kar smo videli, nas je prepričalo, da so Bo¬ rovljanci pravi in izverstni mojstri in da so v resnici vredni, naj jih visoka vlada in tudi ljudstvo podpira na vso moč. Gospodje , ki so pri teh rečeh zvedeni, terdili so, da se Borovška roba sme slobodno meriti z vsemi izdelki iz najbolj slovečih mest po Francoskem, Angležkem, Belgiškem, Amerikanskem itd. Le škoda in nesreča, da so okoliščine take, da deržavne postave branijo izvažati to prekrazno robo na vse strani. Za¬ torej je ta misel res vse hvale vredna in tudi koristna, da se napravijo razstave in pokaže svetu, kakšni moj¬ stri da so Borovljanci, in si vsaj privatne osebe kupu¬ jejo Borovške robe. Take razstave se bojo zdaj za¬ poredoma napravile po več mestih. Gosp. Franc Fiorijanšič, nekdajni upravitelj Cojzovih fužin v Bohinju na Kranjskem, poda se s to razstavo v Ljub¬ ljano, Maribor, Gradec, Ljubno, Dunaj, Buda-Pešt, Berno, Prago, Opavo, Krakovo in Levov, — potem tudi v Draždane, Hamburg in Bremo (Bremen), kjer se morebiti kaka zveza in pogodba naredi z Ameriko. Poznej se misli ta gospod podati še v Egipt, odtod na Gerško, Turško, Serbsko in Romansko. — Bog mu daj srečo! „Slovenec“ pa priporoča pridne , izverstne pa uboge Borovljance — vnete Slovence! — zlasti vsem slovanskim bratom, da jih krepko podpirajo! lijubljane. 13. maja X. (Dalje o „Matici“). Nekoliko za poldnem je bil Matičini zbor z glasnimi „slavami“ in „živili“ končan. Posebno je g. predsed¬ niku dr. L. Vončini slava donela v zahvalo za nje¬ govo blagovoljno obnašanje, za obzirnost in ljubeznjivost, s ktero je ves čas zborove razgovore vodil. Akoravno so včasih britke besede se glasile, vendar nikdar niso osebam veljale, ampak vselej le stvari, kar je jasno znamenje naše omikanosti. Ne ena stvarica se ni pri¬ petila, ki' bi bila zbor vznemirila ali njegovo dostojnost otemnila. Ponosno terditi moramo, da so v tem pervein občnem, skoz in skoz narodnem in od več nego dveh tretjin slovenskega naroda zastopanem zboru Slovenci svoje parlamentarično dozrelost sijajno pred svetom pokazali. Naj to taji, kdor si upa, kdor najde vzrokov! Ali tudi spomin tega zbora mora vsakemu, ki se ga je ali udeležil ali o njem samo pripovedovati slišal, veselje in zaupnost v sercu zbujati. Prepričan sem, da je ta zbor marsikterega mlačneža izdramil, — 155 — »dvomeče suma rešil, čerstvim narodnjakom pa še le bolj voljo in nado okrepil. Saj stojijo na Matičini za¬ stavi, kakor na zastavah vseh naših društev sploh tiste znane, zlate besede, ktere je g. Davorin Ter s te¬ rn jak, naš narodni starešina, v svojem končnem nago¬ voru v zboru izustil: „Tuai tu velja vse za vero, omiko, domovino!“ Z navdušenimi, vzvišenimi in radostnimi počutki se je častivna zbornica Ljubljanska zapustila. Vernimo se pa zdaj z utrujenimi zborniki v čitav- nico k obedu. Tu je vladala dobra volja; napitnice so se za napitnicami verstile in duh složnosti se je tu zopet mogočno ponovil. Na pervo vstane g. dr. Sr ne c ter napije zdravico Ljubljanskemu mestu in njegovemu županu za prisercni sprejem zbora. Na to odzdravlja g. dr. Costa v imenu Ljubljanskega mesta ter na¬ piva na Matičini uspeh. Potem povzdigne g. dr. J. Ble iweis kupico na zdravje „diki jugoslovanski/' prevzvišenemu biškupu S t r o s m a j e r j u. Za tim na¬ pije nekdo čverstim Stajarcem; nekdo drug čitavnicam slovenskim; nekdo matičnim udom v Kranju; zopet nekdo domoljubkam matičaricam; in tako so sledile napitnice za napitnicami, vse od navdušenega, priserč- nega, prijateljskega klicanja spremljevane. Eno izmed teh se mi treba zdi posebej omeniti, ker se je vsem gostom tako rekoč iz serca glasila in ker je v važni zvezi bila z Matičinim zborom. To je napitnica g. dr. Srnca; veljala je slovenski duhovščini. Z blago naravnostjo in odkritoserčnostjo, ki je temu govorniku posebno lastna, je g. Srnec razložil svoje mnenje o pristavku g. Vončine. Glavna misel nj egovega go¬ vora je bila, da nam tega pristavka za to ni treba, ker smo vsi Slovenci že tako v djanju dobri katoli¬ čani; k temu ni treba nas po pravilih še le siliti. V znamenje in svedoeanstvo teh besed napiva on (Srnec) na terdno, nerazločivo zvezo slovenske duhovščine, branitelje sv. katoliške vere in slovenskega naroda. Ta zdravica je bila z donečimi „slavami" odzdravljena. Ker so se Srnčeve besede na Vončinin pristavek od¬ našale, vstane zdaj g. Vončina ter v prijateljskem, ravno tako prisercnem odgovoru napitnico povraču je. Občna pohvala in zadovoljnost je oba govornika sprem- ljevala. Saj se je ravno zastran Vončininega pri¬ stavka največ pred zborom govorilo. Ne kar se blagega namena tiče, ki ga Vončinin pristavek ima, — o tem so vsi matičarji le ene misli —, ampak velika nevar¬ nost, ko bi nadzorništvo matičnih knjig morebiti pod tako oblast prišlo, ki ni prijazna narodnosti in na¬ predku slovenskemu, ki bi morebiti razvitje našega slovstva, ene izmed glavnejših podlag naše bodočnosti, zavirala, — ti obziri so sum zbujali. Mi namreč mi¬ slimo, da bi se kaj takega zares lahko zgodilo, ko bi društvo Matice svojo samostalnost, svojo društveno neodvisnost iz rok spustilo in bi se moralo potem kakim neprijaznim ukazom uklanjati. Naše društvo ne sme nikomur drugemu podložno biti, nego presvitlemu cesarju, ki mu je življenje podelil, in deržavnim za¬ konom. Dokler pa imamo v Matičinem odboru tako verlih duhovskih zastopnikov, kakor sedaj, in take v vsakem obziru častitljive in veljavne može posvetnega stana, se nam o nekatoliškem in nenravnem duhu česa bati — zdi nepotrebna sumljivost. Ko bi se kaj ne- priličnega sčasoma zgodilo, to zavirati je sredstev več ko dovolj. To so naše odkritoserčne misli, kterih, kakor zateurdno vemo, so tudi mnogi drugi. — Z občno za¬ dovoljnostjo in v prijateljskem duhu smo se po obedu ločili, da bi se zvečer v čitavnici pri besedi zopet zbrali. O I* ajdovskega okraja v slov. Primorju. (8. maja.) Prejmite tudi iz našega Primorja glas, da zve slovenski svet, kako se je nekdaj , in kako se še dandanašnji tu s Slovenci v uradnijah in šolah postopa. Živimo že čez 4 leta v ustavni enakopravni Avstriji, ali, žalibog! vživamo še malo ustavnih pravic. Podlaga ustave je enakopravnost narodnega jezika in veljava njegova v javnem življenju; brez veljave domačega je¬ zika v šolah, uradnijah, deželnih zborih je vsa ustav¬ nost le puhla stvar, ktera našemu narodu nobenega prida ne donaša. Vemo sicer, da je težko, stari sistemi na enkrat dati slovo , ali vendar bi smeli pričakovati, da se naš jezik hitreje v šole in uradnije vpeljuje. Pa kaj bode li nam od Njih. Veličanstva našega cesarja zagotovljena enakopravnost vedno le na papirju osta¬ jala? fSaj ne živimo v tisti deželi, kjer imajo ubogi kristjani tudi enake pravice z Mahomedanci, ali žalibog le na papirju, v djanju pa ne! Doba germaniziranja ali ponemčevanja je po oktoberskej diplomi nehala ali vsaj bi morala popolnoma enkrat že jenjati. Pred tem časom so kotli koroške, štajerske in kranjske Slovence ponemčiti, ogerske pa je hotel oholi madjar pomadjariti. Ali kaj so s tem v tolikih vekih dosegli? Prav malo, ali, pa ako hočeš od druge strani, tudi prav dosti. Malo so dosegli, pravim zato, ker slovenski narod je pri vsem trudu germanizacije le slovenski ostal, izvzemši morda semtertje na mejah kako vas, ki se je ponem¬ čila ali pomadjarila, ali pa da se je kdo, ki je več let šolske klopi garal, potem zapustivši jih svoj narod čer- titi jel, ali ga pozabil. Drugič pravim, prav dosti, ker je naš narod v omiki in izobraženju zaostal, in zaostati moral. Kdo bi ga torej, ako dosedajne razmere pozna, še čertiti mogel in mu očitati, da je neomikan in sirov. Pomilovanja je vreden, ne pa meržnje. Tudi primor¬ skim Slovencem se je, kar se njih narodnosti tiče, huda godila, dh, rekel bi, morda še hujše kot gori omenje¬ nim bratom. Tukaj namreč, nemogši nas ponemčiti, namenili so nas poitalijančiti ali pofurlaniti. Dosegli so pa morda kaj več, kot pri drugih z germanizacijo? Gotovo je namreč, da se je na furlanski meji, se ve da v nekterih vekih, več vasi pofurlanilo, posebno te, ktere se v ravnini nahajajo, ker so bile v bližnji dotiki z Furlani. Se ni 40 let, kar se je v eno uro od Gorice oddaljeni fari „Lučoniku“ večkrat po slovensko pridi¬ galo: ob nedeljah namreč je bila ena pridiga v furlan¬ skem, druga pa v slovenskem jeziku, lcar priča, da so bili tam tudi slovenski prebivalci. *) Kdo je temu kriv, nočem tukaj natanko razlagati. Glejmo torej, da ohra¬ nimo, kar še imamo, ter da ne pustimo niti pednja slo¬ venske zemlje več poptujčiti! Nisem mislil v tem do¬ pisu iz ajdovskega okraja stopiti, ali nehote sem tako dalječ zabredel. — V našem okraju so zahtevale urad¬ nije, naj bi slovenski kmet nemščino razumeval pa la- ščino. Kako si hočeš to drugači razložiti, kajti preje¬ mali smo iz uradnije zdaj nemške zdaj laške dopise, tako namreč , kakor se je uradnikom poljubilo, ali pa, kakor je bil uradnik bolj nemškemu ali laškemu jeziku k°. s L ^ a . r J e P a največe čudo, v našem okraju ne na¬ hajaš niti rojenih Nemcev niti Italijanov, da bi bili za- rad njih nemško ali laško pisarili. Še dandanašnji se tukej “nogo ] a |]jj j n nemški uraduje, akoravno ima Ajdovšci na SV ojo slovensko čitavnico, ki je od Ipavske le eno U ro oddali ena, v ktero so skorej vsi uradniki vpisani. (Konec pride.) *) Starši ljudje še znajo slovenski, njih mlajši pa ne. Žalosten dokaz, da mlajši drugače pojo, kot njih starši. Pisec. — 156 — Dežele trojedine kraljevine. I* Zagreba. Za gotovo se zdaj naznanja, da bo¬ de deželni zbor 17.julija 1.1. sklican. Znani gen. Fili¬ povič mu bo pervosednik, v ban Šokčevič pa dobi na 3 mesece dopust. — Škof Strosmajerje one dni v duhovskih zadevah po Sremu potoval in je pri tej priložnosti obiskal tudi Beligrad. Povsod, kamor je prišel, bil je sijajno sprejeman, zlasti pa v velikem mestu serbske kneževine, kjer so munajvečo čast ska- zovali pravoslavni kakor Turki. On je namreč tudi viši Pastir na Serbskem. — G. Mrazovič ni zastran časnika, kakor se govori, na Dunaju nič opravil. — Dežela ogers^a. Cesar je v Buda-Pešt povabljen, kjer bode v krat¬ kem veliki dir za stavo. Govori se, da pojde. Ogri se ga kaj vesele. Nadjajo se, da se bodo potem tudi po¬ litične zadeve na bolje obernile. — Suša je kakor pred dvema letoma, zelo velika. Če ne bo skorej dežja, ne bo kaj žeti. — Ptuje dežele. Ceraogorska. Govorilo se je, da pojde knez Nikola iz Dunaja v Topčider k narodni slovesnosti. Zdaj pa zvemo, da se poda naravnost domu v Cetinje. Morebiti da se je to zategadel zgodilo, ker je knez Nikola dobil od cesarja red in je Avstrija napravila ž njim kupčijsko zvezo, kar nam je v veselo znamnje in dokaz, da Avstrija svojo dozdajno politiko zastran turških Šlavjanov pusti in se spreverže na pravo slavjan- sko politiko —• dobro in slavno! Če pa ostane vse pri starem in je vlada kneza Nikola le odvernila, da ne gre v Serbijo in da tako nastane zopet tisti — divide et impera! — potem pa je žalostno in tudi nevarno. — Sardinska. Kralj se neki hoče s papežem po¬ miriti, naj velja, kar hoče. Poslal je zdaj grofa Bevela, dobrega katoličana, v Bim, naj se nadalje s papeževo vlado pogaja. O tem pa še ni nič gotovega slišati. Francoska. Napoleon se bo domu podvizal. Čaka ga tam mnogo dela. Iz Amerike prihajajo še vedno slabše novice. Mehikansko cesarstvo je v veliki nevarnosti, ker jo neki iz zedinjenih deržav že veliko prostovoljcev tje maha, da bi pomagali Ju ar e z u, per- vosedniku republikanske vlade, in kterega tudi vlada zedinjenih deržav za pravega vladarja spozna. Ni se te¬ daj čuditi, da jih že mnogo mnogo kar strastno ugibuje, kaj bo Napoleon storil in kaj bo, če se s severnimi Amerikanci spopadejo. Zares, to ne bode igračica! Princ Napoleon je spet govoril, to se ve da zoper papeža in Avstrijo. Ponavljamo pa spet, kar smo že enkrat rekli, da zna ta princ kaj dobro na vsa usta govoriti, — da pa svet na njegove besede še ne bona kup letel. On je neki zelo boječ. — Amerika. Deležnikov Linkolnovega umora se je več ko 300 našlo. Pravijo, da jih bo okoli 20 obe¬ šenih. Vse imajo dobro za varovane. Jugovskega per- vosednika J. Davisa pa dozdaj še niso vjeli, dasiravno ga pridno iščejo. Mislijo pa nekteri, da bo berž ko ne še srečno ušel, — kam pa, to se dobro ne ve. Vdalo pa se še ni kacih 20,000 mož. Najberže jo bodo le-ti v Mehiko potegnili. Ker ima vlada doma zdaj polne roke dela, ne mislijo, da se bo na vrat na nos v novo vojsko spustila. Nadjajo se tedaj, da ostane neutralna, dasilih je Johnson zelo vroče kervi, in Angležem in Francozom pozabiti ne more, da so puntarje podpirali. — Seward bode ozdravel, kar daje upanje, da se bo dalo še vendar morebiti vse z lepa poravnati. — Drobtine. Gospodarstvene (Duhovniki pomagajte tudi kmetijstvu!) Vsi naši domoljubi slagajo se v tem, da se nam domovina brez gospodarskega na¬ predka ne more povzdigniti. Brez napredka v gospo¬ darstvu bode narod tudi duševno slabo napredoval. Brez gospodarskega napredka bomo pozno ugledali, da se nam omika po domovini vsestransko širi. Ako se ne bo pri nas zanaprejza gospodarski napredek, za razširjanje gospodarskega uka bolje skerbelo: naše vile modrice in umetnice ostale bode tudi zanaprej objokane in žalostne na veliko nam tugo in žalost. Glejte temu živih dokazov! Koliko imamo v domo¬ vini blagodejnih in lepih ustanovitev, ki so v blagor narodu vtemeljene, ktere bi imeli podpirati, .pa jih slabo podpiramo? Koliko imamo koristnih društev,kte- rih še udje nismo? A kterih tudi smo, zakaj pa s plačo letnih prineskov zaostajamo? — Vzrok temu je pač večidel pomanjkanje, je naše revno materijalno stanje, kteremu je spet večidel vzrok naša nevednost v gospodarskih zadevah in naukih. Le poglejmo po na¬ rodu: koliko vidimo revščino, pomanjkanje in tugo! Materijalno stanje prostega naroda se ne poboljšuje; kakor je bilo pred 20 leti, tako je tudi večidel še zdaj! A kakor je bilo pred 20 leti, zvedeli bomo, če poslu¬ šamo, kaj pravi verjetna priča, slavni pervosednik her- vaškega gospodarskega društva, ki je vi. glavni skup¬ ščini istega društva med drugim takole govoril: „Pogledimo našo domovino, ktera pod blagim in pravičnim vladanjem vživa (?) dobroto ustave od več sto¬ letij dovolj skušene, kakor tudi zmerne, pametne svo¬ bode , ki ne pozna bremen svojevoljnosti niti razujzda- nosti, ki se z redom, za srečo človeškega društva tako potrebnim, nikakor ne slaže, in tudi še nobenega na¬ roda ublažila ni, — domovino našo, v kteri milo ob¬ nebje dopušča, da se na jedni isti njivi večkrat na leto žanje, in ktera, dasiravno v več krajih ni kaj posebno rodovitna, ima vendar — izvzemši kamnite in bregovite okraje, sploh dobro zemljo, ktera tudi že srednji trud dovolj poplačuje. Neglede na te koristi, prisiljeni smo izreči, da se, kar se tiče občnega blagostanja, z drugimi narodi pri¬ merjati ne moremo — dh, še več, prepustiti moramo mesto gotovo vsem deželam, ki so na naši meji, če jim tudi niso omenjene naravne dobrote toliko, kolikor nam, na roko. Želečim, se o tem prepričati, dosti je če mimogrede pogledamo našega kmeta in njegovo po¬ hištvo. Za Boga! jaz nočem reči, da je revno stanje našega gospodarstva edini vzrok zlegu, kteri se tako pogostoma razodeva; vendar pa spet menim, da nihče, ki le količkaj pozna našo domovino, ne bode tajil, da slabo stanje pohištev in neredno življenje kmeta na¬ šega v ozkej zvezi stoji z njegovim zanemarjenim gospodarstvom. Da se mu pa imetek malo po malo pomnoži, treba je v njem ljubezen do reda vnemati in ljudi spodbujati k umnemu premišljevanju, da vsak vpelje pametne prenaredbe v poljodelstvu, da se oživlja in žmirej popolniša postaja delavnost kmetiška. (Dalje prih.) Dunajska borsa 26. maja 1865. Novi zlati. 0.21 V, Srebro. 106 75 London.109.20 Izdatelj in odgovorni vrednik: J. E. Božič. — Natisnil Ferd. žl. Kleinmayr pod odgovornim vodstvom A. Kofler-ja.