9
	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K.	S. K. Jednote.	" 		 * 11 ■
1Ô. številka	Joliet» Illinois. li>. aprila loto	1007	1 »«H.ltilt XVI
SILEN POTRES V ZAPADNI MEHIKI.
V nedeljo in ponedeljek napravil o-gromno škodo in zahteval v človeških žrtev.
MNOGO MESTEC RAZDEJANIH.
Potresi so se bolj ali manj čutili tudi v raznih drugih krajih.
City of Mexico, 15. apr. — Potres je sinoči popolnoma uničil mesti Chil-pancingo in Chilpa. Doslej je znano, da je bilo 11 oseb usmrčenih in 27 ranjenih. Mesto Chilpancingo je glavno mesto države Guerrero in šteje 7,-498 duš. Pred štirimi leti je istotako potres porušil večino tega mesta in usmrtil mnogo prebivalcev. Mesto Chilpa ima 15,000 prebivalcev.
"Banco Nacional" je pravkar dobila brzojavko, da je bilo v omenjenih dveh mestih usmrčenih do 500 oseb.
City of Mexico, 16. apr. — Na za-padni brežini so se stresi nadaljevali do 4. ure davi. Najnovejše vesti iz krajine, prizadete po potresu, se glase da je napravljena škoda večja, nego se je izprva mislijo. Sedaj se poroča, da je potres razdejal tudi mesto Tix-tla, ki leži med mestoma Chilpancingo in Chilpa ter šteje 7,000 prebivalcev. Nadalje se poroča, da sta »razdejana ^udi kraja Agulta in Ometepes. In zrušeno je tudi mesto Tlapa.
Najnovejše vesti.
Los Angeles, Cal., 17. apr. — George Mitchell, predsednik La Dicha Min-ing-kompanije, ki ima svojo lastnino v Mehiki, 30 milj od mesta Chilpancingo,je danes prejel iz Acapulico brzo javko z dne 16. aprila, ki slove: “To mesto in okolico je prestrašil potres. V Marques nič škode ali človeških žrtev. Iz La Dicha nič poročila. Naš dom in urad tudi zrušena. Upam vse listine rešiti.”
Podrobnosti o potresu.
City of Mexico, 17. apr. — Podrobnosti o potresu, ki je napravil zadnjo nedeljo in ponedeljek tako veliko škodo v zapadnem delu Mehike, dospe-vajo semkaj le počasi. Iz mesta Acapulco danes semkaj dospela brzojavka potrjuje popolno razrušenje mesta Ayulta. Med tam razdejanimi poslopji se nahajajo ječa, bolnišnica, poštni in brzojavni urad, vse tovarne in vojašnice.
“Salesians College” v mestu Santa Julia, koji zavod je bil smatran kot varen proti potresti, leži v razvalinah Ko se je poslopje zrušilo, je bilo V njem 70 dijakov, a glej čudo, nijeden ni bil usmrčen ali ranjen, dasi je bilo prav mnogo gojencev zasutih. Streha se je namreč tako nagnila, da je tvorila pod sabo votlino, kamor so se dijaki zatekli.
Število mrtvih, ki je bilo od začetka neznatno, raste in med usmrčenci se nahajajo člani najuglednejših družin v Mehiki. Naj večja lastninska škoda je napravljena v državi Guerrero in na pacifiški brežini.
Potresi drugod.
Madrid, Špansko, 17. apr. — Vsled hudega potresa je napravljena v mestu Fortosa in Murcia velika stvarna škoda.
Carigrad, Turško, 17. apr. — Tu in v predmestjih se je čutil davi ob po-šestih močan potres, ki se je posebno opazil v gorenjem delu Bospora.
Valparaiso, Chili, 17. apr. — Ognjenik Puyehue v pokrajini Valdivia je začel spet bljuvati. Obenem se je pojavljajo potres, nenavadna tema in e-lektrične prikazni. Goreča lava je zažgala bližnje gozdove in prebivalci zapuščajo svoja bivališča v strahu in trepetu.
O potresu v Bitlisu.
Carigrad, 17. apr. — Pridigar M. Cole, predstojnik ameriškega misijona v Bitlisu, je poslal semkaj dolgo pismo, v katerem je rečeno: “Dne 29. marca smo imeli najstrašnejši potres izza 40 let. Zdelo se je. da je zemlja 'v žrelu kake pošasti. Prvega dne je bilo čutiti 14 potresov, ki še vedno tupatam trajajo. Obenem je deževalo curkoma. Nad 300 hiš se je zrušilo Koliko oseb je storilo smrt, se še ne more povedati. Cene za živila so tako visoke, da jih malokdo zmore in bati se je lakote.”
Bivši predsednik umorjen.
México City, Mehika, 12. apr. — Jose Lizandro Borrillas, bivši predsednik republike Guatemala, je bil sinoči v poslanski zbornici umorjen. Umorila ga je neka 18 let stara ženska imenoma Cabrera.
Listnica uredništva.
Gospodom Avgust P., Anton Z., John M. in Jos. L. v Chicagi, 111.: Oprostite, da ne objavimo vaših dopisov, ker je isto povedano že v dveh drugih, ki smo jih prejeli preje. G. F. T. v Cleveland, O.:
Imate popolnoma prav, a kaj bi koristilo, to priobčiti? Kar vas je dobrih, spoznate, kaj je prav; zakrknjenih pa ne prepričate z nobenim dokazom.
G. J. J. v La Salle, 111.: Ne moremo objaviti dobesedno; je prekosmato za naš list.
Javno vprašanje na “Glas svobode”.
V 15. številki t. 1. ste pisali: “Gospod Kranjec, ali poznate neko deklico, ki Je v blaznici? In neko drugo žensko, ki ima 9 letnega otroka?”
In na drugem kraju: “O, Kranjec! spomnite se na — Pittsburg, pa molčite o prešestnikih!”
Kaj mislite s tem? Kaj hočete s tem reči? V kako dotiko spravljate mene z ono deklico v blaznici? In z ono žensko, ki ima 9 letnega otroka? In zakaj naj molčim o prešestnikih v Pittsburgu? — Odgovorite, kam na-migavate s tem. Povejte, kar mislite, naravnost, če imate kaj poštenja v sebi. Dokler pa tega ne storite, vas imenujem pred vsem svetom nesramne natolcevalce in tatove poštenja in dobrega imena.
John Kranjec.
Odprite oči
člapi “Narodne Jednote”!
V zadnji številki “Glas Svobode” je priobčen polleten račun te jednote. Jaz sem ga natančno pregledal, pa nisem mogel spoznati iz njega, koliko premoženja ima jednota. Na eni strani je pisano, da jednotino premoženje znaša $7606.69, na drugi pa, da ima jednota $2148.35 premoženja. Katero je pravo? prvo ali drugo? Med obema svotama je nad $5000.00 razločka.
Pokazal sem ta račun nekemu strokovnjaku, ki dela na banki in se dobro razume na take račune, pa mi je rekel, da ta račun je nepravilen.
Člani 'Narodne Jednote’, preglejte pazno ta račun in potem — sodite 1 Član “Slavij«”.
Papež kot krstni boter.
Rim, 14. apr. — Papež je sprejel včeraj španskega poslanika pri Vatikanu, De Ojeda, v avdijenci in izrazil veliko zanimanje za bližnje dogodke v španski kraljevski družini. Izrazil je, svojo veliko zadovoljnost nad tem, da je izbran za krstnega botra bodočemu kraljevskemu otroku in je rekel, da je že blagoslovil prvo opravo pričakovanega otroka. Svoj dar odpošlje vkratkem. V Madrid ga dónese grof Quorati iz Madrida, eden izmed ple-menitaških stražnikov papeških. In ta dónese tja tudi kardinalski klobuk, določen za papeškega muncija Rinaldi-nija.
Zvesta svoji obljubi.
Shoshoni, Wyo., 18. apr. — Miss Jennie . Carroll, ki je umrla v domovanju svoje sestre blizu South Pass City, male rudarske naselbine v gorovju, pred nekoliko dnevi, ni govorila z nobenim moškim celih sedemindvajset let, kolikor je znano tistim, ki poznajo čudno zgodovino njenega življenja.
Štirideset let in nekaj čez je bila stara ob svoji smrti. in. odkar je prišla v Wyoming pred osemnajstimi leti, je stanovala pri svoji sestri, vdovi Mrs Ella Cobbler. K tej je prišla stanovat dve leti, predno je umrl sestrin soprog g. Cobbler, ampak prišla je k nji pod .pogojem, da ji ne bo treba govoriti ž njim, in govorila ž njim ni.
Pravijo, da je pred sedemindvajsetimi leti Miss Carrol, takrat lepa, živahna in nenavadno mična devojka, bila zaročena z mladeničem nekje na vzhodu iz srčne ljubezni. Dan poroke je bil določen in vabila so bila razposlana. Svatje so se zbrali v domu nevestine matere, a ko je prišla ura za poroko, mladega ženina ni bilo. Poslali so ga iskat, a brez uspeha. Zapustil je mesto in izginil neznano kam. In tistega dne se je slovesno zaobljubila da ne bo svoje žive dni nikdar več govorila z nobenim moškim. In te obljube se je verno držala do svoje smrti.
Bivala j,e večinoma doma in v svoji sobi, kadar je bil kak moški blizu. Kadar je šla zdoma, je nosila gost pajčolan čez obličje. Moški so -spoštovali njeno obljubo in jo pustili pri miru. Svoji sestri je bila srčno udana. Tudi z drugimi ženskami je govorila in se tupatam nasmehljala, da je bila videti srečna. Nikdar ni pa govorila o svoji zapuščenosti. Na svoji smrtni postelji je prosila, naj se prepreči vsaka moška udeležba pri njenem pogrebu. In sestra je. storila po njenih željah.
— Pisma ha pošti imajo: Cindrič Jure, Klopčar Frank in Budik Štefan.
(ANGLEŠKI KRALJ STRAŠI NEMČIJO.
Zadnje dni posetil španskega kralja in sklenil baje tajno pogodbo.
PRIDOBITI HOČE ŠE ITALIJO.
Potem bi bila Nemčija osamljena, in zato strah v Berolinu.
Berolin, 17. apr. — Bližnji sestanek kraljev Edvarda in Viktorja Emanuela v Gaeti, Italijansko, se v tukajšnjih časopisih živahno razpravlja. Časopisi smatrajo sestanek za dokaz, da si Anglija prizadeva, odločiti Italijo od trozveze in jo pridobiti zase, da bi se tako Nemčija osamila. "Koelnische Zeitung”prinaša o tej zadevi znamenit članek, baje navdihnjen iz Berolina. V članku je rečeno, da javno mišljenje na Nemškem smatra delovanje kralja Edvarda za tako, ki ima evropsko ravnotežje razdejati. Član-kar svari Anglijo, da “bi vojna z Nemčijo utegnila biti nevarna za nasprotnika ali za zvezane nasprotnike.”
Te ostre besede razlaga “Taegliche Rundschau” takisto, da se je nemška vlada naveličala “angleškega skrivnega spletkarjenja ter komedije o miru in razoroževalnih predlogih”.
Gre se za politična vprašanja.
Rim, 17. apr. — Italijanski poslanik za Anglijo, markiz San Giuliano, je dospel v Neapolj. in bo pripravljen, iti v Gaeto, da se tudi udeleži posvetovanja med kraljema Edvardom in Viktor Emanuelom, če bo tako zaželje-no. To dejstvo, v zvezi z navzočnostjo ministra Tittonija v Neapolju, u-trja misel, da se bo šlo na konferenci za važna politična vprašanja.
Anglija in Španija.
London, 15. apr. — Povodom obiska angleške kraljeve dvojice na Špan skem so se vršila važna posvetovanja med Anglijo in Španijo. Nikdo ne dvomi, da so se med obema deželama sklenile gotove pogodbe, a kakošne, o tem se različno domneva. Zveza med Anglijo in Španijo utegne zadnji samo koristiti, ker bi potem spet igrala važno vlogo v sredozemskem, ako že ne vsvetovnem morju. Tu pravijo, da bi Anglija — in tudi Fracija — prav rada videla, da se pojavi še ena pomorska sila prvega razreda, in_ gotovi “apostoli miru” izjavljajo, da bi bila zveza med deželami, ki tvorijo jugozapadni kot evropski, novo poroštvo za mir.
Lakota na Ruskem.
London, 18. apr. — Dr. Kennard, komisar družbe “Society of Friends”, ki je bil poslan na Rusko, da natanko prouči tamošnjo stisko po lakoti, piše iz Samare, da je tam središče trpeče pokrajine, ter prosi Združene države in Anglijo nujne pomoči za stiskano prebivalstvo. V svojem pisanju z dne 3. t. m. pravi: “V juguvzhodnih pokrajinah ruskih prebiva 20 milijonov ljudi, ki brez podpore ne morejo preživotariti do prihodnje jeseni."
Nadalje je rečeno, da jih je samo v distriktu samarskem na tisoče umrlo in do 750,000 ljudi kar umira lakote. Samo 372,000 zadnjih je doslej dobilo nekaj podpore, v 24 urah eno jed. Ta obstoja iz dveh funtov kruha in juhf, a taka porcija se v mnogih slučajih razdeljuje med več gladilih. Sedanja sredstva ne bodo več dolgo zadostovala. Zato treba nujno denarne podpore."
Chicaško meso za Francoze.
Pariz, 16. apr. — Ker nudi po mislih vojnega ministra, generala Piquart, nova postava o živilih v Združenih državah dovolj poroštva za pristna, dobra hranila je francoska vlada naročila v Chicagi velike množine mesa v konvicah. To je baje eno največ-jih naročil, kar jih je kaka vlada v mirovnih časih odredila.
Čitala o svoji smrti in umrla.
Evansville, Ind., 18. apr. — Ko je zadnjo soboto zvečer 49 letna ga. Lu-jiza Duly čitala naznanilo o svoji smrti, se je onesvestila. Poklican je bil zdravnik. A ta ni izvedel vzroka o-motici. Druzega dne je bila videti zopet dokaj zdrava, a naenkrat je začela jokati in je vzkliknila: “Mrtva sem! Čitala sem v časopisu!" In pri tej priči je izdahnila svojo dušo.
Vest o smrti v časopisu se je tikala, neke gospe enacega imena, a v drugi hiši.
Nova katedrala posvečena.
Charleston, S. C., 14. apr. — Nova in krasna katedrala sv. Janeza Krst., zgrajena poleg prejšnje katedrale sv. Janeza in sv. Finbara v tem mestp, je bila posvečena danes med slovesnimi obredi. Kardinal Gibbons, monsignore Diomede Falconio, apostolski delegat, ter 100 nadškofov, škofov, monsigno-rov in duhovnikov je bilo prisotnih, zastopajočih katoliško cerkev v Ameriki.
Obredi posvečevanja so se začeli rano in zaključil jih je apostolski delegat. Slovesno pontifikalno sv. mašo ob 10:30 je daroval kardinal in ponti-fikalne večernice je vodil Rt. Rev. Northrop, škof iz Charlestona. Ogromno število vernikov je prisostvovalo vsem službam božjim. Muzikaličen program je bil diven.
Ob tej priliki je obenem obhajal svoj srebrni jubilej ali 25letnico škof Northrop, pod čegar škofovanjem je bila katedrala zgrajena. Poslopje je zgrajeno v čistem gotskem slogu in stane $290,000. Dolga ni na njem.
Truplo Leona XIII.
Rim, 14. apr. —- Truplo Leona Trinajstega bo prepeljano v grobnico v cerkvi sv. Janeza Lateranskega meseca maja. Italijanske čete bodo delale špalir in izkazale pokojnemu papežu vojaške časti. Ker se to zgodi s privoljenjem Vatikana, pripisujejo časopisje in politični krogi tej zadevi največjo važnost.
Harry Thaw.
New York, 12. apr. — “Porotniki se ne morejo zjediniti”, se je tu vsepovsod danes popoludne razglašalo. Ko so se porotniki 48 ur posvetovali, so naznanili sodniku, da so izgubili ves up zjediniti se, nakar jih je sodnik takoj razpustil. Thaw je moral spet v zapor (tombs). Kdaj bo druga obravnava, še ni določeno, a bržkone v pozni jeseni.
New York, 13. apr. — Po trimesečnem napornem delu je danes nastopil popoln mir v Thawovem slučaju. Vsi zagovorniki so šli počivat. Sedaj bo Thawova rodbina skušala pod poro-št\ $1,000,000 dobiti Thawa iz ječe, kar pa bo šlo težko, pravijo.
New York, 15. apr. — Zagovornik Daniel O’Reilly, ki prevzame pri drugi obravnavi * glavno zagovorništvo, je danes izjavil po kratkem razgovoru s Thawom, da se bo pri dritgi obravnavi meseca oktobra ali novembra glasil zagovor: Blaznost med izvršitvijo u-mora, z zdravniškega in postavnega stališča.
Volitve v državi 111.
Peoria, 17. apr. —• Pri včerajšnjih krajevnih volitvah v državi se je šlo posebno za pridržanje in zaprtje gostiln. Doslej so v 73 slučajih izmed 129 zmagali nasprotniki salunbv ali krčem.
Posebno vroč je bil boj v mestu Peo ria, največjem središču v deželi za žganjarstvo. Temperenčniki so trdno upali na zmago, a demokratje so zmagali. Njihov kandidat Theo. O'Connor je dobil 5898 glasov, dočim je dobil prohibicijonist Sheen samo 3698 in republikanec Onkum celo le 2873 glasov.
Mesto Bloomington, navadno republikansko. je izvolilo demokratičnega kandidata za župana z večino 800 glasov.
Mirovni kongres ameriški.
New York, 15. apr. — Narodni posredovalni in mirovni kongres ameriški je bil otvorjen danes popoludne ob 3. uri v Carnegie Halli. Predsedoval je g. Andrew Carnegie. Predsednik Roosevelt je svaril v svojem kongresu poslanem pismu pred tem, da bi se snovali in razpravljali načrti, kojih u-resničenje je nemožnd. Bržko zapusti konferenca praktično polje, postavi v nevarnost svoje namere in svrhe. V istem smislu je govoril državni tajnik Root. Opomnil je tudi drugo miročno konferenco, ki se bo vkratkem vršila v Haagu, in je svaril svoje siušalce, preveč pričakovati, od delovanja iste.
15 ljudi zgorelo.
Lizbona, Portugalsko, 16. apr. — V neki najemni hiši blizu osrednjega trga, ki je v nji stanovalo 18 družin, je danes izbruhnil ogenj. Petnajst oseb je storilo smrt v plamenih in n^nogo ognjegascev je bilo hudo ožganih. Hišo je bržkone nekdo zažgal. Zadnjič je baje več najemnikov svoje pohištvo prav visoko zavarovalo.
Smrtni slučaji med rojaki.
Oakmont, Pa., I^ojak Matevž Kali-ster, po domače Martnjakov iz Slavine se je tu smrtno ponesrečil pri delu dne 2. aprila. Pokojnik je bil član društva sv. Barbare v Trestle, Pa.
Denver, Colo. Umrl je tukaj nagle smrti rojak Josip Knaus v starosti 46 let. Pokojnik zapušča ženo in petero otrok.
FRANC JOŽEF
V ZLATI PRAGI.
Cesar konečno vendarle posetil češko glavno mesto in bil sprejet navdušeno.
NAPISI IN DRUGO-VSE ČEŠKO
Vrli Čehi pokazali, kako so vsestransko silno napredovali.
Praga, 17. apr. — Cesar Franc Jožef je konečno vendarle dospel semkaj Spremljali so ga poleg mnogoštevilnih cesarskih dvorjanov ministrski predsednik baron Beck in mnogi drugi člani avstrijske vlade, tako da dobiva obisk jasno politično barvo in ta barva je češka.
Tako je nosil že sprejem. Mesto je okrašeno izključno v čeških barvah. Tudi napisi na slavolokih in drugih slavnostnih napravah so samo češki. Cesarski dvor, imenovan Hradčin, je bil že izza več tednov pripravljen za sprejem vladarja. Notranje uredbe v dvoranah, določenih za cesarja, niso bistveno mnogo izpremenjene.
Cesarja Franca Jožefa je prebivalstvo navdušeno sprejelo, kakor je bila cela vožnja do zlate Prage nepretrgana vrsta navdušenih izjav, iz katerih je cesar lahko sklepal, kako ljubi češki narod svojega kralja.
V Prago je nameraval cesar priti že pred več meseci, a potovanje je moral vselej odložiti radi slabega zdravja.
Avstrija in Ogrsko.
Budimpešta, 16. apr. — Po poročilih iz zanesljivih virov sta se Avstrija in Ogrsko sporazumeli, da se zdajna nagodba podaljša do leta 1917. Baš pred Veliko nočjo prekinjena pogajanja se bodo vkratkem spet vršila na Dunaju. Avstrija je opustila zahtevo za dolgotrajno nagodbo in Ogrsko opusti zahtevo, da imej nova nagodba obliko kupčijske pogodbe.
Dunaj, 17. apr. — Vlada namerava povprašati vse merodajne obrtnike in poljedelce, kako utegne naprava ogrskih čolnih mej od leta 1917 naprej vplivati na gospodarsko življenje v Avstriji. Odgovori na- to vprašanje bodo od največje važnosti za bodočo ureditev gospodarskega razmerja med Avstrijo in Ogrskim.
Jolietske novice.
—	Društvo sv. Cirila in Metoda št. 8. K. S. K. J. vabi vse svoje člane na prihodnjo' redno sejo, ki bo v nedeljo, dne 21. t. m. Na dnevnem redu bo razgovor o proslavi petnajstletnice društvenega obstanka in o pikniku ali veselici, »ki se bo priredila v ta slavnostni namen koncem meseca maja. Čas hiti, zato naj pridejo vsi društveniki na sejo v nedeljo. Obenem društveni tajnik naznanja, da poteka čas za oddajo spovednih listkov.
—- Umrl je v sredo zjutraj ob po-losmih v bolnišnici sv. Jožefa znani rojak Mihael Kralj, star 52 let, doma iz dragatuške fare na Dolenjskem. Bolehal je že več let, zadnjo zimo pa se je bolezen tako shujšala, da je zapustil delo v Chicagi in prišel v svoj ljubljeni Joliet iskat zdravja. Toda splošni bolehavosti se je pridružila vodenica in ga spravila v grob. Truplo je bilo prepeljano iz bolnišnice v Nemanichev pogrebni zavod in v sredo zvečer v hišo pod št. 1003 na N. Chicago cesti, kjer stanuje pokojnikov'brat. Pogreb se je vršil danes dopoludne ob 9. uri Sprevod se je pomikal od hiše žalosti v cerkev sv. Jožefa, kjer je daroval črno sv. m^šo č. g. Šušteršič, in potem na slovensko pokopališče. Udeležba je bila velika. Bivšemu jolietskemu aldermanu je tudi mestni zbor z županom vred izkazal zadnjo čast. In hrvat sko podporno' društvo Zrinjski Frankopan H. K. R. Z. je svojega člatja častno spremilo ha zadnji pot: s svojo zastavo in turobno godbo,. ' Pokojnik je prišel v Ameriko L 1882. Tu zapušča brata, a v stari domovini sestro. Rajniku je bila sveča jako mila svoje dni, žal, da se ga ni držala. Vsem pr.i-jateljem in znancem ostane rajnik v trajnem spominu. N. p. v m.!
—	Umrl je včeraj nenadoma v najlepši moški dobi Hrvat Math. Ecimo-vič, salunar na N. Chicago cesti. Pogreb bo jutri dopoludne. N. p. v m.!
—	V Rockdalu sta bila izvoljena al-dermanom rojaka John Pirc in Ignac Verbič. G. Frank Bolte, že od lani alderman, bo jutri izvoljen šolskim nadzornikom. Čestitamo vsem trem!
Brazilija se oborožuje.
Rij de Ta-neiro, 18. apr. — Po najnovejših pogodbah je vlada naročila na Angleškem tri vojne-ladije po iS,-000 ton vsebine, tri križarke, tri torpe-dorušilce in.mnogo drugih parnikov za mornarico; skupaj 27 ladij.
Narodna Jednota in njeno glasilo. Zakaj se bojujemo?
II.
Boj je naperjen proti javnemu pohuj-ševanju, s katerim se okužuje naš narod po Ameriki.
Boj se je začel na celi črti. — kil ne, smemo odnehati, tako velijo katoliški Slovenci v Chicagi; začeti boj se mora nadaljevati, tako zahtevajo odločni katoliški možje iz raznih slovenskih naselbin. In to je tudi rtaše mnenje. Res je, da boj sam na sebi ni nič prijetnega; iz ene in druge strani letajo puščice, ki čldveka večkrat skeleče zadenejo; v boju se brez vsakega usmisljenja odkrivajo stare, že zaceljene in svetu davnaj pozabljene rane raznoterih bojevalcev; boj povzroča jezo in sovraštvo in rodi željo po maščevanju — a vkljub vsemu temu mi ne maramo vreči orožja iz rok, ampak se bomo bojevali toliko časa, dokler se ne bodo vremena zjasnila. Mi se prav nič ne menimo za one miroljubne večobrazne polovičarje, ki so radi povsod doma in povsod priljubljeni in ki že danes javkajo: oh, čemu toliko prepira? zakaj bi ne živeli v lepem miru. kakor smo prej živeli? o ta nesrečni razpor! Vsem tistim, ki tako zdihujejo, povemo mi naravnost, da se nam zdijo sumljivi in jih prištevamo med ljudi dvomljive vrednosti. Kajti kdor ima odprte oči in le količkaj preudarka in le malo čuta za pravičnost, ta nam bo moral pritrditi,- da je do tega boja prej ali slej moralo priti in da je ta boj potreben in pošten. Na čelu tega boja stojimo danes in bomo vedno stali vsi — v mislih in dejanjih združeni slovenski duhovniki, v ta boj bodo vedno bolj pogumno in v vedno večjem številu posegali tudi odločni katoliški možje našega naroda. Miroljubnim polovičarjem v opravičenje pa pribijemo enkrat za vselej to: Mi, katoliški Slovenci v Ameriki, tega boja nismo začeli, mi nismo prvi napadali, mi nismo prvi izzivali. Ker smo bili napadeni, ker smo bili izzivani, zato smo mi vstali in prisiljeni prijeli za o-rožje, da branimo sebe in svoje vzore. Za to pa imamo popolno pravico, in vsakdo bi se jiam lahko smejal, če bi vedno molčali.
Slovenski narod je katoliški narod. Med Slovenci zastonj iščemo lutera-nov ali kalvinov, metodistov ali epi-skopalcev, med nami je samo ena vera in ta vera je katoliška. V duhu se, prijatelj, ozri za trenutek nazaj v starci domovino! Ali se spomniš onih lepih; svetih znamenj, ki. so bila postavljena ob potih, kraj širokih cest. v mestih ali pa na ozkih stezah v pohlevnih vaseh? Kdor je hodil tam mimo, vsakemu so ta znamenja pričala, da tii prebiva verno, katoliško ljudstvo. Ali se spomniš, prijatelj, na one bele cerkvice v stari domovini, postavljene na zelenih holmih in skalnatih gorah, kako so kipele kvišku proti nebu in dvigale naše misli in naše želje proti nebesom? One cerkvice, o katerih smo peli: cerkvica vrh gore, cerkvica bela — vsak dan pozdravlja te duša vesela! Ali veš, kdo jih je zidal? Zidali so jih naši- očetje, naši slavni pradedje, zidali so jih v časih, ko niso poznali strojev in faznih umetnih naprav — vse delo je moralo biti storjeno z rokami. In kadarkoli je hodil tujec po naših krajih in je ugledal bele cerkve vrh gora, vselej je moral pripoznati, da je od nekdaj tod živel katoliški narod. vnet za čast božjo in blažene Device Marije. — Ali si kedaj opazoval, prijatelj, one debele zidove, ki obdajajo in varujejo cerkvico na holmu, da izgleda kakor mala trdnjavica? Vidiš, za'temi zidovi se je v hudih časih zbiralo naše verno ljudstvo. Krvoločni Turek; je pridrl v naše kraje, križe z zvonikov naših cerkva je^hotel poteptati s svojimi nogami in ves žejen je bil krščanske krvi. Turek se je bližal— grmade so gorele po hribih ubogo ljudstvo je trepetalo in koprnelo samega strahu. Vse svoje imetje so izročili Turku na milost in nemilost, le ene stvari niso prepustili Turku — in to je bila cerkvica na hribu. To so j varovali do zadnjega diha junaški fan-I tje in hrabri možje, zbrani pri cerkvi ! za trdnim ozidjem, boreč Se za križ | častni in sveto vero. — Ali se sponi-j niš, prijatelj, onih lepih procesij it ! svojega rojstnega kraja? Mlaji so bili | postavljeni, veselo potrkavanje se je razlegalo čez hrib in plan, nedolžna, belooblečena mladina je spremljevala duhovnika, ki je nosil v rokah inon-štranco s svetim Rešnjim Telesom. Cerkev je bila pretesna-, šli. smo na piano, srce je, poskakovalo veselja in radosti in cela množica je vdano prepevala svete pesmi. —■ In ko nas je zadel hudi udarec, ko je strašni potres žugal, da se odpre zemlja pod . našimi nogami, kaj smo takrat storili? Vzeli smo v roko znamenje svetega križa, za tem znamenjem smo stopali v dolgi procesiji — na tisoče nas je bilo —-cela Ljubljana je na kolenih prosila Boga: Šibe potresa, reši nas o Go-
(Nadaljevanje na 8. strani).
JclUt, IH., 17- apr. — Mestne volitve so končjane. Izid njihov sjcer ne ustie-za popolnoma željam, ki jih je izrazil “Amerikanski Slovenec” zadnji teden, a vendar lahko govorimo o sijajni zmagi, do katere je po svoje priporno-gel tudi naš list. Joliet so spet zavzeli demokratje.
Zmagal je predvsem naš alderman Aston Nemanich, ki je bil spet izvoljen aldermanom IL warde za dve leti.
V tej wardi je bil boj hud. Kajti g. Nemanich je kandidiral na republikanskem tiketu in njegovi politični nasprotniki so dvignili na demokratski ‘ščit druzega Slovana, necega Poljaka, češ, tako bomo najlože razdrli in razdvojili trdne vrste Nemanichevih pristašev. A zmotili so se. Pač je tega in onega prepričanega demokrata izmed Slovencev in Hrvatov II. warde strankarska strast tako preslepila, da je za čas pozabil na prelepo geslo “Svoji k svojim”, vendar bo imela slovenska fara sv. Jožefa spet slovenskega aidermana, kajti g. Anton Nemanich je bil spet izvoljen z večino 26 glasov. In to nas veseli, iskreno veseli. Slava vsem njegovim zavednim volil-cem! In slava našemu velezaslužne-mu aldermanu! Kajti uverjeni smo, da bo po mnogih svojih izkušnjah v bodoče še bolj deloval v prid in cast vsem rojakom, naši ponosni naselbini in celemu Jolietu — in potem bo prihodnjič spet izvoljen!
Manj srečen je bi! naš kandidat III. warde, g. Charles Sitar. Tu je treba predvsem vpoštevati, da tvorijo Nemci (Platdečarji) v tem okraju nad dve tretjini vseh volilcev.In kako radi imajo Nemci nas Slovane, je vsem znano; v tem oziru so razmere iste v stari in novi domovini — Nemec hoče povsod sam vladati. Naši Platdečarji III. warde so sicer hudi demokratje: a na demokratičnem tiketu za aidermana je bil naš rojak — in to je bilo nemški ošabnosti preveč. Obuli so svoje cokle, šli in postavili svojega kandidata na republikanski tiket. In razvili so divjo agitacijo zanj, s pomočjo zlate bisage. Je li čudo potem, da 'je naš kandidat Sitar propadel? Ampak to-lažno je pri tem vendarle, da je dobil platdečarski demokrat-republikanec sa mo 36 glasov večine v celi veliki wardi. Nemška hvaležnost pa ostane našim rojakom v večnem spominu, kakor sami pravijo. Neštetokrat so že slovenski demokratje tretje warde podpirali nemške kandidate in jim po-magaji do zmage, to bi lahko vedel posebno Herr Joseph Braun, ki so ga Slovenci vedno podpirali — in sedaj tako plačilo! Spomina vredno.
Naši rojaki tretjega okraja so pa vsaj deloma veseli včerajšnjega izida mestnih volitev — zakaj? Ker je zmagal Mr. Cronin, županški kandidat z ogromno večino 333 glasov samo v III. wardi. Šli so zanj v boj vsi kot en mož, in zato se tudi vsi odkritosrčno vesele njegove zmage. Tretja warda se je vsaj glede Croninove izvolitve spet izkazala kot nepremagljiva demokratična trdnjava.
Mr. Cronin je zmagal res sijajno, in ž njim .skoro ves ostali demokratični tiket, na katerem je bil med drugim g. Matt. Berscheid, kandidat za mestnega klerka, ki je star ljubljenec tudi Slovencev. In propadel je Mr. Heise, republikanski kandidat za župana, državni pravdnik itd., kojemu želimo sedaj po volitvah vse dobro.
Razmerje oddanih glasov je sledeče: Županom je izvoljen demokrat John R. Cronin z večino 560 glasov. Dobili so: Cronin 3,663 glasov; republikanec William D. Heise 3,103; prohi-bicionist H. A. Fraser 109; socialist B. Blumberg 47. Pred dvema letoma je imel republikanec Barr samo 116 glasov večine (Barr 3563 glasov in Cro-lius 3447). Letos je Cronin dobil v II. wardi 43 glasov večine (Cronin 331 in Heise 288), a v III. wardi 333 (Cronin 653 in Heise 320). Posebno sijajna je bila Croninova zmaga tudi v četrti wardi, ki je bila doslej vedno v republikanskih rokah.
Mestnim klerkom je izvoljen demokrat Matt. Berscheid z večino 742 gla sov.
IL warda je oddala skupnih glasov za aidermana Nemanicha 309, a njegov nasprotnik V. Grabus jih je dobil 283.
III. warda je oddala skupnih gla sov za republikanca E. H. Wundér-licha 495, a za demokrata Chas. Sitarja 459, potemtakem je bil izvoljen al dermanom prvi le z neznatno večino.
Demokratični aldermani so bili izvoljeni trije, v I. (James Kinney), IV. (Peter Waters) in V. wardi (John Walsh), tako, da jih irriajo v mestnem zboru izmed 14 sedaj 8.
—	G. George Grizold, ki je opravljal službo organista v naši cerkvi sv. Jožefa več let v splošno zadovoljnost, nas je v ponedeljek zapustil. Odšel je v Chisholm, Minn., kamor ga je gnalo srce med svoje ožje rojake. Vsem nam. ki smo v njem spoznali vrlega moža in izvrstnega strokovnjaka na glasbenem polju, ostane spomin nanj trajen. Želimo mu v novem bivališču mnogo sreče!
—	Že vtretjič letos so imeli vlomilci opraviti z Benjamina Berkovitza urar-no na N. Chicago cesti. V noči od
zadnjega četrtka na petek je neki mlad Črnec ukradel urarju-razne zlatnine v vrednosti nad $100. Pa tajni policaji so uzmoviča dobili v roke, še predno jo je odkuril iz Jolieta, in sedaj čaka v zaporu obsodbe.
— 100.000 prebivalcev mora imeti Joliet leta 1910! Pod tem geslom se je ustanovila zadnje dni v našem mestu družba, ki se bo po vseh svojih močeh trudila, da se mestne meje razširijo in vsestransko poskrbi za to, da bo omenjenega leta omenjeno število duš v našem mestu. Za rast in pro-cvit naprednega Jolieta navdušeni novi družbi pripadajo že najodličnejši trgovci in podjetniki, ki nosijo kot znak članstva poseben gumb.
Gotovo bo ona tudi počastila viteze s svojo navzočnostjo! Prišla je v Chicago z namenom, delovati za narod. Mica. ali bi ne bilo boljše, če bi delala zase? Vidiš, razen drugih velikih stroškov je treba plačati tudi “bord”. Saj veš da je tvoj bordingbass Ivan Kaker tudi siromak. Ali bi ne bilo hudo, če bi Kaker še v “Gl. Svobode” kedaj moral zapisati te grenke besede: Mica Kovačeva, pri men jedva, nič pvačava. Najbolj vesel je Kambičke Frank Sto-nič, član Narodne Jednote, ki je bil pred pustom na neki maškaradi napravljen za duhovna. Ta narodni far pravi: da bo s pomočjo Kambičeve Mice ustanovil v Chicagi na Center Ave. slovenski oddelek “Salvation Army.” Upa, da bo salvation army več notri nesla kot slikanje oslov in oslic.
Pozdrav vsem tistim dekletam po Ameriki, ki se ne dajo od nikogar, najmanj pa od socialistov farbati. 1
Fanny Mihevc, Jožefa Predavič.
—	V Lockportu je zaposlenih do 1,000 delavcev pri gradbi velike tovarne za proizvajanje sile (power plant) Gradba se ima dovršiti letos. Ta to
varna bo ena največjih svoje vrste Ameriki in bo stala okoli $650,000.
—	Knjigarna A. S. ima bogato zalogo krasnih, v barvotisku izdelanih razglednic naše nove slovenske cerkve sv. Jožefa, po 5c kos. Lepšega spominka ne moreš poslati svojcem v stari kraj, nego je takale razgledni ca, ki jim pokaže, kako lep hram božj si je postavila vzorna slovenska na selbina v Jolietu, katere član si tudi Ti. Zatorej pojdi, kupi si par razgled nic in jih razpošlji svojim dragim pozdrav!
—	Ali ste že pokusili kranjski pop Menda še niste pili tako okusnega, kot ga izdeluje “Joliet Slovenic Bottling Co.” Kadar Vas žeja, pokusite ,ga — in slavo mu pojdete pet na vekomaj
—	Rojak, kdo te gotovo ozdravi slučaju bolezni? Dr. Ivec! Kajti naj boljši zdravnik v Joliet je dr. Ivec, 711. N. Chicago St., N. W. Phone 1012,
Chicago 2202.

MoC.
I
*
'4
4
4
1
Chicago, 111., 15. avg. — Predragi rojaki in rojakinje po širni Ameriki, za vselej si zapomnite: da vas rodila je krščanska mati — zato jo morate še v grobu spoštovati — Zato pa jaz pritečem k vam — in vam te vrstice podam — saj ste verni katoličani pod božjim varstvom zbrani — Rojak rodu slovenskega — oj ne zataji ti Boga ■— Kar te učila je tvoja mati moraš zvesto spolnovati — kdor sveto vero spoštuje — ta se naj ne sramuje — naj bo Štajarc, Kranjc, Hrvat — vsak je pred Bogom brat — Žene katoliške in možje — kateri ste pri pa meti še — Ostanite trdni kakor skala
—	da sveta vera ne bo prepala — Cuj-te, fantje in dekleta — tudi vam se mreža spleta ■—• al ne dajte se vlovit’
—	da bi vero šli zatajit — Z^.združe-nimi se močmi — vse doseže, kar kdo želi — Naši predniki so šli —¿y boj za vere tajnosti — in če gremo «ni sedaj
—	Bog bo z nami vekomaj, z
Jožefh Bliš.
Chicago, 111., 16. apr. — (Malo od govora Antonu Dullerju.), Ko sem jaz v šolo hodil, ste Vi po “Vatovski gmajni” krave pasli. Zato pa ne maram od Vas nobenih nasvetov, ke nimate nobene izobrazbe in ne moremo od Vas kaj pametnega pričako vati.
Čudno, da se tako zanimate za naše cerkve. Že John Štonič, predsednik Narodne Jednote, je hotel priti pri na ši cerkvi do kakšne moči in je nekdaj pridno kolektiral po hišah za cerkev, a mu ni nič kaj kazalo. Zato je menda cerkev zapustil in se nič-več ne zanima za cerkveno premoženje. Ako pa ravno Vi želite videti cerkveno blagajno, Vam radi privoščimo to veselje a to samo pod tem pogojem, če se Vam posreči dobiti od poštenih lju-‘dij bond za 10,000 dolarjev. Potem Vam šele pokažem blagajno, drugače ne; ker se bojim, da bi Vi po splošnem socialističnem načelu rekli: "Ti pol, jaz pol — duhovnik pa hodi na cesto kamne tolč."
Končno Vas opozarjani, pometite najprvo pred svojimi vratmi, potem pridite pred moja, ker so Vaša gotovo bolj umazana, kakor moja.
Martin Lavrič,
515 Blue Island Ave., Chicago.
Lorain, O.,	14. apr. — Poročilo
“Štrajk se nadaljuje” iz Loraina v Am. S. bi znalo koga naših'rojakov ostrašiti, dasi nas Slovencev ta štrajk ni zadel. Slovenci delajo tukaj v je klarnah ter dobro služijo; dela je sedaj v izobilju za pridne roke. Tukaj imamo nekako 70 družin slovenskih ter precejšnje število samcev. Prijetna o kolica našega mesta in čist zrak nas vabi na prosto v pomladanskem času. Čudno se nam le zdi, da ne prihaja več rojakov k nam; tukaj so Slovenci dobrodošli in lahko dobijo delo. Več rojakov tukajšnjih je .dokaj uglednih ter uživajo spoštovanje med drugimi narodnostmi, zato pa ima naš delavec nekako prednost pred dbugo fhtrodno stjo. Pevsko društvo, ustanovljeno pred nedolgim časom, hoče skrbeti za cerkveno petje in gojiti narodno pe sem. Upamo, da ima naša slovenska naselbina lepo bodočnost. P. J.
Chicago, 111., 16. apr. 1907. — Ker se nihče na naju ne spomni, se mora-ve medve same pohvaliti, da sva ravno medve Narodnim Vitezom največ družic odpovedale. Na najin list se je podpisalo tudi par deklet, ki še niso bile naprošene, pa so se podpisale za to, da bi jih Narodni Vitezi sploh ne prišli nadlegovat s svojo prisiljeno prošnjo. In še toliko rcčeve, da bi Vitezi sploh nobene družice ne dobili, če bi naravnost in po pravici povedali, kdo da so, kaj hočejo imeti in zakaj!
Ko bi bila Chicago malo manjše mesto, bi se že medve potrudile, in vsem dekletam razložile, kako in kaj. Tiste pa, katere bojo pa šle. se bodo pa go tovo še kesale. Vitezi jih bodo imeli za parado, a to še ni zadosti: vitezi zahtevajo, da mora vsaka iz svojega žepa kočijo plačati. Potem pa bodo rekli ti lačni vitezi, da se spodobi, da vsaka še posebej da kakih $5.00 za fano, tako da bodo dekleta same fano plačale, vitezi se bodo pa ž njo bahali Vitezi tudi 'obljubujejo, da bodo dali v umazani Glas Sv. tiskati imena vseh tistih deklet, ki bodo največ dolarjev vrgle v njihovo bisago, tako da bomo imele priliko, videti v Gl. Sv., ktera dekleta so vitezi najbolj nafarbali.
Sicer pa ti zapuščeni vitezi itak ne bodo dosti denarja spumpali iz dekliških žepov, ker za družico ne bo šla nobena, katera kaj nase drži. Saj tudi izmed štirih naših moških katoliških društev v Chicagi se prav nobeno ne bo udeležilo te veselice. Me bomo imele še dosti prilike za zabavo na veselicah naših katoliških društev in sicer zastonj.
Omeniti moramo tudi, kakšni so vitezi do svojih žen. Tajnik Janez Fabjan je svojo pošteno ženo grdo zmerjal zato, ker hodi v slovensko cerkev. Uboga žena, ker bi rada krščansko živela, pa ti tvoj viteški mož ne privošči toliko svobode. Ali imajo res vitezi svoje žene za sužnje? K sklepu še nekaj posebnega. Mica Kambič-ova se je premufaia v Chicago, Kolika čast za Chicago! Socialisti so sedaj “solid”.
*
4
❖
Z
Z
Z
i
Ï
!
A
♦
♦>
♦
%
❖
!
z
♦
•>
♦
*
♦
❖
Z
z
t
❖
♦
❖
♦
♦
V starem veku so morali biti samo bojniki čvrsti in močni. Današnji dan se mora pa vsak mož, žena ali otrok boriti za svoje zdravje. Moderno način življenja izmoga moči. Svoje zdravje si ohranite lahko s ohranitvo zdrave in močne krvi.
❖
krepča, oživlja in množi kri, prelene nesnažnosti, vzbuja slast jedi, prežene izpuščaje, prhaje itd. neži polt, ter življa celi ustroj.Ker je zdravil vaše znance, bo i vas ozdravil.	Cena $1.00.
Zoper bolezni prebavnosti, kakor je težka prebava, zoprnost, utrujenost, tudi za slabe in bolestne žene, za okrejavače		Zoper kašelj, prehlajenje, zamolklost, bolezni v goltancu, naduho, davico in vse
bolestnika, za obnovljenje moči, sta-		pljučne bolečine, zdravilo, katero oz-
rejših ljudi ni boljšega zdravila, kot		dravi vse imenovane bolezni je
Severov življenski balzam		Severov balzam za pljuča.
Cena 75C.		Cena 25C in 50C.
Dobiva se v vseh lekarnah.
Zdravniški svet zastonj.
W. F. Severa Co. “M"“
Brockway, Minn., 14. apr. — Že delj časa sem pričakoval kakega dopisa iz našega k'raja, toda zaman. Še Mlinar jov Janez je vtihnil, tako da prav nič ni slišati več in ne vemo, smo li še živi ali ne. Da pa ne bomo pozabljeni, namenil sem se sam napisati nekatere vesti. Še bolj pa pišem zato, da sporočim našim ljudem, kaj se je zgodilo Mlinarjovim Janezom.
Spomlad je prišla in ž njo se je pričelo tukaj po farmah živahno gibanje, ker se je pričela setev in sajenje. Večina njiv je v dobrem položaju za sejanje, le po dolinah se je tu in tam nabralo precej vode radi hitrega kopne-nja velicega snega. Ako pa bode vreme ugodno, bode se voda kmalu posušila in tudi v teh krajih bode žito ob času pod zemljo.
Kar se tiče velikonočnih praznikov, smo imeli vsa blagoslovljenja in molitve veliki teden. Na veliko nedeljo sta bili dve sv. maši, kakor tudi pete litanije popoldan. Pri veliki sv. maši je bila slovenska in nemška pridiga. Tudi kor se je nenavadno dobro obnesel, ■posebno izvrstna pa je bila soprano. Nekaj moških glasov še manjka, in vendar je dosti moških, ki imajo dobre glasove. Zakaj se držite nazaj, dragi farani, saj bi bilo to za božjo čast, vam pa v dobro ime, ako bi pristopili k pevcem.
Vkratkem odpotujejo od tukaj v staro domovino Martin Legat, Matija Justin in Jožef Slivnek. Vsi trije so že pred tridesetimi leti prišli v Ameriko in imajo tukaj velike farme, kakor tudi že odrastle družine. Doma so z Gorenjskega v Gorjah. Gotovo jim mora srce veselja utripati, da bodo po dol gih letih zopet videli kraj, morebiti še celo hišico, kjer jim je tekla zibelka. Odpotujočiin želimo srečno in veselo snidenje s svojimi nekdanjimi znanci.
Rojaka Jakob Peterneli in Tomaž Omann si stavita krasne nove hiše, v katere se vmakneta s svojimi soprogami, da naredita prostor za drugi rod. Oba sta imela izvrstpe farme, ki pa sta jih z vsemi skrbmi in delom dala svojim sinovom. Upamo, da bodeta še mnogo let uživala dobro zasluženi počitek in dočakala še dolgo vrsto vnukov.
Sedaj pa še nekaj o Mlinarjovem Janezu. Imam nalogo od njega samega, da sporočim nekoliko o njem, toraj kar bom pisal, bom pisal zato, ker je mene Janez prosil, da povem ljudem, k^j se je zgodilo ž njim.
Pred kratkim sem šel po opravku v mesto St. Stephen. Šel sem namreč zato, da bi vložil stotak v banko, in ker sem nosil stotak v žepu (kar se ne zgodi posebno velikokrat), bil sem
tisoč dolarjev. Bil sem gotov, da jih dobim in toraj bil vesel, in žvižgal sem in pel, da so me še tičice poslušale. Ker pa je bilo še zgodaj in banka še ni odprla vrat, hodil sem gor in dol po mestu in si ogledoval njegov napredek.
Ko tako nekaj časa špaciram, pride mi nasproti neki človek. Obleka mu je bila povaljana in zanemarjena, in mu je visela kakor kakemu orle-straš-cu. Pokrivalo je imel potegnjeno globoko na oči; ušesa so mu padala naprej in glava mu je visela na prsih. Opotekajoč gre proti meni, ne da bi se ozrl, kam da hodi. Skoro da sem se ga bal. “Ta je pa ali bolan ali pa je ----”, mislim si in stopam počasi proti njemu. Že sva si štric eden druzega. Pogledam ga bolje in—“O, vse tarnale miš!” — spoznal sem ga, bil je Mlinarjov Janez.
“Za božjo voljo, Janez, kaj pa ti je?” ga nagovorim ves iznenadjen.
“O as to ti, Boštijan,” reče Janez, ne da bi me bil pogledal v obraz. “Dons je pa fain dan, kene?”
"Seveda je lep dan,” mu odvrnem, “toda meni se zdi, da te danes vreme ne briga posebno, saj izgledaš kot bi ti bile kokoši zajutrk pojedle. Kaj ši se morebiti oženil, da tako veselo izgledaš?”
“Veš, Boštijan, zmno pa ni treba norce brit, imam že tok ,dovel žajfe. No pa se. bo tok hmav vsga konc.”
S tem je hotel Janez dalje, toda, ker sem videl, da namerava res nekaj, ga primem za rokav in ga vprašam: “Al kaj pa ti vendar je, Janez? Povej mi, saj sva bila včasih vendar prijatelja! Povej mi svoje križe in, ako mogoče, pomagal ti bodem.”
“No kdrs glih ti, bom povedov”, reče Janez in se nekolko pomiri. “Ti bereš Amerikanščga Slovenca, kene?” 'Seveda ga berem, saj je najboljši slovenski list v Ameriki, zabaven in podučen. Ravno mi pride na misel: saj si pred kratkim še ti nekaj pisal?!” “No, se sdej spavopu žbel glih na gvavo,” reče Janez in povesi glavo.“Še glih zato some ane ženšče v ferher vzele ksm to pisov.”
“Kako to, saj ni bilo nič žalega rečeno v tistem dopisu, in marsikateri, ki jiopred ni bral Slovenca, je dobil to številko samo da bi videl, kaj si pisal. Vsak je lahkb videl, da je bilo to pisano le za šalo.”	■
“Kaj pravš, za v šalo? No, za špas. Veš, Boštijan, jes sem s tem samo votu reč, da se naše gospodine pe-kimrajo tud za farmarske reči, ne pa samo za kobuče pa kofe. Kb biv pisov kej dobrga kokr sem mislu, ble pa spet godernale, da more čvok ta dobro zase vbdržat.”
"I seveda, ljudem je težko ustreči, vendar ne vem, čemu si tako žalosten.
prav dobre volje, dočim je pripomoglo Kar sem slišal in videl jaz, so se ljudje tudi to, da sem ravno dan popred tožil čez tvoj dopis smejali in ga za šalo soseda, ki mi je škodoval na časti, za ali kakor praviš, za špas vzeli.”
“O, Boštjan, se ti na zastopš”, reče Janez ves obupen. “To bše nabo tkuj kb nabli an ldje koj na druje prov dobre pa zavber fante padli. To mje nej-bl teško; Čeb jest denar imu, koj po-durhov bjo, tok bom še h Mississipp šu pa noter v vodo bom pvanu, da bo gmah.”
"Tu ti pa jaz lahko pomorem”, rečem ter potegnem stotak iz žepa in mu ga pomolim. “Tu imaš, vzemi in pojdi kam stran za en čas.”
"Bohonej, Boštijan, to t pa nabom pozabu da sme ti vtev. Jo bom že kam popihov, ti pa v Slovenca piš, da nej se ženšče nka najezajo, da ta kapca nibva zane vmerjena čeprov so ane mislle da jem paše. Zdej ga pa anga pit po-va.”
Šla sva toraj proti gostilni, da bi si privoščila glažek brinjevca, toda v tem času je že zabrlizgal vlak in Janez je moral takoj na kolodvor, da si pravočasno preskrbi vozni listek. “Lejga hudimana!” reče Janez nevoljen, "zdej morem pa le brš na tipoh, da bom aisepon vstavu alpa še gor ne pridem. No, Boštijan, dober se ime.
“Z Bogom, Janez,” mu še zakličem in se obrnem smejoč vstran in grem zopet domov, ne da bi vložil stotak.
Žagarjov Boštijan
bro napredujejo. Posebno mi je dolžnost omeniti društvo Marije Sedem Žalosti št: 84. K. S. K. J. To društvo se je dobro razvilo F svojem dvolet- l nem delovanju. Danes ima članov i 105. Premoženja je imelo koncem marca meseca v gotovini $672.85, a v j društvenih znakih, regalijah itd. pa $84 /0, torej skupaj $757.55. Društvo i ima tudi svojo zastavo, sablje in druge potrebščine.
Rojaki, pristopite k našemu društvu, ki vam bo od velike koristi v bolezni in onemoglosti. To društvo plačuje svojim članom $20.00 podpore na mesec: ako je član tega društva bolan 5. dan, ne dobi podpore; ako pa je bolan 6. dan, dobi podporo za vseh šest dni. Še enkrat vas vabim, pristopite k temu društvu! Mesečne seje so vsako 3. nedeljo v mesecu v Trimoun-tainu.
Srčen pozdrav rojakom po širni A-meriki, A. Slovencu pa obilo naročnikov.	J. K. Grentz.
V slovo.
Trimountain, Mich., 15. apr. — Tukaj v naši okolici je, bi rekel, vse na “bumu". Jeden na drugega tako grdo gleda, da bi ga najraje z očmi predrl. Kaj je krivo? Prvič, glavna krivda je nevoščljivost in nezaupnost drug drugemu. Drugič, je krivo sovraštvo, medsebojna mnenja; v tukajšnji okolici rojak rojaka ne more videti; za najmanjšo nasprotno besedico bi jeden drugega porinil v prepad ali imel še rajši, da ga kar h... odnese na dno pekla, a nijeden se ne domisli, da je sovraštvo največji greh na svetu; nijeden se ne zmisli besed Kristusovih: “Ako se pokaraš s svojim bližnjim v jutro, glej, da se pomiriš ž njim prej ko solnce zajde tistega dne, zakaj ne znaš ne ure ne minute, kdaj boš da-val račun od svojega delovanja.” Tretjič, kriva je neizobrazba: ako vidijo, da je eden ali drugi malo bolj izučen, mu pravijo modrijan, samoglavnež itd.
Odkar se je začel “South Range Cooperative & General Merchandise Store”, je vse narobe. Neke propalice bi ga najraje z enim mahom uničile, ali to jim je nemogoče, vse ogovarjanje in grdo besedičenje zoper “store” nič ne pomaga: dobri in trdni možaki, ki so delničarji, se ne zmenijo za nikako zabavljanje in delujejo naprej, da raste promet od dne do dne.
V tukajšnji okolici imamo pet slovenskih in hrvatskih društev, in vsa do
Ob priliki mojega odhoda iz Jolieta v Chisholm, Minn., jamljem tem potom slovo od vseh faranov sv. Jožefa ter od vseh prijateljev in znancev, ki se nisem utegnil od njih osebno posloviti. Nadalje izrekam vrlemu zboru cerkvenih pevcev in pevk svojo iskreno zahvalo za prelepo darilo, ki mi bo trajen spominek nanje vse žive dni.
V veseli nadi, da se še kdaj vidimo in da tudi Vi mene ne pozabite, kličem vsem skupaj: Z Bogom!
Joliet, III, 15. aprila 1907.
George Grizold, organist.
Denarje v staro domovino pošiljamo:
za $ 10.30 .............. 50 kron,
za $ 20.45 ................ 100	kron,
za $ 40.80 ................ 200	kron,
za $ 203.50 ............... 1000	kron,
za $1015.00................ 5000	kron.
Poštarina je všteta pri teh vsotah.
FRANK SAKSER CO.
109 Greenwich Street,	New	York
Rojakom naznanje.
Cenjeni E. C. Collins Medical Institute!
Oprostite moji razburjenosti, ko sem Vas v mojem zadnjem pismu žalil ter Vam grobo pisal. Danes Vam naznanim, da sem po Vašem zdravljenju in po Vaših prvih medicinih popolnoma ozdravil; zato Vas najtopleje prir poročam vsakemu Slovencu v Ameriki in se Vam najsrčnejše zahvaljujem za meni dano zdravje.
Vas srčno pozdravim, Vam udani Ivan Robas ,Box 177 Canonsburg, Pa.
—	V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 26. marca 45 Slovencev in 42 Makedoncev.
—	V Ameriko iz Jesenic se odpravlja veliko delavcev, ker imajo letos na Savi strašno slab zaslužek. Še nikdar ni bilo toliko pomanjkanje vode in vsled tega tudi pomanjkanje dela. Res usmiljenja vredne so mnoge delavske družine.
—	Vspehi vojaških naborov so letos jako slabi.
—	Lahek potres, oddaljen kakih 100 do 200 km od Ljubljane so zaznamovali 22. marca ob 8. uri 10 minut zvečer aparati ljubljanske potresne opazovalnice. Na ljubljanskem polju in na Posavju se je čutil potres bolj kakor v mestu.
—	Umrl je v Nemški vasi pri Ribnici dne 18. marca Jožef Češarek, star 87 let. Pokojnik, oče župnika v Fari pri Kostelu in stari oče župnika v Zagradcu, je bil zavoljo svoje značaj-nosti spoštovan od vsacega, kdor ga je poznal. Občinski odbornik je bil od začetka, odkar so dobile občine upravo v svoje roke. Bil je skrben ključar on-dotne vaške podružnice dolgo let; za časa njegovega oskrbovanja se je vsa prenovila, dobila nov zvonik, novo zvo nenje, nov tlak in čedno notranjo o-pravo. Kot oče in gospodar je bil do zadnjega neumorno delaven in skrben.
—	Umrla je na Turjaku soproga gospoda poštarja Jerneja Žužka, stara 39 let. Zapustila je soprogu osem nedoraslih otrok v starosti 3 tedne do 16 let.
—	Vojvoda kočevski, knez Auer-spetg, ki ima itak sedež v gosposki zbornici, hoče kandidirati na Kočevskem, da bi podrl krščanskega kandidata prof. Obergfoellerja. Za poslednjega kandidata se bo zavzel menda kočevski “Bauernbund”.
—	Nevarno bolan leži v “Leonišču” v Ljubljani gospod Jernej Bernard, kaplan v Trebnjem.
—	Imenovanje. Za upravitelja vsled smrti izpraznjene župnije Senožeče je imenovan tamošnji kapelan g. Jakob Kleindienst.
—	Umrla je na Dvoru pri Žužemberku posestnica Josipina Zorec v visoki starosti. Pokojnica je bila stara mati poslanca dr. Žitnika, župana Zur-ca v Kandiji in mnogih drugih znanih oseb. Bolehala je le malo časa.
—	V pijanosti se je zadušil 39 letni opekarski delavec Frančišek Nagode. Našel ga je posestnik v Blatni Brezovici Miheal Jerma. Nagode je šel močno pijan spat na Jerinov hlev in je po nesreči utaknil glavo v košaro, napolnjeno z rezancami.
—	Župan Hribar kandidaturo definitivno odklonil? Iz' Ljubljane javljajo “Edinosti”, da je župan Hribar definitivno odklonil ponujeni mu državnozborski mandat za mesto ljubljansko. Vsled tega se govori zopet o kandidaturi dr. Triller-ja.
—	Odlikovanje. Duhovnim svetnikom so imenovani čč. gg. Jakob Mrak, župnik v Naklem; Janez Oblak, župnik v Gradu (Bled) in Ignacij Šale-har, vpok. župnik v Kandiji.
—	Umrl je 25. marca ob eni zjutraj v Litiji vpokojeni duhovnik gospod Jernej Zupančič. — Pokojnik je bil rojen dne 24. avgusta 1838. na Vačah pri Litiji ter bil v mašnika posvečen 1 1863. Služboval je potem kot kaplan v Hinjah in na Dovjem, a moral je vsled bolezni stopiti v pokoj. Kot valetudi-narij je živel nekaj časa doma na Va čah,’ v Zagorju na Notranjskem, od
1.	1873 dalje v Litiji, kjer je kljub rahlemu zdravju z gorečnostjo in vnemo opravljal vse posle dušnega pastirstva, spoštovan in ljubljen od vsakega. Ni ga imel nasprotnika. Trg Litija ga je imenoval za častnega občana. Bil je večleten predsednik najbolj se razvijajoče podružnice sv. Cirila in Metoda. Žalovanje po dobrem gospodu Jerneju je vsesplošno.
—	Slavnostni večer Gregorčičevemu spominu. V veliki dvorani hotela “Union” v Ljubljani se je 10. marca zbrala množica najraznovrstnejšega občinstva, da proslavi spomin moža, ki je bil in tudi ostane v vek narodov ponos in ljubljenec. Med zelenjem na mali galeriji je stala izborna Magdičeva slika onega moža, pesnika, proro ka, duhovnika — Simona Gregorčiča. Dostojno so proslavili njegov spomin, kolikor se da to storiti na zunaj. Naj-dostojnejši iskren spomin pa mu o-hranimo v svojih srcih. Jedro našega ljudstva se je klanjalo spominu moža, ki zasluži, da se mu ovenča glava kraljevo krono. To je — naš Simon Gregorčič! Stotine občinstva vseh slo jev so napolnile dvorano in zanimanje ki je sledilo posameznim točkam mnb govrstnega sporeda je bilo veliko, nav dušenje in gromovito odobravanje ni hotelo jenjati.
—	Samoumor orožnika v Vintgarju. Iz Gorij se piše: Vpokojeni žandapne-
rijski postajevodja Karol Snoj je bil 10. marca zjutraj najden po dveh “Gor jušcih” (Bohinjcih) v Vintgarju v vodi, okoli 200 metrov nad železniškim mostom čez Vintgar, utopljen. Brez-dvomno je izvršil samoumor, ker je bil v srce ustreljen, v bilježnici pa je imfcl dvoje pisem, vzemajoč slovo od nekega dekleta na Jesenicah in tudi vizitnico. Gotovine je imel pri sebi dva vinarja. Županu Jakobu Žumerju je bilo to naznanjeno in je pustil truplo vzeti iz vode ter prepeljati v mrtvašnico na Dobravo. Vsled ledenih potov in plazov se je truplo le s težavo spravilo v mrtvašnico na Dobravo.
Okradeni rezervisti. Lojze Drnovšek, delavec iz Tržiča, je meseca avgusta 1904 'služil za hlapca pri kan-tinerju Goršetu v Ljubljani. Takrat so prišli k orožnim vajam učitelja Fr. Kete in Vilibald Rus, ter oskrbnik Iv. Verbič. Ti so izročili svoje kovčege z obleko Drnovšku, da jih shrani. Komaj je pa polk odšel k manevrom, je Drnovšek zapustil službo, ter vzel seboj zaupano blago; nekaj je zastavil drugo si pa pridržal. Skupne škode je napravil za 120 K 60 v. Preteklo leto v noči na 19. novembra je pa okradel tudi svojo gospodinjo Josipino Plan-tarič, ter za razno vzeto blago napravil 27 K 30 v. škode. Obdolženec se dela trapastega, zdravniki so pa konštato-vali,. da je sicer duševno omejen, ne pa utnobolen. Pol leta se bo Drnovšek pokoril v težki ječi za svojo nezvestobo.
—	Novo društvo zdravnikov. Deželna vlada je potrdila pravila društva “Splošna organizacija zdravnikov na Kranjskem v varstvo njihovih gospodarskih interesov.”
—	Poštna avtomobilna vožnja med Krškim in Novim mestom. Pri krškem glavarstvu so se posvetovali glede na poštno zvezo z avtomobilom med Kr-ško-Kostanjevica-Št. Jerncj-Krško. Po svetovanja so se udeležili zastopniki poštnega ravnateljstva; krški, kosta-njeviški in št. jernejski občinski svetniki. Za zvezo so se vsi izjavili, le zaradi garancij, ki jih zahteva pošta, se niso še sporazumeli. V slučaju, da se doseže sporazum, bo poštna uprava tri avtomobile vsakega po 20,000 K, nabavila, kjer bo prostora za 20 potnikov. Vsak dan bosta vozila dva avtomobila, križala se pa bosta v Ko stanjevici. Vožnja iz Krškega v Novo mesto bo stala 2 K 40 v.
—- Vojaška smodnišnica pri Ljubljani. Nedavno je sklenil občinski svet Ljubljani znova prositi vojaške oblasti, naj se premesti ljubljanska smodnišnica v varnejši kraj. Prošnji mestne občine se je pridružil tudi kranjski deželni odbor. Kakor je pokazala lanska eksplozija, je smodnišnica zelo nevarna za Ljubljano in vso okolico in tudi brani razvijanje mesta po ljub ljanskem polju.
Srbski pevci v Ljubljani. Belgraj-sko pevsko društvo, katerega dirigent je sloviti srbski komponist St. Mo-kranjac, se odpravlja sedaj v Ljubija no, da tam koncertira. Koncert bi se moral vršiti že lani, a je bil preložen
—	Novice iz Litije in okoiice 15. marca. Pri naboru 7., 8. in 9. marca v Litiji je bilo 85 fantov potrjenih vojakom. — Županom občine Št. Lambert je bil na novo izvoljen posestnik F. Vozel iz Golč, po domače Vrtačnik, mož “S. L. S.” — Obolel je č. g. Jernej Zupančič v Litiji. Le veliko težavo opravlja svoja duhovna dela.—Gradbena dela na Savi bodo zo pet letos pričeli v Ponovičah pri Li tiji. — Hrvaški delavci so zopet letos prišli delat tu na železnico. Tujci k nam, domači pa drugam. — Sredpostni semenj v Litiji je bil dobro obiskan; kupčija z živino je bila srednja, ker mnogim primanjkuje krme. — V ob čini Konj so občinske volitve zaradi nepravilnosti razveljavljene. — Pokopali so na Vačah že letos nekaj manj mrličev kakor lani celo leto. Umrlo je največ starih ljudi. Najstarejši je bil star 94 let. — Sneg je po solnčnih krajih večjidel skopnel. Po hribih ga je še prav mnogo. Rž je večinoma uničena Tudi pšenica je v nevarnosti. Zvončki, kronce, trobentice in podlesek že lepo cveto. — Hudo se je opekla soproga gostilničarja in mesarja gospa Ivana Robaus v Šmartnem pri Litiji ker ji je zvečer, ko se je spravljala spat, zajel plamen sveče obleko, tako da je bila naenkrat vsa v ognju. Težko da bi revica okrevala.
—	Umrl je 25. febr. v “Leonišču” č. gospod Janez Jeglič, roj. v Podbre-zju, v nlašnika posvečen leta 1905 Nekaj časa je bil nameščen v domači župniji, a bolezen ga je prisilila, da je stopil v pokoj, katerega pa ni dolgo vžival. — Umrl je sobni slikarski moj ster g. Ivan Trdan. star 57 let. Zapu šča volovo, sina in hčer.
—	Strah pred volkovi. Novo mesto 1. marca. Volkovi so se pritepli blizo Novega mesta in v hosti taboreče ci gane pregnali. Prišli so čez Gorjance sedaj strašijo okolu Peščeneka. Cigan so zbežali, zbal se jih je pa tudi posa mičen strasten lovec gospod F. st. Go spod je jako brzih korakov prišel do mov. Gotovo je, da se spravi več go spodov lovcev na te volkove in na en
li na drugi način prežene nesrečneže iz kraja.
— Mlada tatica. Že šestkrat zaradi tatvine kaznovana Polona Avšič iz Zgor. Kašlja je izvršila v preteklem letu in letos meseca januarja na škodo raznih oseb devet tatvin. Skupna vrednost ukradenega blaga znaša 192.30 K. Obsojena je bila na trinajst mesecev težke ječe, po prestani kazni jo pa postavijo pod policijsko nadzorstvo.
m
—	Slabo plačana uljudnost. V Dim-kovi gostilni pri D. M. v Polju sta
bila med drugimi gosti tudi navzoča Alojzij Trškan, posestnika sin na Studencu, in mesarski pomočnik Janez ritšič, ki je poleg prvega sedel. Krušič je napil Trškanu, a ta mu odgovori: “Pusti me,” obenem ga pa su-z nožem iv desno stegno. Obdolženec pravi! da je bil docela opit. Obso-en je bil .na šest tednov zapora.
—	Tepež. Dne 25. sušca m. 1. ponoči e zapustilo Višnarjevo gostilno na Jesenicah več domačih delavcev, med njimi France Rabič in Sebastijan Smolej. Trčili so skupaj z delavcema Janezom Zupancem in Jakobom Benediktom, s katerimi so si bili v nasprot-stvu. Takoj so se začeli z noži obde-lavati. Rabič in Smolej sta osuvala Zupanca na desni prsni strani in mu zadala več ureznin na levi rami. Zupanc je pa delavca Franceta Ceglarja dregnil z nožem v desno roko, Matijo Kopitarja pa v levo roko sunil. Benedikt je ranil Rabiča na hrbtu. Par dni pred tem dogodkom je Zupanc Matevža Zupančiča na tla vrgel in ga z ka-menom po glavi tolkel. Obdolženci se zagovarjajo, da so se morali braniti. Sodišče je obsodilo Zupanca na osem, Rabiča na pet, Smoleja na štiri in Benedikta na tri mesece težke ječe.
—	Požar na Krasu. Dne 6. marca zvečer okoli 7. ure je nastal v Kranji-
asi pri Dutovljah velik požar v hiši g. Zlobca po domače Karnjoda. Pogorel je velik hlev, v katerem je imel v eni vrsti dvanajst glav goveje živine in senik, ki je bil nad istim. Živino so vrli sosedje še za časa rešili. Škode utegne biti okoli 4000 kron. Kako je nastal požar, ni znano.
—	Iz beneške Slovenije. Novo mašo je daroval v Prosnidu na Beneškem g. J. Škurja. Slovesnosti se je udeležilo vkljub temu, da je post in vkljub slabemu vremenu nad 3000 ljudi. Profesor dr. Trinko je zložil novomašniku lepo pesem v desetih kiticah, ki je bila tiskana v Vidmu. Novomašnik pojde službovat na Starogoro, odkoder bo upravljal tudi duhovnijo Čelo pod Starogoro. Beneškim Slovencem se za prihodnje obeta več slovenskih duhovnikov.

TELBPHOINE s 1370 REUTOR.
—	Umor v Studenicah pri Mariboru. — K orožnikom v Studencih je priletela v petek, dne 22. marca posestnica Marija Mlinarič ter začela pripovedovati, da jo je delavec Anton Sloček, s katerim je živela v konkubinam, zvabil v klet, kjer jo je napadel s sekiro in nekim železom. Kričal je "Sedaj je tvoja zadnja ura!” Posrečilo se ji je ubraniti se napadalca ter zbe žati v sosednjo hišo, od koder je šla k žandarmeriji. Dva orožnika in občinski sluga so šli z Marijo Mlinarič
hišo, kjer so našli Sločeka v kleti nezavestnega v svoji krvi ležati. Prenesli so ga v sobo, kjer so dognali, da je mrtev. Na mesto došla sodnijska komisija in zdravnika so našli na Slo-čeku dve strašni rani. V trebuhu je imel veliko rano, povzročeno z velikim nožem, glavo je pa imel preklano s sekiro, Mlinarič vztraja pri svoji izjavi, čeravno sta zdravnika izjavila, da si Sloček ni mogel sam teh ran za-djati. Klet so našli povsod s krvjo poškropljeno., V enem kotu v mlaki krvi velik kuhinjski nož, na drugi strani pa krvavo sekiro. Mlinarič, ki je množena, a živi ločena od svojega moža, je doma v Kapeli pri Radencih. Doma se je seznanila z želarskim sinom A. Sloček. Ker pa ni mogla doma živeti ž njim, šla sta v Studenec, kjer sta kupila majhno hišico. On je dobil delo pri tesarskem mojstru Ornigu, ona je pa imela majhno branjarijo. Ker je on vse zapil, bil je vedno prepir v hiši, ki se je končal na tako strašen način Mlinarič so zaprli in'oddali v bolnišnico, ker ima lahke poškodbe na glavi. Preiskava bo že razsvetlila misterijoz-nost tega umora.
—	Mariborske porotne obravnave. Želar Jakob Krajner iz Žitkarc je bil zaradi posilstva, žuganja in težke telesne poškodbe obsojen na šest let težke ječe.
—	Na Koroškem so priredili Slovenci dva volivna shoda. Grafenauer jeva kandidatura je bila z velikim odobravanjem sprejeta v Podlubelju in na Kočuhi. Zdi se, da se slovenski posestniki vedno bolj oproščajo nemško-liberalnega mišljenja.
—	Slovenske barve jih bodejo. Zu panstvo občine Bistrica pri Pliberku je poslalo imenik volilcev v dveh izvo
FRANK SAKSER CO
109 Greenwich St.,	NEW YORK, N. Y.
PODRUŽNICA:
6104 St. Clair Ave., N. E.„ CLEVELAND, O.
Pošilja najhitreje in najceneje
denarje v staro domovino.
Denarne pošiljatve izplačuje -c. kr. poštna hranilnica na Dunaju.
Kupuje in prodaje avstrijske denarje pod najugodnejšimi pogoji.
Nalaga denarje proti obrestim po 4 in 4J odstotke v varne hranilnice. Obresti tečejo od dnevš. vloge. Vsak vložnik dobi hranilno knjigo.
Edini zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske.
Prevzema realizacije bančnih ali hranilnih knjižic, daje nanje predplačo ali tudi takoj jih izplačuje.	,
Prodaja parobrodne listke
za vse prekomorske družbe; vsak potnik dob: originalen listek, ne pa ničvredni papir.
Vse navedeno izposluje točno in ceno Pri raznih družbah ima visoko varščino in so denarji vedno vami.
W 109
<&-
Za obila naročila in zaupanje se rojakom priporoča
FRANK SAKSER CO.
GREENWICH STREET,
NEW YORK, N. Y.
dih c. kr. okr. glavarstvu v Velikovcu. Listi tega imenika pa so bili sešiti z nitjo slovenskih barv. Glavarstvo je županstvu vrnilo imenik z dostavkom v nemškem jeziku: “Sukanec v slovenskih narodnih barvah ni umesten za šivanje uradnih listin, ker te listine ne pridejo v roke le Slovencem, ampak tudi drugim ljudem. Zato se je takoj odstranil ta sukanec in nadomestil z drugim.” — Drugi sukanec je črno-rmen.'
—	Iz Djakova. Novi djakovski bi-skup. V kratkem bode dve leti, odkar je blagopokojni slavni biskup Stross-mayer za vedno zatisnil svoje oči. Kakor čujemo, dobimo v kratkem novega škofa, in to v osebi dr. Angela Vor-šaka. Dr. A. Voršak (škofa Strossma-yerja pomožni škof) se je rodil v Ilo-ku ter je trdne postave in čvrstega značaja.
—	Ivan pl. Zajc, slavni hrvaški glasbenik, skladatelj “U boj”, “Večer na Savi,” “Slovenac i Hrvat”, itd., bo v-kratkem praznoval sedemdesetletnico svojega rojstva. Zagrebško pevsko društvo “Kolo” bo dalo ob tej priliki
narodnem gledališču njegove tisoče delo “Prvi greh.”
—Obsojen na vešala. Pred mesecem je bil obsojen v Mitroviči na smrt«na vešalih Gavra Gvozdanič, kmet iz O-gara. Ustrelil je namenoma Milana Stojčiča. Gavra Gvozdanič je bil že večkrat prej kaznovan.
ČLOVEKU SE PRIMERI,
DA VČASIH POBARVA.
brez da želi biti marogast. Lahko si človek hitro pobarva obleko, ali ni tako lahko očistiti iste... No, to je pa naše delo, in mi to storimo hitro, dobro in ceno. Mi čistimo moške in ženske obleke, da po delu izgledajo kot nave. Poskusite in zadovoljni bodete.
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co.
620-622 Cass St.
JOLIET, ILL.
Pokličite nas po telefonu N. W. 488. Chicago 489.
Kako se dobi ženin.
Kmetsko dekletce nekje na Nemškem bi se bilo rado omožilo. Gre torej vprašat, koliko bi stala poroka. “Dve marki!” odgovori dotični uradnik (tam je namreč uvedena civilna poroka). “Toliko torej velja to!” pra vi dekletce, “a kdaj moram priti?” — “V četrtek Ob desetih!” pravi uradnik.
Natanko ob določeni uri pride nevesta, sicer sramežljiva, a vendar pogumna, opravljena v svatovsko obleko z zlato verižico okolo vrata in v najličnejših novih čeveljčkih. Uradnik ji ponudi stol, in oba čakata ženina — toda tega ni od nikoder. Naposled vender vpraša uradnik nevesto: “I, kje imate vender ženina?” — “Ženina?” začudi se dekle, “no, mislila sem, da vse dobim tu za dve marki!”
Pozor rojaki!
Naznanjamo Slovencem, da smo otvo-rili novo lepo urejeno
GOSTILNO
kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obiščite nas!
DRNULC & BUŠČAJ,
[	Rockdale, Illinois.
Kam pa danes?
V Lockport!
Naprodaj imam tudi več svojih lot. Prodajam šifkarte in pošiljam denar v staro domovino.
Vzbuja občudovanje zdravnikov.
Zahtevaj ga.
Pokusi ga.
Proč z operacijami in krvavljenjem, ker S ve togo raki čaj za ledvice zdravi trajno: Ledvične, želodčne, jetrne in vse mehurne bolezni.
Svetogorski čaj za pljuča Zdravi čudovito:	Plučnice, na
mho tervse bolest esuala.Cena na vod-iddq 50c inSl.Plača do v naprejse Pilse Cent Laboratory,439 W.18 st.Chicago
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Loughran & Schoenstedt
Posojujc	') J v
denar proti nizkim obrestim. 4* Kupuje in prodaja zemljišča.
Preskrbuje zavarovalnino za posestva.
Prodaja tudi prekomorske vozne listke.
COR. CASS 4 CHICAGO STREET
I. nadstropje.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boš kupoval od nas, ti bomo1 lej postregli z najnižjimi tržnimi cenami... Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa..
Za stavbo hiš in poslopij mehki in in trdi les, late, cederne stebre, deske in šingtne vsake vrste.
Nas prostor je na Dcsplaines ulici blizu novega kanala.
ANTON DOYJAK
GOSTILNIČAR.
9th Street, Lockport, 111.
Predao kupiš LUMBER, oglasi sc pri nas in oglej si našo zalogo! Mite bomo zadovoljili in ti prihrinili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na voglu DESPLAINES IN CLINTON
BRAY-EVA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.:::::;
Velika zaloga. Nizke cene.
.. 104 Jefferson St., blizu mosta.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
ILOVENSK04M,JISKO VNA DRUŽBA,
Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL.
Tiskarna telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva1 telefona Chi. 1541-
posvečuje; če prinaša v sv. ruaši Očetu po in v Kristusu edino pred Bogom veljavno in njega vredno daritev molitve, prošnje in sprave, kot i hvaležnosti; potem, in samo potem je človek lahko vesel svojega življenja, kajti tako ve, da je oproščen grešne krivde, in se zaveda, da je otrok božji, ter zna. da je njegovo molitev ,in daritev, združeno z molitvijo in daritvijo duhovnika, božjega posredovalca na zem lji, Bog gotovo slišal in, če ni proti božji časti, tudi uslišal.
Miru vesti, gotovega upanja na milost in radost božjo, si želi človeško srce v tej solzni dolini — posredovanjem duhovnikovim ga ima — ali imamo še vprašati, da li potrebujemo duhovnikov?
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari nailov.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
¿ TRADES ÍPÍWI COUNCIL >
CERKVENI KOLEDAR.
21. apr.	Nedelja	Anzelm.	papežev do današnjega dne in bo ži-
22„ “	Ponedeljek Soter in Kajet.		vel do vesoljnega dne. “Pojdite po
23. “	Torek	Varstvo sv Jožef.	celem svetu in učite vse narode do
24. “	Sreda	Jurij; Bona	konca sveta.” Kako pa to, da vpijejo
25. “	Četrtek	Marko ev.; Arm.	naši odpadniki: “Proč z duhovniki in
26.	Petek	Klet; Marcelin.	cerkvijo! Otresimo se verskega jar-
27. “	Sobota	Peregrin; Ana.	ma — Kristusove vere!" Kaj pa prav-
JE-LI TREBA DUHOVNIKOV?
Brezverni svet črti in sovraži duhovnike. Odpadniki od naše vere jih zaničujejo in preganjajo. Tudi mlačni kristjani pravijo časih: "Kaj je treba cerkve in duhovnikov? Boga lahko molimo doma in povsodi.”
Na to odgovarjamo: Čemu je Kri stus govoril besedo: "Kakor je mene poslal Oče, tako pošiljam jaz vas! Pojdite torej po vsem svetu”?
Da ta beseda, ki vendar brez dvoma pontenja ukaz, ne velja samo za apostole, jasno sledi iz naslednje besede Kristusove: “Kajti glejte, pri vas sem vse dni, do konca sveta,!”
Ker apostoli niso ostali do konca sveta pri življenju, morajo te besede vsekako veljati tudi za njih naslednike, škofe in duhovnike.	^
Čemu je te poslal Kristus po vsem svetu, k vsem ljudem?
Odgovor na to tiči v besedah Kristusovih: “Kakor je mene Oče poslal, tako pošiljam jaz vas!” ,— Njega je poslal Oče kot Odrešenika ljude'm. Svoje poslanstvo je dovršil; ampak samo splošno. Njegovo objektivno (predmetno) odrešenje se mora sub-jektivirati (poosebiti), -t. j. sad tega odrešenja se mora nakloniti posamnim ljudem.
Istotako, kakor mora "v začetku” ustvarjena luč zasijati vsakemu po-samnemu človeku in kakor morajo sadovi stvarjenja doseči posameznika.
Posamezni človek mora biti očiščen, iz rok satanovih osvobojen,' v božjo družino sprejet in posvečen ter Oprem Bjen z vsemi tistimi čeznatornimi pri pomočki, ki jih rabi, cla more kot o-trok božji opravljati prijetna in zaslužna dela ter si tako zaslužiti nebesa kot plačilo.
Nadalje: v zavesti svoje popolne odvisnosti od Boga. iz hvaležnosti in o-t-roške spoštljivosti je čiovek dolžan, poklanjati Bogi^ dar molitve in hvaležnosti, ga vsega prositi v slučaju pre-grešenja, torej tudi odveze.
I .Očiščenje,' posvečenje in pomoč, kje, kcfa/ tn kako mu pripada kot delež?
Ali Bog sprejme molitev, usliši prošnjo in odveže grehe?
To je važno, da, glavno vprašanje za tibozega človeka. ‘V tem oziru hoče biti gotov svoje stvari, da ne bo živel v neprestanem dvomu in šel v večnost z groznim čutom najstrašnejše bojazni!
Tisti, ki nam kliče neizrečeno to-lažno besedo: “Pridite k meni vsi — okrepčati vas hočem", nam pa tudi pre ti s kost in mozeg pretresujočo besedo: "Proč od mene—ne poznam vas!” Ali ne more zadnja beseda zagrmeti meni, tebi? Vedno dvomiti je obupno, in vendar nas hoče Odrešenik “o-krepčati” in hoče, da “najdemo mir v svoji duši”!
Ves dvom izginja, mir in pokoj napolnjuje ubogo človeško srce, ob besedah Kristusovih: “Kakor je mene poslal Oče, tako pošiljam jaz vas!” kar pomenja, da imajo apostoli in njih nasledniki v duhovstvu opravljati delo odrešenja na posamnih ljudeh.
Če totej duhovnik, kot namestnik Odrešenikov svojo službo opravljajoč, podeljuje po Kristusu v to svrho postavljena in zapovedana zveličala (sv. zakramente) ter tako ljudi očišča in
NEDELJSKE MISLI.
Piše Rev. J. Kranjec.
III.
11 ud boj — boj z a n a j d r a ž j o svetinjo našega naroda se je pričel v zadnjem času med lastnimi sinovi jedne majke Slave. Na jedili strani stoje pod križem zvesti sinovi in hčere svojih katoliških pradedov — a na drugi strani se zbirajo odpadniki in izdajice, kateri so se zakleli da izbrišejo zadnji sled krščanstva in pahnejo naš narod nazaj v dobo pa-ganstva. Vodja te sovražne armade je glasilo Narodne Jednote — “Glas Svobode”. S satansko zlobnostjo se besno zaganja ob sv. križ, drevo življenja, katero je bilo zasajeno na gori Kalvariji, in našo vero imenuje naravnost: staroveško bajko. Ali se še dobi kak norec na svetu, ki bi se drznil tajiti zgodovinske resnice in ki bi svoje življenje žrtvoval za zgolj izmišljotine —pravljice?! Ne, to ni mogoče! Zgodovinska resnica pa je, da ima katoliška cerkev svoj izvor iz Jezusa Kristusa, kateri je rekel sv. Petru: "Ti si Peter skala in na to skalo bom zidal svojo cerkev in peklenska vrata je ne bodo premag^Ja." In ta Peter še vedno živi v nepretrgani vrsti rimskih
zaprav duhovniki uče, kakor to, kar je Kristus sam učil?! Zgodovinska resnica je, da so vsi apostoli razven jed-nega umrli mučeniške smrti in to za Kristusovo vero. Komu naj torej verjamemo: apostolom, ki so prelili svojo kri vsled lastnega prepričanja, ali dandanašnjim odpadnikom, ki nimajo pojma o svetovni zgodovini in še veliko manj o kakem logičnem razmo-trivanjul Psovati in kričati znajo, da je kaj, a to zna vsak vaški pastir. In ti laživitezi in puhloglaveži, na čelu jim s slamo v glavi M. Konda, se hočejo prištevati med izobražene, olikane ljudi. Kam smo že dandanes prišli! Možje, ki so se komaj naučili abc, hočejo učiti nas duhovnike, ki smo študirali po celih 16 let. Da, oni naj bodo učenjaki, a mi bedaki. Zdaj si pa oglejmo bolj natančno te čudake o-krog “Glas Svobode". Uh, kako je zacvilil ta protiverski listič v svoji 15. št. Zagnal se je v me kakor stekli pes s psovkami. Kakor divji maček, katerega je lovec zadel s svojo smrtonosno svinčenko, je zarenčal in sedaj se zvija v smrtnih mukah — javka in tuli: Pomagajte, pomagajte, ker Jed-nota — oziroma mi harambaše na koritu Narodne Jednote, pri katerem se brezbrižno na rovaž zapeljanih delavcev mastimo, smo v nevarnosti. Pod naslovom: "Župnik Kranjec — pa Narodna Jednota" so skovali take nesmiselnosti in protislovja, da se jim mora vsak pameten človek, razven podivjani protiverski fanatik, smejati. Čujte, kaj pišejo: "Narodna Jednota je po svojem značaju nepristranska glede vsake vere!” Ali ni to gorostasna laž?! Ko bi bila ta Jednota res nepristranska, bi ne smelo njeno glasilo venomer pisariti protiverskih člankov, bi ne smelo žaliti verskega prepričanja posameznikov. Kaj pa počenja to glasilo? Ravno nasprotno. Predali vsake št. so napolnjeni z naši veri žaljivimi članki, kakor: Moje verstvo — Lev Tolstoj, Liguorijanska morala itd. Niti jedna izdaja ni prišla še na svitlo, katera bi se ne norčevala z našo katoliško vero in na najostud-nejši način zasmehovala naših cerkev in duhovnikov. Gospoda, ali je to vaše postopanje nepristransko?! Odgovor je jasen, kakor beli dan.
Če ste res nepristranski, kaj vam je potem mar naša vera in kaj so vam mar naše cerkve in duhovniki? Mi vam drage volje pripuščamo vaše brezver-stvo, s katerim se tako oholo ponašate,, a pustite tudi vi nam svoje, pa bo mirna Bosna.
Kaj pa so pravzaprav kolovodje o-krog “Glas Svobode”? Socijalisti niso, ker sicer bi pisali nauke o socializmu, a vero bi pustili pri miru. Konda in so-drugi ne vejo sami kaj so in zato jim povem jaz, da niso nič druzega, kakor —goli odpadniki. V Chicagi je vse polno angleških dnevnikov in niti je-den izmed teh ne žali kake vere. Včasih mi pride v roke tudi chicaški "Daily Socialist” in ko prebiram njegove predale, vidim, da niti ne črhne o veri.
“Glas Svobode” se britko pritožuje, da smo mi prvi napadali. Sram nas bodi, ko se tako debelo lažete. Ali nismo mi dolga leta molčali, med tem ko ste vi vedno našo vero in cerkev surovo napadali? Ali mislite, da vas bomo božali, ko vi naš katoliški narod
imenujete — teličke, a sami nič ne znate? Potrpežljivo smo prehašali vaše psovke, a pregovor pravi: Svaka sila do vremena.
“Glas Svobode” pravi dalje, da imamo mi 4 Jednote v svojih krempljih. Rad bi le znal, katere so te! Meni je le toliko znano, da je nekaj duhovnikov pri K. S. K. J. in pri drugih ni niti jednega. Oh, ti nesramno laž-njiva “Svoboda”, kako se drzneš tako neumno blebetati, da cerkev in popi molzejo 4 Jednote. Vsaka Jednota lahko pove, da ni darovala niti jednega vinarja nobeni slovenski cerkvi. Kaj pa slovenski duhovniki? Jaz kot duhovni vodja K. S. K. J. delujem za vero in narod brezplačno. Ravno tako so delali drugi duhovniki pred menoj za Jednoto brezplačno. Storili so več za naš po raznih krajih raztreseni narod.v Ameriki, kakor boš ti Martine storil, čeprav živiš še sto let. Martin, vprašam te, ali delaš ti zastonj za Narodno Jednoto? Ah, kaj še. 'Plačo imaš dobro, za glasilo primerno nagrado, za vsak korak, katerega storiš za Jednoto, dobiš nekaj ekstra in na vse zadnje pade še cvenk pri kakih knofih in hajd veselo ga pobasaš v svoj žep. Pa naj bo, mi ti nismo nevoščljivi. Nas le to zanima, kaj te toliko srbijo naše cerkve, za katere niti vinarja ne prispevaš. “Mind your own business”, pa bo mir. Da bi pa ti vero učil, katere sam ne znaš, bi bilo pač smešno. To pripusti nam, ki smo kaj študirali in smo v to postavljeni.
Če si pa res taka zvezda, da si vsakemu poslu kos, ali si narediš sam svoje črevlje in suknjo? Če ne, potem pripoznaš, da moraš iti k mojstru, dri se je v tem delu izuril. Če pa hočeš kaj več vedeti o veri, zateci se k mojstru duhovniku; ki ve o tej kaj več kakor ti. Pa kaj se če — Martin v Zagreb, Martin iz Zagreba. Nekaj si pa vendar izvohal za amerikanske Slovence,zasejal si med nas sovraštvo, katerega poprej nismo poznali, a zdaj se gledamo kakor pes in mačka. To slavo si si stekel, katera ti bo pa za-bilježena v -sramoto, dokler bo živel slovenski rod.
Le eno si še zapomnite Martine & Co. Bili so drugi učenjaki, bili so kralji in cesarji, kateri so skušali ugonobiti krščanstvo z mečem in ognjem, pa ni šlo. Oni so že zdavna pomrli in Kristu sova cerkev še vedno stoji. Tudi tebe bo enkrat konec in gnil boš v hladnem grobu, ko bo cerkev še trdnejše stala.
Zatorej vi nesrečni odpadniki, ne tirajte nedolžnih žrtew v pogubo; poboljšajte se, dokler je še čas. Kaj bi bil svet brez vere in Boga, kakor velika razbojniška jama. Jeden druzega bi po cestah klali.
Pokroviteljstvo praške jubilejske razstave 1. 1908 je prevzel nadvojvoda Fran Ferdinand.
Obsojen grof. Caensko sodišče je obsodilo grofa de Noailles, ki je usmrtil z avtomobilom podpolkovnika Croizoto, na 200.000 frankov odškodnine.
Politično življenje v Črni gori. Izmed poslancev jih je 40 osnovalo narodno stranko po demokratskih načelih. Sodijo, da nastane v kratkem več drugih strank.
Ponarejene bankovce so zasledili V nemškej državni banki. Falzifikati so tako izvrstni, da jih skoro v blagajni sami niso spoznaji .ko.t take. Ponare-jalec je faktor bančne tiskarne Grue-nental, škoda pa znaša en četrt miljo-na mark!
Pobarvane cvetlice. Dognalo se je s poizkusi,, da se dado cvetlicam barve popolnoma premeniti, da se dajo napraviti zeleni nageljni in lilije itd. V ta namen se vtaknejo cvetlice z odrezanim steblom v razredčeno anilinsko barvo, ki jo potem vsrkavajo in seveda potem spremene barvo cvetov.
EVROPCE VLADAJO TUJCI.
Čudno dejstvo je, da so vladarji evropskih dežel povečini različne narodnosti od svojih podanikov. Rodoslovci zatrjujejo, da so s prestola pahnjeni francoski princi rodovine Bourbon samo eno šestnajstinko francoskega pokolenja, a po njih žilah se pretaka povečini nemška, španska in italijanska kri. Princ Viktor Napoleon Bonaparte je samo tretjino Francoz in dve tretjini potomec rodovin Wuer-temberg in Savoy. Španski kralj Alfonso XIII. je štiri petinke Avstrijca
—	dasi je ta trditev dvomna z ozirom na pravo očetovstvo njegovega očeta Alfonza XII., sina nestalne in ohlapne kraljice Izabele. Italijanski kralj Viktor Emanuel III. je tudi bolj Avstrijec nego Italijan, in njegovi potomci bodi imeli črnogorsko kri v svojih žilah.
Avstrijski cesar Franc Jožef je isto-toliko Wittelsbachcan kakor je Habsburžan, in še več, nekateri njegovih prednikov so bili Bavarci. Švedski kralj Oskar je Francoz od svoje očetove strani po rodovinah Bernadotte in Clary ter Nemec od svoje materine strani po rodbinah Holstein-Gottorp in Leuchtenberg.
Grški kralj je Danec; pokojni kralj srbski je bil napol Rus. Bolgarski knez izhaja iz rodovin Saško-Koburg-Gotha in Bourbon. Carji Romanovci, ki so vladali Rusijo skoro tri stoletja, bili so čisto ruskega rodu, po prvem carju Mihajlu Romanovem na ruskem prestolu; ampak zarod za zarodom so carji nahajali svoje žene v inozemstvu
—	navadno na Nemškem — tako ‘ da je dandanes malo stare ruske krvi v njihovih žilah. Sedanji car, slabič Nikolaj II., je napol Danec, ker je njegova mati sestra danskega kralja Friderika in angleške kraljice Aleksandre.
Belgijski kralj izhaja iz rodovin Saško-Koburg-Gotha in Bourbon. H!o-landska kraljica je istotako Nemka kakor Holandka, ker ima v svojih žilah mnogo krvi rodovin Orange, Nassau in Waldeck-Pyrmont.
Med angleškega kralja predniki so Wallizani, Nopmanci in Francozi. Njegov oče je bil Nemec in njegova mati je bila hči neke nemške princezinje Dasi je nemški cesar Viljem Hohen-zollernčan po svojem očetu, je po svoji materi v zvezi z rodovino Saško-Koburg-Gotha in še več, podedoval je tudi sled francoske ktvi po Lujizi de Coligny, hčeri velikega admirala, ki je postala četrta žena Viljema Molčalca.
Norveški kralj Haakon nima niti kapljice norveške krvi v svojih žilah. Sin je kralja danskega in bratranec kralja grškega. Njegov sin in prihodnji kralj je napol Anglež in napol Danec.
Vseučilišče za ženske se otvori v Parizu. Svrha vseučilišču bo vzgajati blage žene, dobre gospodinje in čvr ste značaje. Predavali se bodo nastopni predmeti: krojenje, moda, stenografija, francoska in inozemska literatura, higijena, nauk o rednosti, svetovna zgodovina in zgodovina glasbe.
Postelja v krsti. V Moabitu bi bila morala biti nekemu mizarju zarubljena krsta. Temu se je pa ta uprl, češ. da jo rabi njegov sin kot posteljo. Sodišče v Berolinu je dognalo da je res mizarjev sin že dalj časa hodil spat krsto in prišlo vsled tega do prepriča nja, da je v tem slučaju krsta neob hodno potrebna hišna oprava, ki se ne sme zarubiti.
Milo, ki raste na drevju. V vzhodni Indiji in Južni Ameriki raste tako-zvano “milno” drevo. Visoko je do deset metrov' in se odlikuje po bleščečih sadovih, imenovani “milni orehi” ki se odlikujejo po rumenozeleni do rjavi barvi in oljnatem jedru. Ker stroški pridobivanja niso ravno veliki, bodo v Algiru nasadili to “milno drevo”, da proizvajajo naravno milo v veliki meri.
Novo žensko opravilo. V Parizu ima jo ženske kočijaže, v Londonu ženske brivce. Nedavno je tam umrla 2iletna deklica, kiv jej je bil malokdo izmed brivcev kos, kajti bila je nenavadno spretna. Že v osmem letu se je kosala s približno 100 brivci in dobila je prvo nagrado. Le njej se je posrečilo, da je mogla v 21. minutah obriti 21 moških in to brez najmanjšega po greška.
Nova moda za pse. V Parizu vlada za pse ista moda, kot za njihove gospodarje. Moda zahteva, da nosijo dopoldne psi ogrinjalo iz preprostega, nebarvanega sukna, ^opoldne pa plašček iz boljšega blaga z ovratnikom, okrašenim razkošno z zlatom in srebrom. V njem se nahaja tudi mal žep, v tem pa batisten robec z uvezenim imenom. Zadnja novost pa so “čevlji” za pse, da jih varujejo pre hlada.
Stari Sacher umrl. Ljubiteljem do brih jedi in finih slaščic se bo utrnila solza ob grobu moža, znanega po ce lem Dunaju in daleč po svetu, last nika prvega izmed dunajskih hotelov Dolgo je služil pri knezu Esterhazyju kot prvi kuhar. Tudi avstrijski politiki se ga bodo najbrže spominjali, kajt pri njem sta sklenila Koerber nesrečnega spomina in Szell nagodbo za na daljnih deset let na veliko škodo Av strije.
Tudi profesor. Na neki peterburški gimnaziji je glasbeni profesor, mesto da bi poučeval o glasbi, neko uro u čenceni razlagal hazardne igjre in pri povedoval svoje doživljaje po beznicah. S tem je tako razvnel učence, da so mu predlagali, naj tudi praktično poskusijo njegovo teorijo o hazardni igri. Profesor je pritrdil in šlo je krasno, dokler se niso odprla vrata in v sobo stopil — ravnatelj. V svojem ognju niso slišali šolskega zvona. Stvar so potlačili.
— Amerikanski Slovenec je prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Stane le $1.00 na leto.
Letajoče kače. Če kdo govori o tem, se zdi ravnotako- neverjetnb, kot če bi trdil, da plezajo zajci. Vendar je znano tudi o teh, da v Avstraliji v slučaju lakote splezajo na drevesa. Shelfordu so na Sumatri pripovedovali, da se tam kače spuščajo iz visočine na tla ali v vodo, ne da bi se pri tem poškodovale. Na trebuhu namreč nastane pri padcu podolgasta vdrtina, ki povzroči, da kača pade poševno na tla. Isto. opazuješ lahko, ako prerežeš po-dolgem bambusov trs in ga iz visočine izpustiš na tla.
— Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim lahko govorite v slovenskem jeziku. In to je? Dr. Struzinsky. N. Chicago St.
Delavci na prostem
izpostavljeni mrazu in vlažnosti se ubranijo dolgotrajnemu bolehanju zareumatizmom in neuralgijo, ako rabijo
Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller,
ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 -O- let.
LT» V vseh lekarnah, 25 ^ I ^in 50 centov, ali pa pri izdelovalcu.
F. AD. RICHTER & CO.,
215 Pearl St.,	New York.
WINNETOU,
Rdeti gentleman
je izšel in se dobi I. zvezek za 40c., I. in II. zvezek pa za 75c. s poštnino vred.	i*tio
tt
109Greenw¡ch St., New York
J. IP. IC I IST Gr
Lesni trgovec.
Cor. DesPlaines in Clinton Oba telefon 8. Joliet.
Sts.
Kje je najbolj varno naložen denar?
Hranilnih ulog je: 32 milijonov kron.
Rezervnega zaklada Je: 800,000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejii denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilamo varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
MestnakranflamaIjiUlja islca pisiaje t uajipM t PraMiTil ulicah
Na	zaupnik v Združenih državah pn i Ul/ C A C C D
je že več let naš rojak	I ITAnlV jAlVjCK
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, O,
Najboljše in najpriporočljiveje domače zdravilo, so znane
MARIJACELJSKE KAPLJICE.
Kdor jih je že kdaj rabil,- ta ve, kake vrednosti je to zdravilo za vse tiste, ki trpe na želodcu, slabosti in glavobolu, slabem prebavljanju, teškemu dihanju, i. t. d. Navadno odstranijo te kapljice že po kratki uporabi vse navedene bolezni. Naj jih toraj nobena družina ne pogreša. 3 steklenice stanejo $1.80; 6 steklenic $2.75; 12 steklenic pa $500.
ČUDODELNO MAZILO ZA LASE.
1. Škatulja stane $1.50; 3. škatulje pa $4.00.
Marijaceljske kapljice, kakor tudi čudodelno mazilo za lase razpošilja M. RENYI, P. O. Box 32. Sta. D., New York, N. Y.
JOLIET. ILL.
FINO PIVO V STEKLENICAH.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.
OBA TEL. a«.
VSAKDO YE?
Da vsak trgovec pravi, moje blago je najboljše in najcenejše.
Ali veš kje je dobiti najlepše in najcenejše ŽENITNO DARILO kot prstan, uro ali podobne zl atnine, gotovo pri
910 N. Chicago Street JOLIET, ILL.
B. BERKOWITZ,
Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa v to stroko spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Popravnica. Govorimo tudi raznovrstne jezike.
JOSIP JONTES
801 N. Chicago St. N. W. Phone 1215
Priporoča rojakom svoje dobrozaloženo MESNICO katerej ima na razpolago najboljše sveže in prekajeno meso.
Dobra portrežba in nizke cene
K. S. K.
JEDNOTA
Inkorporirana v državi Illinois dne 12. jan. A. D. 1898.
Predsednik:...........John R. Sterbenc, 2208 Calumet ave., Calumet, Mich.
Prvi podpredsednik.......Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111.
H. Podpredsednik:...............Frank Bojc, 222 Messa ave., Pueblo, C0J0.
Glavni tajnik:.................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
SI. Tajnik:................Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Blagajnik:................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:.......Rev. John Kranjec, 9536 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Pooblaščenec: ...........Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, Cor. Chicago & Jackson St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Anton Golobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, 111.
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111. PRIZIVNI ODBOR:
Josip Sitar, 805 N. Chicago St, Joliet, 111.
Marko Ostronič, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
Josip Zalar, ml., Box 547, Forest City, Pa.
I	. ■------------------
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
PRISTOPILI ČLANI:
K društvu vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 11386 Janez Miklič, roj 1872, spr. 18. apr. 1907.	Dr. št. 97 članov.
K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 11387 Janez Lopatic, roj 1884, spr. 18. apr. 1907.	Dr. št. 120 članov.
K društvu sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn., 11388 Jožef Koščevič, roj 1880, 11389 Vincenc Dončevič, roj 1879, 11390 Jožef Miloš, roj 1877, 11391 Jakob Šubat, roj 1876, spr. 18. apr. 1907.	Dr. št. 74 članov.
K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 11392 Matevž Laurič, roj 1884, 11393 Janez Šumrada, roj 1882, II394 Janez Titman, roj 1877, 11395 Franc Kočevar, roj 1871, spr. 18 apr. 1907.	Dr. št. 213 članov.
K društvu Matere Božje 35, Pittsburg, Pa., 11396 Nikolaj Cvetaš, roj 1888, 11397 Janko Erdeljac, roj 1888, 11398 Matija Bubaš, roj 1886, 11399 Franc Balkovec, roj 1880, 11400 Nikolaj Žunič, roj 1879, 11401 Vid Čačkovič, roj 1867, spr. 17. apr. 1907.	Dr. št. 149 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 11402 Ivan Bukovac, roj 1889, 11403 Jakob Poje, roj 1884, 11404 Nikolaj Špehar, roj 1883, 11405 Matija Koenig, roj 1883, 11406 Peter Mihor, roj 1873, spr. 17. apr. 1907.
Dr. št. 62 članov.
K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 11407 Janez Sever, roj 1882, 11408 Gregor Martinčič, roj 1881, 11409 Janez Košak, roj 1866, 11410 Janez Malenšek, roj 1863, spr. 17. apr,-1907.	Dr. št. 187 članov.
K društvu sv. Janeza Krst. 60, Wenona, 111., 11411 Franc Petelin, roj 1888, 11412 Jožef Brence, roj 1876, spr. 17. apr. 1907.	Dr. št. 52 članov.
K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 11413 Gašper Plut, roj 1888, J1414 Alojzij Zupančič, roj 1880, 11415 Ignacij Zaletelj, roj 1869, spr. 17. apr. 1907.	Dr. qt. 88 članov.
K društvu sv. Frančiška 66, Cleveland, O., 11416 Štefan Vidmar, roj 1887, spr. 17. apr. 1907.	Dr. št. 40 članov
K društvu Marije Pom. 79, Waukegan, Iti., 11417 Janez Plestenjak, roj 1872, spr. 17. apr. 1907.	Dr. št. 90 članov.
K društvu sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 114I8 Janez Šinkovec, roj 1884, spr. 17. apr. 1907.	Dr. št. 45 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 11419 Matija Jakšič, roj 1888, 11420 Franc J, Mikane, roj ii$i, 11421 Jurij Slobodnjak, roj 1874, spr. 17. apr. 1907.	Dr. št. 54 članov.
K društvu Friderik Bar. 93, Chisholm, Minn., 11422 Anton Pustovrh, roj 1888. 11423 Janez Pustovrh, roj 1883, 11424 Rudolf Kovačič, roj 1885, 11425 Peter Štaudahar, rož 1883, .11426 Matija Plut, roj 1879, 11427 Jožef Mlakar, roj 1877, 11428 Janez Rus, roj 1874, 11429 Janez Vesel, roj 1873, 11430 Peter Butala, roj 1868, 11431 Franc Modic, roj 1866, spr. 17. apr. ’07.
Dr. št. 57 članov.
K društvu sv. Barbare 97, Mt. Olive, 111., 11432 Anton Pogačnik, roj 1868, spr. 17. apr. 1907.	Dr. št. 27 članov'.
K društvu sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., 11433 Franc Doric, roj 1888, spr. 17. apr. 1907.	Dr^ št. 26 članov.
. K društvu sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 11434 Franc Mlekuš, roj 1879, spr. 17. apr. 1907.	Dr. št. 31 članov.
K društvu sv. Roka 113, Denver, Colo., 11435 Franc Koroš..ec, roj 1871, spr. 17. apr. 1907.	Dr. št. 25 članov.
prestopili Člani.
Od društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., k društvu Marije Pom. 79, Waukegan, 111., 1280 Jožef Mesec, 14. apr. 1907.	I. dr. št. 139 članov'.
II. dr. št'. 89 članov'.
Od društva sv. Srca Jez. 70, St. Louis, Mo., k društvu sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 10924 Jakob Janez, 14. apr. 1907.	I. dr. št. 56 članov
,	II. dr. št. 57 članov'.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 512 Valentin Gornik, 15. apr. 1907.
Dr,, št. 119 članov'.
K društvu Friderik Bar. 93, Chisholm, Minn., 10726 Rudolf Stornik, 8. apr. I07.
Dr. št. 47 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Janeza Krst. 13, Bivvabik, Minn., 8139 Franc Delak, 8. apr. igo?.	Dr. št. 70 članov.
Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 9978 Jurij Krajačič, 8. apr. 1907. 9671 Volpe Salvator, 8. apr. 1907.	Dr. št. 143 članov'.
Od društva sv. Petra in Pavla 62, Bradley, 111., 8282 Franc Kovačič, 10. apr. igoj.	Dr. št. 17 članov.
Od društva sv. Barbare 97, Mt. Olive, 111., 9952 Andrej Obranovič, 10. apr.
Dr. št. 26 članov'.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva Marije Pom. 79, Waukegan, 111., 7702 Lovrenc Petrovčič, 15. apr. 1907.	Dr. št. 89 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva Novi Dom 102, Newark, N. J., 10556 Jožef Rosman, 13. apr. 1907.
Dr. št. io članov.
Od društva sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wi^, 10605 Anton Ravnih, 8. apr. 1907.
Dr. št. 32 članov.
PRISTOPILE ČLANICE:
K društvu sv. Jurija 3, Joliet, 111., 3117 Paulina Rogina, roj 1886, spr. 17. apr. igoy_	Dr. št. 42 članic.
K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111./3118 Marija Briš, roj 1883, spr. 17. apr. 1907.	Dr-	št.	63 članic.
K društvu sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 3119 Frančiška Skala, roj 1882, spr. 17. apr. 1907.	Dr. št. 35 članic.
K društvu Marije Pom. 78, Chicago, 111., 3120 Ana Škrlep, roj 1888, 3121 Marija Leskovec, roj 1887, 3122 Uršula Košnik, roj 1887, 3123 Marija Kerč, roj 1886, 3124 Marija Mihevec, roj 1886, 3125 Ana Podgoršek, roj 1885, 3126 Marija Svetlin, roj 1885, 3x27 Terezija Gerčar,.roj 1885, 3128 Marija Bostič, roj 1885, 3129 Marija Demšar, roj 1884, 3130 Rozalija Habijan, roj 1884, 3131 Rozalija Koporc, roj 1882, 3132 Marija Bojt, roj 1881, 3133 Rozalija Potokar, roj 1879, 3134 Frančiška Koporc, roj 1877, spr. 17. apr. jgoy.	Dr.	št. 87 članov.
K društvu Marije	Pom.	79,	Waukegan,	111.,	3135	Marija	Smole,	roj	1879, spr.
17. apr. 1907.	Dr.	št.	14 članic.
K društvu sv. Antona	Pad.	87,	Joliet,	111.,	3136	Marija	Mavrič,	roj	1881. spr.
1907.
17. apr. 1907.
Dr. št. 10 članic.
K društvu sv. Barbare 97, Mt. Olive, 111., 3137 Ana Kajtna, roj 1862, spr. 17. 17. apr. 1907.	Dr. št. 2 članici.
SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE.
K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 314 Antonija Gornik, 15. apr. 1907, 329 Marija Jurkas, 15. apr.\ 1907.	Dr. št. 32 članic.
JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. J.
So. Chicago, 111., 14. apr. — Tukajšnje društvo Vit. sv. Florijana št. 44. K. S. K. J. je imelo 7. aprila svojo redno mesečno sejo, pri katerej se je sklenilo veliko važnih stvarij v korist društva in Jednote.
Predvsem smo znižali pristopnino za tri mesece, maj, junij in julij na $2.00. Toraj dragi rojaki v So. Chi-cagi in okolici, zdaj se Vam nudi lepa prilika, da pristopite h katoliškemu društvu. Društvo Vit. sv. Florijana je eno najstarejših med slovenskim narodom v So. Cfticagi in je na dobri podlagi danes v všeh zadevah. Toraj Vam še enkrat kličem posebno mladim rojakom, da ne- zamudite te prilike, ker to je samo za tri mesece.
Obenem naznanjam tudi tistim članom, kateri niste bili pri zadnji seji, da vsaki član našega društva vsaj enega novega člana priporoči in s tem zagotovim, da bodemo še lahko kaj več dosegli kakor do zdaj.
Naznanjam tudi to, da je društvo sklenilo enoglasno, da kateri član ne plača dva meseca svojega asesmenta, se mu piše 25C kazni, in ako ne plača tretji mesec do 15., se suspenda. Znano Vam mora biti, da vsaki član mora plačati svojo mesečnino, bodisi pri kateremkoli društvu ali zavarovalnici. In ako plača ob pravem času, s tem prihrani veliko stroškov in sitnosti dru štvenih. Ker Vam je znano, da so veliki stroški, toraj moramo tudi skrbeti, da prihranimo kaj v blagajnici. Ako vsi redno plačujemo, mora društvo pri tem napredovati. Zatorej sem se namenil, da Vam svetujem, da redno plačujte. Ako ni kateremu mogoče priti na sejo, pridi k meni na dom, kjer me najdeš vsak večer, toraj ne bo izgovora ' nisem mogel na sejo”. Imaš časa 30 dni v mesecu, toraj lahko prideš, kedar imaš priliko.,
Večkrat berem v vašem cenjenem listu o razmerah med našimi rojaki. Ravno danes vidim prepir o raznih Jednotah in krščanstvu itd. Ali res smešno se mi vidi, da ravno med našimi rojaki mora biti prepir, in posebno pa še o kakšnej zadevi! Dragi mi rojaki po širni Ameriki, vzemite si vzgled po raznih katoliških društvih, kako so ponosna na svojo zastavo, kako so vneti člani za zastavo in korakajo z odprtimi očmi proti cerkvenim vratom in ste pokažejo, da se ne sramujejo, da so katoličani in imajo ta korekoč veselje, kamor pridejo. Torej žali Bog imamo tudi nekaj rojakov med nami, da mislijo, da so že dovolj učeni in da že dosti znajo. In če kaj tualitam ni prav bo najprvo pokrivil katoliško vero, rekoč: spoved ni nič; sv. maša ni nič, katoliški duhovni so krivi in tako naprej. A vendar, kako je to, da Vam je ravno katoliška vera najbolj na potu in da ni druzega, da bi se izpodtaknili kakor ravno nad katoliškimi duhovniki. Ali ni to čudno in neumno? Ker ako ste učeni, morali bi znati, da bi morala biti huda vojska, da bi pokončala katoliški narod Torej velika sramota je za nas Slovence: tukaj nas je mala peščica v tej tuji deželi in se ne moremo razumeti Posebno pa obžalujemo tiste učene^ kateri se učijo svobode po Združenih državah, ker oni še niso zadosti učeni. Saj ne napredujejo, ampak siromaki morajo ravno tako sebi kruh služiti in svoji družini, kakor i tisti, kateri uživajo sad katoliške vere. Zatorej dragi rojaki, kateri pridete v to tujo deželo ali pa kateri ste že tukaj in da se ne veste kam obrniti, krenite na pravo pot in ne boste nikdar zašli. In ako Vam kdo pove, da ta pot, na katero ste se namenili, ni prava, ne ver-jamite,ampak korakajte naprej s pogumom tako dolgo, da dospete v krilo K. S. K. Jednote, in tam bodete brez vseh napadnikov in prevideli .bodete ko se razgledate, da ste prišli med dobre pastirje dobrih ovčic.
Omeniti -hočem tudi nekaj o našej slovenski koloniji v So. Chicagi, da dobro napreduje. Z delom gre tudi precej dobro in kakor se kaže bode dosti dela pri nas to celo leto. Da ne pozabim omeniti: igra, katero je predstavljalo Slovensko zabavno društvo Zvezda v prvič v tem mestu med Slovenci,, se je prav dobro obnesla. Igralci so prav izvrstno predstavljali tri kralje iz Ljubljane. Častitamo! Omenim tudi. da naš dobroznani rojak Frank Medosh zida novo poslopje, na katero »je naš slovenski narod lahko ponosen, ker bode eno najlepših v slovenski naselbini in tudi kar se zove East Side poslopje, bode stalo okolu $1,800.00 in bode zidano v tri nadstropja. Spodaj bode salon in pisarna in brivnica, in zgoraj bode prostor za tri fainilije in velika dvorana, katera je zelo potrebna za slovenski narod v So. Chicagi.
K sklepu pozdravljam vse rojake in člane K. S. K. J., tebi, A. S., pa želim veliko uspeha.
Anton Skala, tajnik.
riško zastavo, katero je kupil I. tajnik, g. Stcvc Zgonc, društvu sam za svoj denar. Naše društvo je sloveče in v resnici najlepše v Chisholmu. Tu kaj imamo 5 podpornih društev in vsa dobro napredujejo.
V nedeljo po blagoslovljenju bandera in zastave bo imelo društvo Fri derik Baraga svojo veselico v k. Štefan Zgončevi dvorani ter bomo imeli zelo dobre čase. Na to veselico se vabijo vsi Slovenci, ker bo orajt. Igrala nam bosta ‘‘Chisholm City Band” in šta jerski orkester. Za dobro postrežbo se bo potrudil odbor. Botri bandera bodo gg. John Kočevar, John Mlačnik, Anton Bavc in Frank Kerže. Z nami korakala bodo sledeča društva: Društvo Srca Jezusovega K. S. K. J, društvo sv. Jožefa J. S. K. J. in društvo Slava Bogu H, Z.
Tem potom tudi opozarjam, da naj se društva' zbero točno ob 9. uri v svojih prostorih. Društvo Friderik Baraga se zbere v g. Štefan Zgonca dvo rani točno Ob 8. uri.
Srčen pozdrav vsem udom K. S. K. J. in vsem Slovencem v Ameriki.
Stefan Zgonc, I. tajnik.
Waukegan, 111., 15. apr. — Naše društvo Marije Pomagaj št. 79. K. S. K. J. je imelo svojo skupno spoved dne 16. marca in dne 17. marca, to je na Tiho nedeljo je imelo svoje skupno sveto obhajilo; in reči moram, da tako združeno še nikdar nismo nastopili, kakor letos. Kajti bila nas je velika večina, tako da je bilo res lepo videti, ko smo korakali iz šolske dvorane v cerkev z društvenimi znaki na prsih. Toraj dragi mi bratje društva Marije Pomagaj! Le tako naprej, po kažimo tudi na zunaj, da smo složni in da napredujemo v vseh stvareh, ker le v slogi je moč.
Objednem pa opominjam vse one društvene brate, ki še niso opravili svoje velikonočne dolžnosti, da to v kratkem času store, ker drugače se bo de ravnalo po pravilih. In prosim vse brate, da naj prinesejo svoje spovedne listke na prihodnjo sejo ali da jih izroče predsedniku ali tajniku, da bode vse v redu.
Dalje tudi naznanjam, da se je naš dosedanji tajnik Fr. Petrič odpovedal tajništvu zaradi preobilega dela, in na njegovo mesto je bil izvoljen Martin Jereb, bivši podpredsednik in pomožni tajnik, za podpredsednika je bil izvoljen Fr. Šuštaršič in za pomožnega tajnika Fr. Papež.
Tem potom opominjam vse društvene brate, da mi vsakdo naznani svoj naslov, kdor ga še nima ali kdor se je preselil, da bode vse v redu.
Naznanjam tudi, da bode imelo naše društvo veselico v soboto večer, dne 27. apr. v Fr. Opekovi dvorani na 10. cesti. Toraj vabim tem potom vse waukeganske Slovence in Slovenke, da se te naše veselice v obilem številu udeleže.
K sklepu pozdravljam vse rojake po Zjedinjenih državah, tebi, dragi nam “Amerikanski Slovenec”, pa želim obilo naročnikov. Matija Jereb, tajnik, 834—10th St.
Federal, Pa., 9. apr. — Naznanjam vsem udom društva sv. Jožefa št. 21. K. S. K. Jednote, da bomo imeli skupno velikonočno spoved in sv. obhajilo dne 21. aprila in sicer v cerkvi sv. Barbare. Tem potom opozarjam člane omenjenega društva, da storite svojo versko dolžnost. Ud, ki tega ne stori, bode kaznovan po društvenih in Jed-notinih pravilih. Opominjam tudi one člane, kateri . bi opravili velikonočno dolžnost kje drugje, naj pošljejo spovedni list na tajnika.
Pozdravljam vse člane in članice K. S. K. Jedntoe.
John Demšar, tajnik.
Chisholm, Minn., 8. apr. — Tem potom naznanjam, da je v Chisholmu zelo dosti dela in so tudi dobre plače. Slovenci se tu zelo naseljujejo.
Naznanjam tudi, da bo društvo Friderik Baraga št. 93. K. S. K. J. imelo blagoslovljenje bandera in zastave v nedeljo 21. aprila pri sv. maši ob 11. uri dop. Društvo zelo napreduje. Šele eno leto je, kar je ustanovljeno, pa ima 60 članov in si je kupilo bandero,
ki stane $105.00 ter ima tudi lepo arae-1
Etna, Pa., 10. apr. — Naše društvo sv. Petra in Pavla št. 89. K. S. K. J. je zaključilo na zadnji seji, da bo imelo svojo velikonočno spoved dne 27. aprila zvečer, a sv. obhajilo dne 28. apr. pri prvi sv. maši. Zato javljam vse članom, tudi onim, ki so že bili pri spo vedi, da dojdejo ta dan, da bomo vsi skupaj pri sv. maši. Obenem opominjam vse člane, ki so oddaljeni od tukaj, da mi pošljejo svoje spovedne istke najzadnje do Binkošti; kdor ga ne pošlje, bo brez izgovora suspendo-van.
Franjo Kuzmijak, I. tajnik,
31 Ganster st.
Chicago, 111., 16. apr. — Glasilu naše slavne K. S. K. Jednote moram poročati, kako imeniten dan je bila nedelja 14. apr. za naše društvo' Marije Pomagaj št. 78. K. S. K. J. Ta dan smo pri društveni seji sprejele 16 novih članic. Vse so mlada dekleta, ki so prišla pred kratkim iz stare domovine. Lepo je za mlada dekleta, da se pridružijo našim katoliškim društvom. Dokler bodo pri naših katoliških društvih in bodo spol-novala društvena pravila, toliko časa bodo gotovo ostala dobra, poštena in krščanska dekleta. Naše društvo šteje sedaj 87 članic in je v celi’Ameriki največje žensko društvo, pripadajoče h K. S. K. Jednoti. Pred dvema letoma se je vstanovilo naše društvo, štelo je takrat le 11 članic. In kmalu se je videlo, kolikega pomena je žensko društvo za-Slovenke, razkropljene v tako velikem mestu, kakor je Chicago. Prej druga za drugo nismo vedele, nič se nismo poznale, in nič nismo vedele, kje da živimo in koliko nas je. Danes smo pa v društvu M. P. združene kot sestre — 87 nas je po številu — bolj in bolj se druga drugi
sa»
Rojaki obrnite se z zaupanjem na nas!
----------------------------
Ako mi naznanimo po časopisih, da smo zmožni /zdraviti vse bolezni moi in žensk, storimo to le zato in edino s tem namenom, da one osebe, ki imajo bolezen, katero mi z največjo izurjenostjo in spretnostjo ozdravimo, lahko vedo kam naj gredo, da ozdrave. Mi nikogar ne silimo, da bi tako privabili rojake k nam, pač pa vam to javljamo z resno željo, da bi zamogli pomagati našim bolnim rojakom. Že nad 25 let smo zdravili vse bolezni mož. Celo življenje smo zdravili bolezni in lahko s ponosom rečemo, da ni bolezni, pa naj bode še taka in še tako stara, da bi je mi ne ozdravili. Mi ne trdimo, da zamoremo ozdraviti vse bolezni, ki so znane dandanes, kajti to bi bilo pretežavno. Mi trdimo, da
lahko ozdravimo vse bolezni mož in žensk
KATERE MI ZDRAVIMO.
Naš zavod je najstarejši, kar jih je v Zveznih državah. Mi smo dovriili višje šole na evropskih univerzah in pridemo iz istih krajev, kakor pridete vi Toraj rojaki, ako imate le kako bolezen izmed onih, katere so spodaj imenovane, nikar ne pomišljajte niti trenutek, temveč obrnite se takoj do nas, vaših rojakov in razložite nam v vašem materinem jeziku svoje bolečine ia nadloge. Mi vam bodemp pomagali v krajšem času in bolj po ceni, kakor katerisibodi zdravnik v deželi. Bodite previdni 'kpmu zaupate vaše dragoceno zdravje! Oglasite se pri nas, predno se obračate do kakega druzega zdravnika.
Mi vas gotovo ozdravimo io to v najkrajšem času!
Zastrupljenje krvi, krč, božjast, slaboumnost, zguba moči, vse bolezni v hrbtu in sploh vse bolezni pri moških in ženskah. Preiščemo vas zastonj in damo tudi nasvete brezplačno.
Uradne ure od 9—5 ob delavnikih, 7—9 zvečer vsak d»«
Ob nedeljah od 10—a.
BERLIN MEDICAL INSTITUTE,
703 Penn Ave.	2 nadstropje.	Pittsburg, Pa
Ako se ne morete oglasiti osebno pri nas, pišite nam pismo. Mi vas tudi lahko pismeno ozdravimo. Opišite vaše bolezni v vašem materinem jeziku; pristavite tudi, kako dolgo ste bolni in koliko ste stari ter naslovite na:
Berlin Medical institute
103 Penn Avenue
)
Pittsburg, Pa.
približujemo in upamo, da bo naše dru štvo vkratkem izvršilo svojo nalogo, da bo namreč to društvo vse po Chicagi razkropljeno ženstvo zbralo k skupnemu slovenskemu in katoliškemu ognjišču. Da je društvo v zadnjem času tako hitro narastlo, zato gre posebna zahvala našej sestri gospodični Fanny Mihevc. Društvo se je njej za to tudi hvaležno skazalo. Kupilo ji je v spomin dragocen zlat znak K. S. K. Jednote. Na poziv sestre pred sednice ji je ta znak na prsi pripela najbolj zaslužna članica našega društva, Mrs. Terezija Sinkovič. Obda-rovanka se je zä prejeti dar lepo zahvalila in vsem članicam toplo priporočala, naj vsaka izmed njih dela po svojih najboljših močeh za napredek in povzdigo našega društva.
Pri našem društvu je sedaj 34 deklet. In na čast novim članicam in sploh na čast vsem dekletam bomo napravile dne 5. maja party ali domačo zabavo v Sohradovi dvorani na Center Ave. št. 626. Dekleta bodo skrbele za dobro postrežbo, z lepim slovenskim petjem pa bodo zabavale vse prijatelje, kateri nas bodo počastili s svojo navzočnostjo. Vstopnina prosta.
Pozdrav vsem članicam in članom naše slavne K. S. K. Jednote!
Ivanka Perko, I. tajnica.
KRANJSKEGA HLAPCA ZA NA kmetijo potrebujem, kateri je navajen s konji delati. Dam mu dobro plačo, 28 do 30 dolarjev na mesec in vse prosto. J. M. Nemanich, Tower City, N. D.
Halo, Johny!
Kje si pa bil včeraj? Saj veš kje, tam kjer je največ zabave. Ali še ne veš, da je največ zabave v GOSTILNI.
JOHN KOŠIČEK,
590 S. Centre ave. CHICAGO, ILL.
The Joliet National Boot
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL $100,000.00
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBT. T. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic.
Collins Street Wine and Liquor House
Žgane, galon po $1.75, $2, $2.50, $3, $4, in $4.50.
Brandies, galon po $2.50 do $5. Vina, galon po $1 do $2.
Prodajamo na drobno za nizke trgovske cene..
G. W. KEIBER, Manager
1043 COLLINS ST.
N. W. Phone 999.	" Chicago 2893.
' ft.*	SVOJI K SVOJIM!	
	< Prva in edina slovenska tvrdka v Ameriki.	¡5
	& Vsili društvenih	>—> « <
m j|	~ potrebščin.	E 9,
		O
» Sv-gll 1	John N. Gosar Co.	>w Q
		O
		«
	719 Kigh St., W. Hoboken, N. J.	ti O
Jap	Priporoča se vsem slovenskim dru-	t3 H 9«
	štvom za blagohotna naročila n. pr.	hH
JsHSäirlfl	društvenih zastav, znakov (badges) re-	« P<
EJ&Tij|ffipga8s	galij, pečatov, gumbov (buttons),	
¿S k	knjig, slik križev, podob, itd.	<
	Vsa dela se izvršujejo iz najboljšega	O n
1HHB	blaga in po kar mogoče nizki ceni.	9Î
!| J| |i| ji i	Z bratskim pozdravom	< Z
	JOHN N. GOSAR CO.	¡5
S	Član K. S. K. J. in J. S. K. J. r	
	NIKJER BOLJŠE IN CENEJŠE.	
Tomaž Kocjan se je pelja iz Amerike. Kmečki fant je pravil se je bil na pot.
domov pisal, če bi bil vedel, kje si. Ampak bil, na- Amerika je velika... Kaj nisi nič pida bi se vres- sal? ... ničilo, kar je snoval in sklenil tiho in j “Dela! sem" -— je odgovoril Tomaž sam zase. Zakaj denarja je bilo treba 1 zamolklo in je gledal gor proti bukov-pred vsem, da se napravi bodočnost, ju.
ki sfc rodi po želji srca iz sanj in pre- "Leto je od takrat... Dolgo je leto, mišljevanja.1 Slaba je bila hiša, streha kaj se vse zgodi v enem letu!.. . Vse
se prevrže, glej tudi župnik so umrli,
je bila razgrebena, stene oguljene in zamazane, hlev razgrapan, kozolec napol razpadel in trhel. Na hribu je sta lo vse, tako je gledalo v dolino, kakor troje kuštrastih glav.
Zdaj pa se je peljal iz Amerike \ 'domovino Tomaž Kocjan. Zdaj je prišel čas, ko se bodo poče*ale kuštraste glave, zakaj denar je bil v žepu. Veliki svetli tolarji so prešerno žvenketali, zlata verižica se je svetila na jopiču in v žepu je tiktakala velika zlata ura.
Pomlad se je delala, ko se je bližal Kocjan domovini; že je zelenelo bukovje, In ščinkovci šo peli svojo navadno pesem. Ampak veselo so peli.
"Vsi, vsi, vsi otroci so šli v Kočevje — stric tu—u—di".. .
Veselo so peli, ampak isto pesem neprenehoma.
Globoko spodaj v šumi so grlile grlice in kosi so se oglašali kakor je zapisano v pesmi: Poje mi, poje črni kos.. .
Vse je pelo, kakor bi bil koncert zunaj. Tudi vrane so vpile in kavke
bogvezakaj. Menda so mislile lepo peti, pa lepo ne znajo, kdo bi jim zamašil? Kragulj k so letali visoko v zraku — silno visoko, menda tik neba. Mirno so se zibali proti jugu, na severno stran proti solncu na vzhod, peruti široko razprte, oči svetle in iskreče. Zdaj je bil prišel njihovega kraljevanja zlati čas.
Kocjan je videl vse to in je bil vesel. Popravil je klobuk in .skoro bi bil zapel:
“Poje mi, poje črni kos”...
Že je pričel, pa je vtihnil in je pogledal proti holmu, od koder so gledale kuštraste glave. Šel je po rebri gor in lepo mu je bilo in pcav. Zdaj že ni bil dolgo pisal domov. Enkrat, pred dolgim časom je bil pisal, morda pred letom. Pisal je bil. da se ne bo zdaj več bavil z pisanjem, ampak da bo delal. “Pisma samo mešajo človeka, taka pisma —-” tffko je bil zapisal in je mislil pri tem na lepo Anko. ki je delala pri materi.
“Mešajo taka pisma" — je pisal — “zdaj bom molčal in delal".
In tako je storil.
Zdaj pa je prišlo, kar je bilo daleč. Že gre po rebri, že morda ugleda od-daleč kje na njivi mater, Anko vgleda veliko in močno in črnih iskrečih oči.
"Hoj, hoj...” tako zakliče Anka, se ozre in se domisli in je vsa v zadregi. V čudni zadregi je, vsa rdeča v vroči in potni obraz, s prtom briše znoj od čela in senc, po belem vratu briše, spri jemljejo se črni, vlažni razkuštrani las je.
“No..." misli nekaj povedati Tomaž, pa je tudi njemu čudno. Saj je to tako, navadno je, ima jo rad.
“No...” misli povedati drugič in obstane. Anka je vsa rdeča, v tla gleda, včasih dvigne oči in se smeje v zadregi.
"Hm, hm...”
Malo glasneje se zasmeje in pogleda v obraz. Roko hoče dati, pa jo je sram, ker je roka vsa razkava in umazana .. .
Že je bil prišel na vrh; kuštraste glave so se približale. V bajti je bilo vse tiho. Tomaž se je približal in je stopil na prag.
“Ni jih doma" — je pomislil — "na polju so. Delajo."
"Grem na polje" — je sklenil in je
šel,
* Solnice se je smejalo nasproti, pravo spomladansko šolnce. Ves prerojen je bil človek, na goro bi šel in bi zavriskal. Ako bi šel tja pod bukovje? Tam bi sedel pod gabre, ki so pričeli žele neti. In vse poje tam, kakor v koncertu. Vse križem se oglaša: ščinkovci vrane, kavke, strnadi, liščki, čižki, srake, šoje.. .. vse križem
Tomaž gre in je čisto vesel. Pa ga nekdo zakliče od strani, tam iz grape zavpije s hripavim glasom.
^ “Ho—oj, ho—oj.’
Kocjan pogleda in spozna šepasto Nežnlo.
"No, Nežula kaj je, Nežula?”...
N ezula" šepa in se bliža, in kremži obraz.
“Žalostno” t— ponavlja in stoka jokajoč — “žalostno."
"Mater smo pokopali, Kocijanko1 tuli na glas in otira solze z umazanim predpasnikom.
“Hov, hov... pred mesecem... Tista nova bolezen... Bog se usmili"’ tuli Nežula z grdim glasom in mečka predpasnik.
"Tudi Anka je bolna.. . vsa je proč .. .Tista nova bolezen.. . hov, hov... starka joče in javka s čudnim hripavim glasom.
Ne more dalje gledati, hudo mu je in gre vun. Zunaj stoji na pragu, gleda proti bukovju; tam je koncert, velik spomladanski koncert; on ga posluša, pa ne sliši.
Mimo pride kmet Klepec, Začudi se, pa on je pameten in hitro ve, na čem da je.
“Pa ti niso nič pisali? Saj bi ti bil jaz
ki so bili svet mož...Božja volja...'
Naprej je šel kmet Klepec. Tomaž pa je stal na pragu in v sobi je zastokalo. Jure pa je na glas zaklical.
"Hoj, ho—oj, jov, jov...” Zamolklo, čudno je zaklical. Tomaž je stopil v sobo in Jure je jokal ob postelji
"Umrla je... jov. jov..."
Jokal je na glas, govoril je vmes zamolklo.
"Jov, jov...”
In Tomaž je stal sredi sobe In je gledal mrtvo Anko. Belo kakor stena oči steklehie, široko odprte, tudi usti na ~ol odprta, črne lase svetle in mo kre, prsi razgaljene in še «otne...
Zunaj je bila pomlad, zelenelo je bukovje, koncert je bil živ, vse je pelo. vse križem se je oglašalo. Po ja-rah so našli pastirji, kmetje so orali njive, solnce je sijalo in je prijetno grelo.
“Saj si bil doma, saj si jo videl; kaj bom pravila... hov, hov” tuli še glasnejše, Tomažu pa je čudno. Kakor kip stoji in ne razume. Okrene se in gre. da pogleda če je res tako, ali so le sanje. Vstopi v kajžo in vidi Anko v postelji vso bledo in slabo. Pogleda ga. potem se nasmehne, roko hoče dvigniti, odpira usta, nekaj bi povedala. pa ne more. V kotu sedi stari Jure in gleda začudeno; domisli se in inako se mu stori. Skremži obraz, zateguje usta, oči se mu orose in brada se mu trese. Tudi on hoče nekaj povedati pa ne more. Poizkuša, pa mu jok zaduši glas.
Tomaž gleda, vidi, da niso niso sanje, ampak resnica in se obrne in gre...
t Hadži-Hassan.
(Slika s Kavkaza.—Iz hrvaškega pre vel F. K.)
Vroče junijsko solnce je razlivalo svoje pekoče žarke na balkon moje hi še in na gladke strehe' sosednih pošlo pij, na prostrano obalo morskega za-iva in na vrhove jambor v zalivu na bajajočih se ladij in jadernic.
Stari Kaspij (Kaspijsko morje) in njegovi opajno zeleni valovi dobivali so temno, mestoma višnjevkasto barvo. tako da se je zdelo, kakor bi se v dalji spajali z nebesnim svodom.
V razgretem ozračju videti je bilo ike vitkih minaretov in okna oddaljenih poslopij žarela so ob svitu solit čilih žarkov zahajajočega sobica kot plameni.
Doli pred hišo stal je Hadži-Hassan in pomežikujoč zrl v mesto, ne da bi ganil. Videti je bil ves prevzet kot začaran od prelestne slike solnčnega zatona.
Vsako jutro si lahko videl starca sedečega na kameniti klopi poleg koče. Sedeval je tam skrbno omotan in oblečen kot v hladu, na glavi kučmo, obšito s kosmato ovčjo kožo. Tam je sede! in se grel na solncu dan na dan. Prijazno se mu ozira pogled naokrog in če izpregovori, drhti in stresa se nalahno njegova gosta, nekdaj črna, sedaj pa že osivela brada. Solnce neusmiljeno pripeka, vsako bitje se poti, da lije znoj curkoma po telesu, a Ha-ssan sedi tam v vročini, da se niti ne gane. Nekdaj vroča kri starčeva se je brez dvoma docela ohladila; mičejo ga le še žarki kavkaškega solnca.
Vračajoč se opoldne po končanih o-pravkih domov, zopet vidim Hassana, a topot na drugem prostoru. Oni kraj', kjer je sedel zjutraj, je sedaj v senci, a Hassan se je zato preselil na breg poleg koče. S prekrižanima nogama kateri je objel z obema rokama krog kolen sedi ondi ter se koplje v solnč-nih žarkih.
Meni se od vročine temni pred očmi, poloteva se me skoro omotica od strašnega pripekanja. Asfaltni hodnik kraj ceste, omehčal se je skoro kot testo.
"Pri preroku! Hassan, ali vam m prevroče?"
Dobrohotno me pogleda starec ter de:
“‘Ti Si mlad, jaz pa sem star. Tebi. je seveda vroče, a meni ne. Le čakaj, če boš živel nekaj več let. tako kot jaz pa tudi tebi ne bo več vroče.”
Mimo pride Tatar, ki goni pred seboj osla, obloženega s tovori vode. Hassan vzame velik lončen vrč iz bi sage ter hlastno pije v debelih požirkih kalno in slano vodo iz vodnjaka. Kot “pravi vernik” ne pokusi on sladke vode.
V mestu je razsajala kolera. Komisija za omejitev razširjanje te epidemije zasledila je kali in vzroke kolere v vodnjakih, ki so'jih vsled tega zaprli. Tatari so nekaj časa donašali vodo iz sosednega sela, ki je bilo od nas oddaljeno kakih pet vrst. Potem so pa
izkopali vodnjak na dvorišču naše hiše.
"Hassan,” pravim mu, “zakaj pijete to vodo. Zboleli bodete za kolero!”
Ostro me pogleda Hassan.
“Kaj Kolera? Ali si že videl kolero? Če Alah hoče, tedaj pa moraš umreti... Kaj, kolera!?”
Bilo bi zaman, Hassana o nasprotnem pripričati. Vsak poizkus razgovora je na kratko pretrgal z besedami: “Ako hoče Alah...” Vsi dokazi in vse prepričevanje na podlagi medicinske vede in higijeničnih naredb so naleteli na odpor v teh besedah, v starčevem izrazu prirojenega fatalizma. Pili so še nadalje z bacili kolere okuženo vodo iz vodnjaka, kopali se v njej — in na stotine nesrečnih žrtev so že zagrebli.
Hassan je žalostno zmajeval z glavo.
"To je Alahova volja!...”
Zaman so si prizadevali zdravniki ljudstvo pripraviti do tega, da bi raz kužih obleko — to je psčmreč mosle-minom zabranjeno — zaman so poiz kušali preprečiti, da bi perilo doma prali; vse prizadevanje bilo je brez uspeha.
Ljudje so cepali drug za drugim za kolero, kot otrovane muhe.
“Kakor je Alahova volja!” dejal je Hasan mrko. “Alah je moder in pravi čen, zato kaznuje grehe...”
Dan je potekal za dnevom in strahovito je kosila smrtna kosa. Hadži Hassan je sedeč na običajnem prostoru nemo zrl, kako so mimo njega nosili mrtveca za mrtvecom na pokopališče. Dan na dan so se vozili mimo vozovi, v katerih so sedeli ljudje bledih in upalih lic, udrtih ter brezizraznega, skoro divjega pogleda; na obrazih se jim je brala beda, strah in trpljenje.
Žene v črnih haljah, blede kot smrt, vsled prečutih noči, izbuljenih oči ter upali h obrazov vsled žalovanja za u-mrlimi... Izgubile so može, očete, brate.. . Po celi oni cesti, ki je vodila do grobov, je bila razlita brezmejna toga in bolest.
Hadži-Hassan je sedel kot po navadi ter žalostno zrl predse.
“Hassan,” pravim mu nekoč, “ali je tudi to hotel Alah?”
Opazoval sem ga natančno; na njegovem obrazu se ni dala opaziti nika-ka izprememba.
Globoko je vzdihnil in otožno odkimal z glavo.
“To ni Alah, to je satan; satan ne želi človeku ničesar dobrega. Živeli smo v miru z Armenci, a satan je zasejal med nas seme prepira. Ali hočeš, da ti povem izgled? Le čuj!”
“Pripovedujte, Hassan; poslušal vas bom.”
Starec prične:
“Neki gospodar imel je dva petelina; eden je bil čisto črn, drugi bel. Živela sta oba na enem dvorišču prijazno med seboj, ne da bi se bila ke-daj ravsala. Vse se je temu čudilo, Nekoč pride gospodarjev sosed ter pravi: “Če želiš, ti dokažem in storim, da se bosta jela petelina pobijati.” Gospodar se je nasmehnil. “Kako bi bilo to mogoče, ker sta doslej v miru skupaj živela? No, pa poskusi!” "Dobro,” pravi sosed; “prepusti mi jih lc za eno noč.”
Sosed vzame petelina s seboj, pa čez noč vsakega posebej zapre, zjutraj pa jih prebarva, črnega z belo, belega s črno barvo — ter oba hkrati izpusti. Petelina se nista več spoznala ter sta si takoj skočila v grebena, — prvikrat v življenju.
Gospodar je sedaj izprevidel, kako-va je bila tajnost; šel je ter zopet izpral raz perje barvo. Ko je petelina zopet izpustil v naravnih barvah, iz-poznala sta se takoj in nič več ravsala.”
“Ali si razumel?”
“Razumel sem popolnoma, Hassan; ut kdo je ta sosed?”
‘Sosed je satan — vrag! Satan ne pusti, da bi Tatari in Armenci drug poleg drugega v miru živeli. On hoče, da se prepirajo in pobijajo. Zato pa se tudi imenuje vrag satan!”
Hassan je umolknil ter se žalostno obrnil v tla, potem pa na strašno cesto, po' kateri se vozi v mrtvaškem prtu zavit mrlič za mrličem... Starec vstane.
Solnce je zašlo. Na nebesnem svodu je priplavala zvezda večernica. Ozračje je postalo še težje in turobnejše. Čas je vzeti slovo.
Dolgo časa sem gledal še za Has sanom.

Radosti življenja
X je mogoče le tedaj uživati, kadar sta moški ali ženska pri najboljšem zdravil* ju. Oni, ki trpe ua kaki bolezni želodca ali jeter, so vselej zdražljivi, sitni £ in otožni, dočim so oni, ki dobro prebavljajo, vedno uljudni, veseli, pod *t* jetni, polni življenja in dovtipov. Nikakor ni težko doseči dobrega preit* bavljanja, ker
Trinerjev« zdravilno grenko vino
^ter. vri
«ecisTCRt»
t
y
vam bo vselej prineslo dober iu zdrav okus do jedij in temeljito prebavnost. Sami veste, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v telesu v čisto kri, ki je vir življenja.	*
Zahtevanje po tem zdravilu je bilo vedno in je še vedno tako veliko, da se dan za dnem prikazujejo različne ponaredbe z namenom, da varajo ljudi, toda naši čitalci vedo, da je le
Trinerjevo zdravilno grenko vino jedino pristno
kot najpopolnejše družinsko zdravilo in kot najzdraveje namizno vino na svetu.
Dober okus.
Dobro prebavljanje. Dobro zdravje.
Močni živci. Močne mišice. Dolgo življenje.
Jedino to zdravilo in nobeno drugo ne doseže tega, in prepričani bodite, da se vselej izognete mno- <«
v	v	* *
gim boleznim, kadarkoli je rabite. Kabite je sa povečanje okusa, kot krepčilo, kot kričistilca, ali kot ; ‘ zabranilo bolezni.
Poljski spisal Kaz. Przerwa-Tetma-jer, poslovenil Fr. Virant.
| POZOR! — Kadar rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot zdravilo, se ; morate vzdržati špiritnoznih in varjenih pijač.
Dobite je v lekarnah in dobrih gostilnah.
JOS. TRNER,
? 799 South Ashland Avenue,
?
CHICAGO, ILL.::
Mi garantiramo popolno čistost in polno moč v naših sledečih špeeijalitetah:
Tritierjsvem brinjevcu, siivovici, trpinovcu in konjaku.
Bila je vas nad reko, ki se je na enem mestu razlivala v široko, motno, čisto nepremično vodno globino. Na desnem bregu te globine je bil pust, obsežen prod, potem so se videli položni goli hribje, potem gozdovi in ‘gore; na levem so rasli redki brinovi grmi, tanke jelke in mecesni, in višje se je tamnil gozd. Na tej 'strani, ravno na robu nad vodo, je stala pobeljena zidana kapelica, pokrita s stožasto špičasto streho iz rjavega pleha, vrhu katerega je stal črn, zarjavel železen križ.
- Vhod v kapelico je bil nizek, zgoraj zaokrožen; znotraj je stala na kameniti razbiti podstavi ozka lesena klo pica. Zgoraj, na poprečnem tramu, je visel zvonček, od katerega je vrv padala tako, da je bilo mogoče zvoniti sede.
Nihče ni pomnil kedaj, neke zimske noči, ko so se veselo peljali čez to zamrznjeno vodno globino, se je udrlo in izginili so pod ledom ljudje in konji. To se je zgodilo zelo davno. V spomin na ta žalosten dogodek je postavil nekdo kapelico in vsak večer je zvonilo v njej k molitvi za duše, umrlih brez zadnje popotnice. Zvonček so imenovali zvonček utopljencev.
Vedno je bil v vasi berač,- ki je za gotovo določeno plačilo hodil zvonit, nad reko. Zgodilo se je, da se je po smrti enega takih zvonikarjev oglasil za to službo fant, ki so ga splošno imenovali “ubogega Gregorja”.
Ta ubogi Gregor je bil sin bogatega kmeta, toda ko so umrli starši, ga je starši brat oropal očevine, ga pregnal z doma, povrhu mu je pa še izneveril izbranega dekleta in se sam z njo oženil. — Tako je ostal Gregor na širokem svetu brez strehe nad glavo,nikogar na strani, z zlobo in okrutno zavistjo v srcu.
Potepal se je, blodil okoli, delal kot dninar, toda nesreča ga je preganjala, da je tako shujšal in ubožal, da so ga
imenovali ubogega Gregorja. Bratu je prisegel maščevanje na večne čase, na življenje in smrt.
Ko je oostal zvonikar, si je Gregor najel izbico pri grobokopu na konci vasi in od tam, po končani dnini, šel o mraku, ko je v cerkvi odzvonilo an-geljevo češčenje, zvonit za duše utopljencev.
Nekoč, ko se je vračal domov, mu je prihitela naproti grobokopovka in vpila od daleč:	"Nesreča vas je zadela,
brat vam je utonil!”
Gregor je obstal: “Brat?” je vprašal, kakor bi ne mogel verjeti.
Grobokopovka je pa pripovedovala: “Če vam rečem, brat. Peljal je les iz gozda, ravno pod kapelico se je utrgala zemlja in voz je padel v vodo. Gozdar je videl to, toda predno je mogel prihiteti na pomoč, se je že končalo. Ljudje so izkušali vsaj truplo vloviti, pa tudi to je bilo ^astonj.”
Gregor je poslušal kakor odrevenel. Ni rekel nič in šel v svojo sobico.
“Pozvonite danes tudi bratu, Gregor,” se je oglasila z vzdihom grobokopovka, toda Gregor ji ni ničesar odgovoril. Odšel je v izbico, zaprl za seboj vrata in se vsedel na ležišče, na katerem je spal.
Nekaj časa je sedel tako, popolnoma nesvesten in misli so se mu medle, ni vedel, ali žalosti? Konečno je pa pljunil in rekel polglasno: “Prav mu je!”
Čez trenutek je ponovil glasneje: “Prav mu je! Krivičnik!”
Veliki cerkveni zvon je začel zvoniti augeljevo češčenje. Gregor je oprl
ANTON NEMANICH,
205-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
ZAVOD IN KONJUŠNICA.
Chicago Phone 2273.	Northwestern Phone 416.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.
N. W. Phone 344.
(Nadaljevanje na 7. strani).
Grayfiek & Ferko
MESNICA
207 Indiana St.
Joliet, III.
Velika prodaja domačih krvavic io prekajenih klobas.
Pošiljam iste slovenskim trgovcem na vse kraje. Pišite po cenik.
Imamo veliko zalogo svežega, slanega in prekajenega mesa.
NIZKE CENE IN DOBRA POSTREŽBA.
N. W. Phone 606.
Chicago Phone 15s.
FRANK MEDOSH
9478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija So. Chicago, lil.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notar ska dela, prodaja 6i/-karte ter pošilja denar v staro domovino vest’ no in zanesljivega.
Poštena Postrežba vsakemu. Telephone; South Chicago 123
«<
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
Hill Girt Vineyard”
Dobro vino od 35cdo 45c gal^ staro vino po 50c galon, ries-ling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivo'ko. Fino mušliatel vino po OOc galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
— Box 77—
Crockett,, Contra Costa Co.»Cal.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so naše
•■The D. S.” lOc. in ‘leerscJiam” 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet, llls.
Pozor rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
34. B. Schugter
'Young Building
Emil Bachman
580 South Center ave., Chicago, 111.
Slovanski tvorničar društvenih od znakov (badges), regalij, kap, bander in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Ka-tolog na zahtevanje zastonj.
(Nadaljevanje s 6. strani).
Vprašajte svojega mesarja za
Aim (He Klase
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. ADLER & CO. na Exchange St. JOLIET, ILL.
Ustanovljena 1871.
.JOLIET, ILLINOIS.
Slovencem in Hrvatom
v Jolietu in po vseh Združenih dišavah naznajam, da :mam lote naprodaj v najugodnejših krajih v Jolietu in Rockdalu Če želite kupiti dobro loto ogla site se -osebno, telefonično ali pismeno pri mojemu slovenskemu zastopniku g.	♦
IG. ČESNIK, t
R. D. 5. Phone 183 R N. W. Z C. G. ANTRAM, lastnik. J »♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦00
STENSKI PAPIR
sa prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev In Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
Alexander Harass
Chicago telet. Z7M	telet.N e* T..
M. F. LOUGHRAN,
Loughrau Bldg.	JOLIET, 1LL
Prodaja hiše in lote vugodnih krajih. Zavaruje poslopja proti ogaju in posojaj« denar na zemljiško lastnino. Obrate m do njega v vseh takih zadevah.
JOHN GRAHEK GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog.
.TELEFON 3359.
lois N. Broadway..JOLIET, ILL.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše me* •0 po najnižji ceni? Gotovol V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase m najokusnejše mesa Vse po najniiji ceni. Pridite toraj ta poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba ja naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v naš e j novi mesnici na voga-lu Braodway in Granite ceste.
Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113
Of Joliet, Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik, C. H. TALCOTT, blagajnik.
Najnoveji in najceneji
pisalni stroj,
od $12 naprej. Najpripravneji ža privatno dopisovanje, posebno za one, kteri imajo slabo in težko čitljivo pisavo. Za razjasnila pišite na:
JERSEY SUPPLY COMPANY, P. O. Box 34. Hoboken, N. J.
brado na roke in poslušal. Ni poklek- | nil, kakor po navadi, ni molil — samo , poslušal je. Zvonilo je, tako se je ! zdelo Gregorju, turobneje, kakor obi- j čajno. Končno je prenehalo zvoniti. Sedaj je bil čas iti h kapelici.
Toda Gregor ni vstal z ležišča, ampak je z brado v rokah sedel in gledal v tla. Tkko je minulo precej časa, nazadnje je zamrmral Gregor skozi zobe: “Njega je zadela nesreča! Krivičnik je poginil! Danes bi bilo tudi za njegovo dušo...”
“Pljunil je, se vrgel na ležišče in obrnivši obraz k steni, hotel spati. Toda ni mogel. Zopet se je vsedel kakor preje in gledal v tla.
Bil je deževen jesenski dan. Veter je šumel otožno in žvižgal, droben dež je trkal enakomerno in žalostno na šipe.
Temnilo se je vedno bolj.
"Ne pojdem!" je rekel pri sebi Gregor.
Izkušal je zopet zaspati in zopet ni mogel ležati. Nekaj ga je dvigalo s slame. Nazadnje tudi sedeti ni mogel. Nekak nemir ga je obhajal vedno bolj in bolj; vzdignil se je in stopil k oknu. Na polju je bilo čisto temno.
Toda tu tudi ni mogel dolgo strpeti. Zdelo se mu je, da ga je nekaj obvladalo. Stopil je pred izbo — razločno ga je začelo nekaj pehati naprej, pred sebe.
Stopil je na stezo, po kateri se je šlo h kapelici, čez pašnike.
Obstal je in rekel: "Ne pojdem!” in zopet je šel dalje.
Nekaj ga je pehalo naprej. Za paš-’ nikom so se zamajali v mraku redko rastoči brinovi grmi, tanke jelke in me cesni. Že se je slišalo šumenje reke.
Nebo se je nekoliko razjasnilo in na njem se je pokazal mesec, okrogel, meglen, svinčen.
Gregor ni vedel, kaj se z njim godi V srcu je čutil okrutno, kmečko besnost proti rajnemu bratu in istočasno neko silo, ki ga je gnala h kapelici.
V tem se je stresel in obstal.. . Zdelo se mu je, da sliši razven šumenja vode in.vetra nekak glas, nekak zvbn. Prestrašil se je in se hotel vrniti, toda ona čudna moč, ki ga je obvladala ga je pehala naprej.
Medtem je postal zvok vedno raz-ločnejši — bil je zvonček. — Gregorju so se zježili lasje na glavi; med brinovimi grmi s$ je zasvetila v mesečnem svitu mrtvaško bela kapelica nad globino. Mrzej pot mu je stopil na čelo, v prsih mu je pa zaostala sapa; v kapeli je bil nekdo in zvonil. Obstal je in se še enkrat hotel vrniti,,toda neka silna in strašna radovednost ga je*pFisilila, da je šel dalje. Že je bil pri vratih; sklonil se je in pogledal in razprostrši roke nad glavo, stopil bliskoma nazaj. Na klopici je sedel njegov brat, nag, zabuhel, razjeden od vode, z mokrimi lasmi, prilepljenimi na vrat in povešenimi brkami, in držal z obema nabreklima rokama vrv od zvončka, za katero je vlekel. Okrenil je proti Gregorju bledi, napihnjeni o-braz utopljenca in pogledal nanj 2 motnimi, iz jamic stopajočimi očmi Gregor je zastokal in omahnivši, plosknil v vodno globino. —
Kilni pasovi.
MI IMAMO NAJVEČJO ZALOGA KILNIH PASOV V MESTU.
CENA $1.00 do $5.00.
FLEXER & REICHMANA
LEKARNARJA
Cor. Blssff and Exchenge Street»
JOLIET, ILL.
POZOR, ROJAKI!
Naznanjam, da sem otvoril novo-urejeno
Moderno gostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
Rojaki Dobrodošli!
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N. W. Phone 825.	Joliet, I1L
JOHN
LEMOMSONS
Marble Works
tu So. Joliet St,	JoRet, IU.
Chicago Phone 3911. Izdelujemo nagrobne spomenike po
najnižji ceni, od $5.00 in višje.
Tn dela tudi vaš rojak g. MATH. STUKEL po domače Šuštar.
C. W. Brown, pred» Bobt. P lieber, pod preda W. O. Wllooi, koeir.
Citizens’ National Bank.
Kapital 8100,000.00.
BARBEB BUILDING. JOLIET. ILL.
NAPOLEON I. KOT LOVEC.
O Napoleonu I. je vobče znano, da je bil izvrsten vojskovodja, da je bil tudi premeten 'državnik, ali kot lovec pa le ni bil srečen. Lova se je udeležil rad, kar je vladarjem posebna za bava že od davnih časov. Napoleon' si je v ta namen ustanovil na svojem dvoru poseben lovski urad, kateremu je načeloval kot vodja Berthier. Na lovu je moralo iti vse po predpisani etiketi, naj je šlo po sreči ali ne.
Napoleon je bil kot strelec jako slab, pa največ zato, ker si ni dal dopovedati, da bi se mu puška primerno nabasala. Hotel je imeti silni naboj, kar mu je večkrat napravilo, da je šel iz lova z bolečim ramenom in oteklim licem. Nekoč se mu je naglo sprožila puška, ne da bi jo držal k licu, pa je bil nevarno ranjen neki lovec. Še bolj nerodno se mit je prigodilo z Masse-nom.
Ta udani mu maršal in Berthier sta šla nekoč na lovu ne daleč pred cesarjem, kar vzleti iz goščave tropa jerebic. Najjoleon ustreli, pa zadene mesto jerebic -— Massena v oko. Vsa družba mu hiti na pomoč, ali Napoleon vzklikne: "Berthier, Vi ste ranil Massena!”
Berthier ugovarja, ali Napoleon o-stane pri svojem — in vsa družba "se razide razžaljena.
Ko se vrnejo v bližnje mesto Mal-maison, dal je cesar naglo poklicati pobočnika, kateri je bil ravno v službi.
"Naglo jezdite v Pariz,” naročeval mu je, “k zdravniku Larreyu, ter mu naznanite, naj se nemudoma poda v Ruel, kjer je ostal Massena bolan. Za njega pa vzemite seboj ta le listek. Podvizajte se!”
Kakor je naročil, tako se je zgodilo in Larrey je prišel k Massenu.
"Gospod maršal, cesar mi je naznanil, da ste zboleli, naj pridem k Vam”
“Da, res, on to najbolje ve,” odvrne Massen, “temu se lahko čudite 1”
"Z Vami ni slabo, kakor vidim, gospod maršal, ali zdi se mi, da jedno Vaše oko trpi velike bolečine.”
"Zgubil ga bom?”—
“Tega nisem rekel, ali morate biti oprezni... Ali — skoraj bi bil poza-
bil Vam izročiti listek'Njega Veličan- '
stva.”
“Prečitajte ga Vi, gospod doktor, ker jaz prav nič ne vidim!”
Larrey list razpečati ter čita:
"Ljubi stric! Kako hitro Vam zdravje dopusti, napotite se na Portugalsko, kjer prevzamete glavno vodstvo on-dotne armade. Pri tem prosim Boga, naj Vas ohrani krepkega še dolgo let-	Napoleon.”
"Vražji porednež!” vzklikne Massena z nasmehom, kateri je pa slabo zakrival njegovo radost ob tej novici. 'Hoče me še na dober način — oslepiti.”
Massena je izgubil oko, ali zato je postal vrhovni poveljnik na Portugalskem.
Napoleon je imel nekoč srečo, da je ohranil življenje dvema otrokoma. Bil je na lovu jelenov, pri čemur pa so psi, zasledujoči jelena srečali deklico, katera je imela na rokah majhnega o-troka. Divji psi planejo na nju, da je bilo nevarno za njuno življenje. To videti je skočil Napoleon naglo s konja, planil nad pse, vzel dete, ter je dal materi, katera je medtem vsa prestrašena prihitela.
Ob nekem velikem lovu je mlad jelen ves prestrašen pribežal in se skril pod voz, na katerem je sedela cesarica Josipina s svojim spremstvom Ta videča krasno žival, zakliče cesarju, ki je ravno prijezdil:	-
"Bonaparte! Jaz prosim za milost tej živali, ker je tako lepa. Ne daj je ustreliti!'
Ujamejo jelenčka, in cesarica vzame zlato verižico, katero priveže jelenu okolu vratu. “To naj bode znamenje, da ga lovci ne bodo streljali.” "Za lovca morda že velja ta prepoved," se smeje odgovori cesar, "ne pa za lovske tatove. ■ Precej stavim, da že jutri ta žival ne bode več živa!” Ko se je lov skončal, počivala je navadno vsa družba v nalašč zato prirejenem stanu ali šotoru ter se pokrepčala. Medtem se je uganila marsikatera dogodba katerih imajo lovci navadno vedno polne torbe.
Nekoč je Napoleon poskusil tudi lov s sokoli, ko mu je namreč nekaj teh živali podaril njegov brat, kralj holandski. Ali ta zabava mu ni ugajala ter je sokole raje' razdal botaniškemu vrtu v Parizu in pa zverinjaku v Mal-maisonu.
Enkrat je Napoleon povabil na lov tiifli turškega poslanca. Ta je opazoval gonjo povsem hladno, ne kazaje nobenega veselja nad Tem. Ko mine lov, hoče Napoleon v znak Odlikovanja poslancu podariti krasno puško. Ali poslanec noče sprejeti tega darila, če-s, da je njemu neumevno, kako da sç, more človek zabavati s tem, da strelja na ubogo bežečo žival.
Ako je hotel cesar po lovu skupno večerjati s cesarico ali s kakšno družbo preoblekel se je vselej prej ter prišel k družbi v obleki, kakršna je bila takrat v navadi francoskim vladarjem.
V začetku leta 1813 (katero je bilo poslednje njegovega vladanja) hodil je cesar pogosteje na lov, kakor prejšnje čase.- Ko so se na dvoru temu čudili, je dejal:
“Moram se gibati, da bodo časniki o tem poročali in ne bodo mogli ti bedasti Angleži v svojih listih trditi, da se ne morem več ganiti, da sem za nič. Ko pa zvedo, da sem čvrst v svojem življu na duhu in telesu, se me bodo bali, kakor prejšnje čase.”
Kako ga je varala ta njegova domišljija pove zgodovina od leta 1813 in naslednja o njegovem prognanstvu na otok sv. Helene.
GOMPAGNJE GENERALE fRANSALANTPE
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih drpžbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State Street,
NewYork
Maurice Kozminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago, 111.
A. C. Jankovich, agent, 2127 Are her Ave., Chicago, 111.
Paul Sarič, agent, 216 i7th St., S t. Louis, Mo.
E.P0RTER BREWING COMPANY
EAGLE BREWERY
izdelovalci
ULEŽANE PITE
PALE ALE IN LONDON PORTER
Posebnost je	|
Pale Wiener Bier. 1
Joseph Stukel,
avstr, zastopnik.
So. Bluff Street,
JOLIET, ILL.
Rojaki, o priliki obiščite
Slovenski dom
kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V 'obilen poset se vam priporoča.
123 Pine Street,
Prodajhm tudi parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino.
John Povsha, lastnik
HIBBING, MINN.
É
m ZEMANOVO “GRENKO VINO”,
!@j;
I!
g
lil
m
I
I
1
1
je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG-LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč.
ZEMANOVA “TATRAH
želodečni grenčec, Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma.
Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil.
B. ZEMAN,
.'»i)'** W. IH 1I1 CHICAGO, ILL.
"it.
Dečkov odgovor.
Učitelj Arnold je ostro govoril z bolj slaboumnim dečkom v šoli, zato mu je učenec pogledal v oči in je rekel: "Zakaj govorite jezno, gospod? Saj delam po svoji najboljši moči.” Kako bi svet napredoval vkratkem, ako bi vsi izmed nas delali po svojih najboljših močeh! Poznamo ljudi, ki dobro vedo. kaj je slabo zanje, a vendar so nagnjeni k istemu; poznamo ljudi, ki dobro vedo, kaj bi jih povzdig nilo na svetu, a vendar zanemarjajo isto; poznamo ljudi, ki popolnoma vedo, da v bolezni želodca in črev ni boljšega zdravila nego Trinerjevo a-meriško zdravilno grenko vino, a vendar poskušajo drugo neznano blago. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino je vedno najboljše, ker je popolnoma varno, ker vedno pomaga, če je pomoč mogoča, ker utrja vsak prebavni ustroj. Gotovo storiš najboljše,kar moreš, ako rabiš Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino v vseli prebavnih neprilikah. V lekarnah. Jos. Tri-ner, 799 S. Ashland Ave., Chicago, 111.
Nadležen spremljevalec.
Tujec gre na mestni vrt, kamor ni bilo dovoljeno jemati psov s seboj. Takoj prihiti redar in se zadere nad tujcem: “Ali ne veste, da ne smete jemati psa s seboj na vrt?” — Tujec se ogleda in vidi, da res neko ščene hodi za njim, zato reče: "Ta pes ni moji” Redar ga zavrne, rekoč: “Ali pes vendar hodi za vami!” Tujec pa se odreže: "Vi tudi hodite za menaj, pa niste moji!” Redar povesi oči in odide.
Preklic.
V krčmi so imeli silno surovega hlapca. Nekdaj reče gost: “Ta hlapec je prav tako surov kakor naš župan!” Ko župan to zve, zatoži gosta, da mora preklicati te besede. Gost jih prekliče drugi dan tako-le: “Ta hlapec ni tako surov kakor naš župan!”
JOLIET CITIZENS BREWING- CO.
Collins Street, Joliet, 111,
Izdelovalci najboljšega piva
sfdckib in steklenicah.
i ¡rc
J. J. KUKAR,
ZASTOPS IK
jvseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnizjem dnevnem kurza.
Priporočam se rojakom.
J. J. KUKAR
331 S. Genosee St,	WAUKEGAN, ILL.
(Nadaljevanje s 1. strani).
spod! Da, vsi ti: in podobni prizori so nam še živo v spominu, in vse to nam priča, da je naš narod katoliški narod! Mi pa 'smo njegovi sinovi in ponosni smemo biti na to... . Borba za kruh te je pognala po svetu. Ne pozabi na Boga ! s temi besedami se je poslovila tvoja mati od tebe. Peljal si se memo lepih znamenj in cerkvice vrh gore so te zadnjič pozdravile v slovo. In sedaj živiš osamljen v tujini. Ne, nisi osamljen, ker trije prijatelji skrbijo kakor tvoji telesni stariši zate in ti dobro želijo, ti šo: 1) katoliški duhovnik; 2.) katoliški časopis; 3-) katoliška jedno-ta. Toda žalibog, namesto teh treh dobrih prijateljev se ti tu v Ameriki vsiljujejo drugi, ki se hočejo imenovati tvoji prijatelji, a so v resnici tvoji sovražniki, ker te slabo učijo in k hudemu napeljujejo. Ti trije tvoji zapeljivci so: I.) verski odpadniki ali socialisti; 2.) brezverski časopis, po imenu Glas Svobode in Proletarec; 3-) narodna, protikatoliška Jednota. Ti trije sovražniki nastopajo javno, odtujujejo narod od Boga in cerkve, ga vodijo v brezversko in hudobno življenje; skratka, ti trije sovražniki naš pošteni, katoliški narod v Ameriki javno pohujšujejo. In ves naš boj je naperjen proti javnim pohujševalcem našega naroda. Človek ima prosto voljo in je lahko hudoben,- če hoče; ali tega pa mi ne bomo nikdar dovolili in tudi ne smemo dovoliti, da bi hudobni ljudje javno nastopali in v javnosti uporabljali svojo moč in svoj vpliv v to, da bi dobre ljudi pohujševali in jih tirali v prepad brezverstva in odpadni-štva. Le preudari, dragi rojak!
1.	) Katoliški duhovnik te uči to, kar te je učila tvoja mati. Katoliški duhovnik oznanja vero, ki jo je prinesel na svet Jezus Kristus, Sin božji. Katoliški duhovnik ljudi prosi in opominja, naj prejemajo svete zakramente, ki jih je ustanovil Jezus Kristus; naj se lju dje ogibajo greha in lepo živijo, da bodo srečno umrli in se večno zveliča li. Tako te je učila tvoja mati in tako te uči katoliški duhovnik. Verski odpadniki ali socialisti, ki so obenem, kakor vam znano, glavni odborniki Narodne Jednote, ti pa pravijo oznanjevalcem Kristusovih naukov “far”, vero krščansko pa imajo za hum bug. Jezus je rekel: Tako le molite: Oče naš, kateri si v nebesih... Socialisti pravijo: molitev je humbug. Jezus je rekel: Pojdite in učite vse narode in krščujte jih... Socialisti pa pravijo: farji naj gredo delat; svojih otrok ne damo krstiti. Jezus je učil: kdor cerkve ne posluša, naj bo kakor nevernik ali očitni grešnik. Socialisti pa pravijo: katoliška cerkev je "pri-ležnica kapitalizma.”—Komu boš prav dal, rojak moj, katoliškim duhovnikom ali socialistom? Koga boš bolj spoštoval: katoliškega duhovnika, ki ti veli: ostani zvest sin katoliškega naroda, ali socialiste, ki hočejo da se izneveriš katoliškemu narodu in postaneš odpadnik? Ali ne spoznaš sedaj, da so socialisti hudobneži, ki s svojim strupenim jezikom pohujšujejo ljudi in jim, trgajo vero iz njihovih src?
2.	) Katoliški časopis te izobražuje in med drugim t? uči vsega, kar te je učila tvoja mati. Utrjuje te v sveti ■veri, napeljava te k dobremu z lepim, poučnim berilom; kaže ti sovražnike, katerih se moraš ogibati. Katoliški časopis ti veli: prijatelj,poslušaj duhov nike in ubogaj jih, ker te dobro učijo. Kaj pa brezverski list, znan pod imenom Glas Svobode? Ta list pa neprestano piše, da so duhovniki naj slabši Jjudje na svetu in zato laže o njih in piše tako sramotno, da niti pokvarjen človek ne more vsega tega verjeti. Ta list nesramno blati duhovnike, češ,
jim ni prav nič mar za duše ljudij "~in za vero Kristusovo, ampak da delajo le za svoj žep. Ta list tako peklensko sovraži duhovnike, da je zapisal besede: Prej ne bo človeštvo srečno, dokler ne bo zadnji far visel na lastnem črevesu”. Komu boš torej prav dal, rojak moj: katoliškemu časopisu ali brezverskemu glasilu Narodne Jednote? Kdo te lepše uči, kje čitaš več lepih in spodbudnih stvarij? Ali spoznaš sedaj, da Glas Svobode ni prav nič drugega nego javni pohujše-valec našega poštenega naroda? Ali še ne veruješ, da uredniki Glasa S,vo-bode niso dosti boljši od Turkov, ki so . preganjali naš dobri, katoliški narod in teptali sveti križ s svojimi nogami?	1
3.	) Katoliška Jednota je podobna skrbni krščanski materi. Ona spoštuje in čisla dragoceni zaklad svete vere; in zato sprejema pod svoje okrilje le one Slovence, ki se ne sramujejo, da so sinovi katoliške matere, le one Slovence, ki z veseljem pripoznavajo da so sinovi tudi svete katoliške cerkve. Kakor skrbna mati tudi katoliška Jednota veli vsako leto: Sin moj pojdi k spovedi; pojdi k svetemu obhajilu! Tako dobra, tako skrbna je katoliška Jednota. Kaj pa Narodna Jednota? Ta pa pravi in uči,: Meni je vše všeč; živi kakor hočeš; če ne maraš v cerkev hoditi, te imam vseeno rada; če nikoli ne prejmeš svetih zakramentov, si vseeno moj. Meni je vseeno, če si v cerkvi poročen ali ne, če imaš otroke krščene ali ne. jaz se zato ne brigam. Rojak moj, komu boš prav dal: katoliški Jednoti ali Narodni Jed-noti? katera te lepše uči, katera je bolj skrbna za tvoje telo in za tvojo dušo? Če bi ti vprašal svojo mater, če je še živa ali pa če že počiva v grobu: Mati, h kateri jednoti na pristopim, kaj meniš, kaj bi mati odgovorila? Vsaka krščanska mati ti bo odgovorila: pridruži se katoliški Jednoti in zapusti
Narodno Jednoto, ker Narodna Jednota javno pohujšuje, s tem ko trdi, da je vse prav, naj človek živi tako ali tako, Ali bi ne govorila prav tvoja mati? Da tudi Narodna Jednota spada med one tri sovražnike našega katoliškega naroda. Zidana je na socialistični podlagi, v njej vlada brezverski duh, ona pa vse to odobrava in celo vedno bolj in bolj vodi v popolno od-padništvo. Zato smelo trdimo, da Narodna Jednota, kot moralna oseba v verskem oziru javno pohujšuje naš pošteni katoliški narod.
In zoper te trojne pohujševalce našega naroda se bije naš boj. Bog vedi, da imamo pri tem svet namen. Mi se bojujemo za stvar, za katero je prelilo devet miljonov mučencev svojo kri, mi se bojujemo za vero, h kateri se prišteva do 300 miljonov ljudij, mi se bojujemo pod zastavo Jezusa Kristusa, v katerega veruje 500 miljonov zemskih prebivalcev. Nad 1000 katoliških škofov je na svetu in na sto in stotisoče katoliških duhovnikov, in to kar se danes uči, to je resnica, ki je doživela dobo bli^i 2000 let. K tej sveti veri se prištevajo kralji in cesarji; te svete vere se ne sramujejo sloveči zdravniki in učeni profesorji; in vse prizadevanje sovražnikov Kristusovih je zastonj, ker Kristus je rekel prvemu papežu sv. Petru: “Ti si Peter skala; na to skalo bom zidal svojo cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala.” Katoliške cerkve ne morejo torej uničiti niti peklenske mo či. A prizadevanje odpadnikov vseeno ni brezuspešno. Marsikaterega dobrega človeka spridijo in marsikatere mu katoličanu so iztrgali vero iz njegovega srca.Če se malo ozremo po po-hujševalcih našega naroda, moramo pripoznati, da se je marsikdo dal vje ti v njihove mreže. Da, vi grdi odpadniki in brezverci, posebno vi, brezbožni vodje, marsikako žrtev imate že na svoji vesti. Tekom let ste že precej šen del našega naroda okužili; marsikateri fant, sin dobrih starišev, je prišel veren in vzgleden v Ameriko; vi pa ste napravili iz njega izgubljeno propalico. Marsikak zakon bi bil bolj srečen in bolj krščanski, če bi vaš duh ne kradel družinam božjega blagoslova. Kaj naj rečemo vam, ki ste vse to zakrivili? Kaj naj rečemo vam, ki še danes nadaljujete to satansko delo? Vi si'zapomnite, da ob poslednji sodbi bodo duše zaradi vas izgubljenih rojakov vaši najhujši tožniki. Danes pa gleda ves naš katoliški narod na vas kot hudobneže, ki nam delate sramoto in ljudi pohujšujete. Tudi mili Jezus — dasi je ljubil sovražnike — vendar ni mogel trpeti javnih pohuj-ševalcev — farizejev. Nad temi hinavskimi farizeji, ki so ljudi pohujševali in odvračali od Jezusa, je Jezus ob neki priliki izrekel strašno gorje. Zagrozil jim je namreč:
Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci, ker zapirate nebeško kraljestvo pred ljudmi. Vi namreč ne greste vanj in kateri hočejo vanj iti, jim ne pustite iti.
Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci! ker po morju in po suhem vse obhodite, da enega k svoji veri spreobrnete; in kadar je spreobrnjen, ga storite otroka pekla, dvakrat hujšega kakor ste vi.
Slepi vodniki! ki komarja precejate, kamelo pa požirate.
Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci! ker ste enaki pobeljenim grobovom, kateri se od zunaj ljudem lepi zde, od znptraj pa so polni mrtvaških kostij in vsake gnjusobe. Tako se tudi vi ljudem pravični vidite, znotraj pa ste polni hinavščine in krivice.
Kače, gadja zalega, kako boste ubežali sodbi pekla?
Slovenski odpadniki in brezverci! Prav to gorje bi izrekel Jezus tudi nad vami, če bi danes živel na svetu.
Rev. Anton Sojar.
Obnovljena moč.
Kri opravlja jako važno delo v človeškem ustroju. Snov namreč pre-skrblja za obnovo vseh delov v telesu, prav vseh. Kar je para za stroj, je, kri prav resnično za človeško telo, Za krepko, obilno, čisto kri naj bi skrbel vsakdo. Severov kričistilec je priljubljeno spomladansko zdravilo. Moč obnavlja in odstranuje vse nečistosti. To znamenito zdravilo naj bi poskusili vsi, ki imajo kožne prišče, slani tok, spahljaje, uljesa, ognjence, žive rane. Severov kričistilec je sestavljen iz naj-čiščili primesi, in zbog svoje lekovito-j sti je že leta in leta na najboljšem I glasu. Pičla, redka in slaba kri se o-: krepi in očisti, a bleda lica se porde-I če po uživanju Severovega kričistilca. ■Cena $1.00. Vprašaj za Severovega 1 in ne vzemi druzega. V vseh lekar-nahv W. F. Severa Co., Cedar Ra-I pids, Iowa.
Pittsburg, Pa., 15. apr. — Prosim ! malo prostora v priljubljenem listu, da sporočim nekoliko besed po širni Arne i riki vsem katoliškim Slovencem.
Društvo Matere Božje št. 33 K. S. ^ K. J. je imelo mesečno sejo 7. aprila. 1 Ko se je v cerkveni dvorani zbralo 'polovica društvenikov, je nam,na ušesa zadonel žalostni glas, ko nam je izjavil naš bivši tajnik Nikolaj Gerdun, da ;se odpoveda vsemu poslovanju pri društvu in Jednoti zaradi odpotova-' nja v rojstni kraj.
j Naš bivši tajnik je bil neutrudljiv, postrežljiv- delavec za naše društvo. Vsakemu članu je rešil svojo dolžnost prav po volji, kakor bi si sam mislil. On je bil priljubljen vsakemu, najmanjšemu poznancu.Vsakemu novodo-šlemu rojaku iz domovine je dava! do-
ber poduk, da naj pristopi h kakemu društvu, da mu bo vedno pomagalo v bolezni ali v nesreči. Evo glede Pitts-burga: naši ponesrečeni rojaki so se mu že tisočkrat in tisočkrat zahvalili za dober nasvet.
Društvo Matere Božje se bode bivšega tajnika spominjalo, dokler bode njegovo ime zapisano v tajniški knjigi. Zato mu izrekamo iskreno zahvalo za njegov ustrežljivi trud, kar je dobrega storil za naše celo društvo. Bog mu podeli svoj nebeški blagoslov v mili domovini in srečo na kmetovanju!
Srčen pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. Jednote, a tebi pa, A. S., želim obilo naročnikov.
Mihael Adlešič.
Potrjilo.
Birič, ki je pobiral zaostale davke, ni dobil pri Vrabiči nič denarja, pač pa dolgo vrsto razžaljivih psovk. Zato pošlje birič potem to-le pisano obtožbo sodišče: “Kmet Vrabič me je imenoval oderuha, sleparja, bedaka i. t. d., kar tu v dokaz resnice potrjujem s svojeročnim podpisom.”
Moder maček.
Sodnik: “Ali ste res rekli, da občinski tajnik Čukec ne zna toliko kakor vaš maček?”
Zatoženec: “Tega nisem rekel! Rekel sem le, da zna moj maček nekaj več nego tajnik Čukec, in pri tem ostanem tudi danes; zakaj miši loviti zna moj maček vender bolje nego tajnik!”
Skrben župan.
Nekje so hoteli uravnati vaško ce sto. Naprosijo zemljemerca, da bi jim izmeril novo cesto. Ta se takoj loti dela, izmeri cesto ter zaznamenuje s količki, kod bi držala nova cesta. Ko v soboto zvečer konča svoje delo, reče županu: “Župan, zdaj pa skrbite, da do ponedeljka nihče ne ukrade kaj količkov!” -— “Ne bojte se, gospod zemljemerec; skrbel bom, da ne izgine nobeden!'
Ko v ponedeljek zemljemerec zopet pride, ne najde nobenega količka več. Začuden vpraša župana, kje so. Ta mu odgovori: “Da jih nihče ne bi pokradel, popipal sem takoj v soboto zvečer ter jih shranil v klet!”
Izjema.
Redar: “Stojte, gospodje, ujeti ste! Ne veste li, da je župan šele nedavno ostro ukazal, da je ponoči mirno hoditi domov?”
“Res je, gospod redar, pa mi ne gremo domov, ampak v drugo krčmo!”
Svoja fara.
Orožnik pride v vas in zaloti berača, ki se mu ne zdi domač, ampak iz tuje fare. Stopi k njemu in ko zve, da res ni doma v tej vasi, ukaže mu ostro, rekoč: “Ali ne veš, da moraš o-stati doma? Poberi se takoj v svojo faro!” — "Oj, ljubi moj gospod!” reče berač, “ko bi imel svojo faro, nikoli bi tukaj kruha ne prosil!”
Denar na podojilo.
Posojujemo denar na zemljišč» pod ugodnimi pogoji.
Mtjnroe Bros
E. Wunderlich Granite Go
804-806-808 N. Hickory St. Joliet, II..
Yelika zaloga spomenikov
l-H
K
m
o
p-
—1
K
O
Ph
St
¡¡5
5zi a©
P5
-c©
■<
*<
Nase prodruznice so: v Chicago Bethania and Resurrection Cemetary blizu Summit, Cook Co., in Naperville, 111. Chi. tel. 1872. N. W. Phone 499.

SLOVENCI
naročajte in čitajte novo obširno knjigo „ZDRAVJE
J
t
Novih
50.6000
iztisov.
Se zastonj razdeli med SLOVENCE.
~~~ zKmsrcriGi-Jk.
katera je ravno izšla od slavnega in obče znanega
D" E. C. COLLINS MEDIČU INSTITUTE
Knjiga je napisana v materinem jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami V tušu in barvah iz katere zamore vsaki rojak mnogo koristnega posneti, bodisi zdrav ali bolan.
Ona je najzaneslivejši Svetovalec za moža in ženo, ze deklico in mladeniča.
Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS i*l. L edini kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele
(kronične) '
Čitajte nekaj najnovejših zahval s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje:
Ozdravljena: belega toka bolečin v maternici, Cenjeni gospod Collins M. I. križu in želodcu, neredne stolice in glavobola.
J
Spoštovani gospod Dr. E. C. CoHins M. 1.
Vam naznanjam, da sem popolnoma ozdravila po Vaših zdravilih, katera ste mi pošiljali. Sedaj ne čutim nobene bolečine več, za kar se Vam srčno (zahvaljujem.)
In Vam pošiljam tudi mojo sliko, ako jo hočete dati v Slovenske časopise, ter Vam ostajam do groba hvaležna Vaša
Agnes Gačnik
R. F. D. 3 Johnstown, Pa.
Vam naznanjam da sem popolnoma zdrav in se Vam presrčno zahvalim za Vaša zdravila ki ste mi jih pošiljali in to Vam rečem, da takega zdravnika ga ni, kakor ste Vi in Vaša zdravila so res najboljša, ki so mi prav fino nucala. Jaz sem si dosti prizadeval pri druzih zdravnikih, pa mi niso nič pomagali- Toraj, kateri ne verjame, naj se do mene obrne in jaz mu bodem natančno pojasnil, da ste vi res en izkušen zdravnik, da tacega nima več svet.
Toraj to pisemce končam ter Vam ostajam hvaležen do hladnega groba
Anton Miheličh
12 E. 39th Str." N. E.
Clevelan, O.
I
Zatoraj rojaki Slovenci, ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči in da ne izdajte zastonj Vaš težko prisluženi denar, prašajte nas za svet predno se obrnete na kakega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, ali pišite po novo obširno knjigo ,,ZDRAVJE \ katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov:	<
Dr. E. C. COLLINS Medical Institute I
140 West 34th Street
New York, N. Y.
Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja.
Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od io dopoludan do 5 popoludan. V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7—8 ure zvečer. Ob nedeljih in praznikih od 10—1 popoludne.
Proti izpadanju las in plešavosti.
Doslej edino znano, res zanesljivo sredstvo za pospeševanje rasti las, brade in brk je
CRESCENT.
Škatlja $2.00. Tri škatlje $5.00.
Čitajte zahvalna pisma:
Dragi mi Frank: Jest vaš prijatelj vam dam znati, da sem prejel vaša zdravila in so mi nucala. Ne bom vas jest pozabil. Jak Sukl, Box 568 Canon City, Colo.
Častiti gospod: Slišala sem o vaši pomadi za lase. Pravil mi je Andrej Lenarčič, da je njegovi ženi nucala. Torej vas prosim, da bi tudi meni pomagali. S spoštovanjem Ivana La-movčeva 8011 Market St. Waukegan, 111.
Priznanja so poslali tudi Paul Soko-lich Box 771 Butte, Mont.; I. Polič Seevers, Iowa; P. Medved, 178—3rd St Milwaukee, Wis.; Ignac Crištof, Box 298, Forest City, Pa.
Naročila sprejema:
P. FRANK
217 E 22nd Street New York N. Y.
JOHN J. MEDEN
Pozor, Rojaki!
Naznanjamo, da smo otvorili
GOSTILNO.
v baterej bodemo točili fino Ci-tizens pivo, žganje in vino.
JO! MAHKOVEC & GO.
208 Jackson St.
Math. Stefanich, Manager.
Posoinielo dinar naiosestva
German Loan and Savings Bank. MARTIN WESTPHAL,
122 N. Bluff St. JOLIET, ILL.
S. HONET,
KROJAČ
918 North Chicago St, Joliet HL
Šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni
ANA VOGRIN,
603 Bluff St., Joliet, N. W. tel 17*7. IZKUŠENA BABICA. (Midwife.)
Se priporočam Slovenkam, Hrvaticam.
772 W. 22nd St.
CHICAGO.
IZDELOVATELJ
zdravilnega grenkega m Balkan
JProdajem tudi naraven brinjevec in tropinovec. Zahtevajte ga v goslilnah.
G. F. RE1MERS
Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah: : : : : :Telefon 1343.
229 N. Bluff St.::::::::::JOLIET, ILL.
lohn Stefanič
na voglu Scott & Ohio cesti.
Joliet,Til.
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348.
GLUH ZOPET SUŠI
fce rabi noj ©Besni balzam, M trajno zdravi ne samo šumenj«, zvonjtenje v uSesih in nagluhos. ampak tudi popolao gluhoto Cena z navopom in poBtnino ie $1.10. RazpoSilja po vplačanjn vnaprej samo C. G. FOU Ki., lekarnik, 586 S. Center ave., Chicago, 111. Cenik poSil jam zastonj«
Bar Hoods.
JOLIET
Henrik H. & Menno H.
S T .A. S S E INI
Sobe 201 in 202 Barber bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI NOTAH
(
Agent for Besley’s
Waukegan Ale	________
and Porter.	o
«T. O SMITH
BOTTLER
Van Buren St., Joliet, 111.
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago Sts.
Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens’ Brewery. Rojakom se toplo priporočam.
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju,, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti n. .ara in boleznim.
lje vsakovrstna v notarska Vo spadajoča pisanja.
Gov nemško in angleško.
!
{
priporočan.
Gostilno,
HOJAKO TUL
priporočamsvojo
* Phoenix Buffet
kjer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. Slsioff,
N. W. Phone 609.
1137 N. Hickory St.,
Joliet