KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO PRISPEVEK O REVOLUCIONARNIH DOGODKIH NA VZHODNEM] SLOVENSKEM LETA 1848 \ JAN SEDIVY - Malonedeljska župnijska kronika poroča o revolucionarnih dogodkih leta 1848 v živ- ljenjepisu Jurija Eileca. Ta se je rodil 16. aprila 1803 v Dražnem vrhu v Slovenskih goricah. Pri Mali Nedelji je bil kaplan od 1. februarja 1845 do 6. septembra 1848. Do- pisoval je v Novice in Zgodnjo Danico, ra- zen tega se je ukvarjal iudi s slikarstvom. Znanim duhovnikom je podarjal slike, ki so prikazovale slovenske narodne noše in zgo- dovinske osebnosti. Restavriral je tudi več cerkvenih slik. Kremplove Dogodivšine šta- jerske zemle (1844) je opremil s slikami. Umrl je 21. decembra 1857. »Glas o revoluciji na Dunaju 13. marca 1848 in geslo o svobodi sta se raznesla tudi po Prlekiji. Ko sta šla na sprehod v pone- deljek 4. aprila kaplan Eilec in takratni boigoslovec Jakob Razlag, poznejši dr. Rado- slav Razlag, ki je zaradi revolucije pobegnil iz Gradca domov, sta na Radoslavskem bregu opazila v mehki poti mnogo stopinj. Sledila sta jim in prišla v grad Branek. Tam sta našla množico ljudi, ki je prišla nad urad- nike in se hotela maščevati nad hudobnima in goljufivima uradnikoma Antonom Slano in Jožefom Kafujem, a sta se skrila v zvo- nik. Ljudje so lomili siole in uničevali, kar^ jim je prišlo pod Toke. Tedaj sta prišla Eilec in Razlag in pregovorila Malonedelj- čane, da so se vrnili. Po njihovem odhodu so se razšli tudi drugi. Naslednji dam so napadli Lukavski grad zlasti prebivalci iz vasi Grabe in izlili svoj bes na oskrbnika Tratnika, ki so ga ranili in vrgli iz gradu. Tratnik je odšel v Mari- bor po vojake, ki so prišli čez dva dni. Od- tod se je odpravila razburjena množica nad župnika k Sv. Križu, ki pa je pravočasno pobegnil v Veržej. Učitelj je dal zvoniti plat zvona. Tega dne je pobegnil iz Ljutomera tudi bivši profesor mariborske gimnazije dr. Gottweiss, najemnik braneške graščine. Ta dan je vse to videl bogoslovec Razlag in je obvestil o tem kaplana Eileca. Le-ta je komaj čaikal na nedeljo, da je v pridigi po- miril ljudstvo.« Malonedeljčani so tudi po propadu Av- strije leta 1918 pod vodstvom bogatega kmeta in prekupčevalca izropali trgovino Kegla pri Sv. Tomažu in naslednji dan Senčarjevo trgovino pri Mali Nedelji. Mir je zavladal, ko je poslal Narodni svet iz Ljutomera pe- ščico vojakov. O tem je obširno gradivo na okrožnem sodišču v Mariboru, ki ga pa pred- sednik Venturini doslej ni dal na vpogled. 190