Kosta Peev, Rečnik na makedonskite govori vo jugoistočniot egejski del 1, 2 (A-K)
(Skopje 1999, 2002, 415, 410 str.) Peter Weiss
IZVLEČEK: Makedonska dialektologija je s slovarjem makedonskih govorov v jugovzhodnem, egejskem delu Kosta Peeva dala slovanskemu jezikoslovju dragoceno delo, ki si zasluži tudi slovaropiščev pogled.
ABSTRACT: The Macedonian dialectology contributed a valuable work in the field of Slavic linguistics with Kosta Peev š Dictionary of Macedonian Dialects in the South-East Aegean Part of Macedonia (Rečnik na makedonskite govori v jugoistočniot egejski del) which deserves to be studied by lexicographers as well.
0 V narečnih slovarjih najdemo jezikovne podatke o narečnih besedah, ki so večinoma razvrščene po abecedi. Uvodi v narečne slovarje podatke iz gesel posplošujejo ali natančneje določajo s tem, ko predstavljajo zemljepisne podatke in podatke o prebivalstvu, morda podatke o virih in informatorjih, poleg uporabljenih označevalnikov najdemo v njih glasoslovne podatke, pa tudi oblikoslovne preglednice, ki nam omogočajo, da iz osnovnih podatkov o besedi v geslu izvemo za še druge oblike kake besede.
Tako je večinoma, lahko pa je tudi drugače. V slovarju, katerega predvsem prvo knjigo ocenjujem s slovaropisnega stališča (sicer jo je izčrpno predstavila Alenka Šivic-Dular v Slavistični reviji 50, 2002, št. 3, str. 373-380), uvod nima kaj dosti od naštetega: začenja se z opisom demografskih sprememb na obravnavanem področju od balkanskih vojn do druge svetovne vojne (1. del, str. 9-21). Prizadeto je skicirano dogajanje v drugi balkanski vojni, tj. od junija do avgusta 1913, ko so nad makedonskim prebivalstvom, ki je tedaj živelo v Egejski Makedoniji, na severu današnje Grčije, izvedli pogrom. Mnoge vasi, v katerih so do tedaj živeli Makedonci, je grška vojska požgala in uničila, prebivalce pobila in pregnala, potem pa so se na področje, na katerem so bili Makedonci avtohtoni, naselili Grki. Pregnanci so se zatekli na sever, pri tistih, ki so ostali v Grčiji, pa se je nadaljevalo zatiranje, tako da makedonščini v Egejski Makedoniji grozi iztrebljenje. (Dober zgodovinski pregled in kritični opis današnjega kritičnega stanja makedonščine v Grčiji je prispeval Raymond Detrez v članku Grec-macédonien, v: Kontaktlinguistik - Contact Linguistics - Linguistique de contact: Ein internationales Handbuch zeitgenössischer
Peter Weiss: Kosta Peev, Rečnik na makedonskite govori vo jugoistočniot egejski del
Forschung 2, Berlin - New York: de Gruyter, 1997 (Handbücher zur Sprach- und Kommunikationswissenschaft 12.2), str. 1544-1550.)
1 Makedonski govori v jugovzhodnem, egejskem delu obsegajo področje južno od gorovij Nidže, Kožuv in Belasica do Solunskega zaliva, torej del Egejske Makedonije ob spodnjem toku Vardarja v Republiki Grčiji, od govorov v Republiki Makedoniji pa so v slovarju upoštevani govori Gevgelijskega in Dojranskega (1, 21 ). (Najbrž ne gre za govore v jugovzhodnem egejskem delu, ampak v jugovzhodnem, in sicer egejskem delu, saj slovar obravnava jugovzhodne makedonske in osrednje egejske makedonske govore - egejski makedonski govori se razprostirajo od gore Grammos na grško-albanski meji na zahodu do reke Meste (gr. Nestos) na vzhodu.) - Uporabniku slovarja bi v slovarju prišel zelo prav zemljevid ali vsaj skica krajev, iz katerih izvira zbrano gradivo, sploh zato, ker ima Nemakedonec navadno pri roki le zemljevid z grškimi krajevnimi imeni, kar še dodatno otežuje njihovo identifikacijo.
Slovar sestavlja makedonski dialektolog Kosta Peev, ki je med drugim v letih 1988-1989 že izdal monografijo o govoru kraja Kukuš v Egejski Makedoniji, za Slovanski lingvistični atlas pa je sodeloval pri zapisovanju makedonskih govorov tudi iz današnje Grčije. Pred kratkim je tri leta za prvo izšla druga knjiga slovarja, tako da ta do zdaj zajema besede, začete do vključno črke K (v azbučnem zaporedju). Slovarje sestavljen na osnovi kartoteke, v katero so bili vključeni izsledki monografskih razprav, narečno gradivo je bilo zapisano tudi pri beguncih z obravnavanega področja, ki so se naselili v Strumici in okolici, uporabljeno pa je bilo še gradivo za Slovanski lingvistični atlas, za Karpatski narečni atlas in za Makedonski narečni atlas, ki se izdelujejo pri Makedonski akademiji znanosti in umetnosti in na Inštitutu za makedonski jezik Krsteta Misirkova pri Univerzi sv. Cirila in Metoda v Skopju (1, 26, 410-411). Peev napoveduje (1, 27), da bo v posameznih knjigah ob slovarju predstavil nekatera besedna, frazeološka, jezikovnozgodovinska in slovnična vprašanja, tako da bomo njegova že objavljena dela zdaj dobili tako rekoč v knjižni obliki.
2 Pohvalno je, da so v slovarju enakovredno predstavljene tudi nepolnopo-menske besedne vrste, npr. vezniki, predlogi in medmeti, ki v narečnih slovarjih sicer velikokrat manjkajo, npr. di-i 'izvik za teranje konji' (1, 327) in dij 'izvik pri teranje konji' (1, 332) ali güzi-güzi 'izvik koga se vabat svinji' (1, 387). Ob občnih besedah predstavlja slovar - to je njegova druga odlika - tudi lastna imena (večinoma krajevna in osebna), vendar pa bi bila pri njih največkrat potrebna identifikacija, ne razlaga. V geslu Bugârja najdemo makedonsko knjižno razlago »'ime na sosedna država do Makedonija' (na istok)« (1, 163), čeprav bi zadoščala makedonska knjižna ustreznica (Bugarijd). Gesla Albânja ni v slovarju, beseda pa je izkazana v ponazarjalnem gradivu v geslu Gazigqla (1, 255 - a, e in o so polreducirani samoglasniki). Med lastnimi imeni se znajde še kaj redko opaženega in glede last-noimenskosti mejnega, npr. Bolatäm »top. 'ime na mesto vo Dojransko Ezero, taku frlat mreži (grip) za lovenje ribi'« (1, 147) in Dubruvén z razlago 'ime na vetar što
232    duva od Dojranskoto Ezero' (1, 364).
Peter Weiss: Kosta Peev, Rečnik na makedonskite govori vo jugoistočniot egejski del
2.1 Gesla so načelno razvrščena azbučno, vendar je bilo pri enakopisnicah včasih razvrščanje preveč prepuščeno računalniku, in če je s korekturami prišlo še do kake spremembe v iztočnici, temu ni sledila prestavitev gesla na azbučno ustrezno mesto. Tako recimo ni dobro, da geslo büba mara (1,412) stoji pred gesli buba, bubjâk'm bubâr(\, 160-161); tudi npr. iztočnice na začetku črke D so razvrščene v nerazložljivem zaporedju: dâ, d, da, da conj, da num, da-taka, da part, da ne, daap, davâ, davaaštem, dava, dâve, dâvani itd. (1, 302-306). Ponekod sta v azbučnem zaporedju izenačena dj in d' (mehki d), kar se vidi iz zaporedja djak(ut), d'akon 'a, djeva (1, 342), vendar pa iztočnice z drugimi mehkimi soglasniki tega ne potrjujejo oz. izkazujejo nerazložljivo razpuščenost: baščička, b'äga, bägni, b'äl dr'ép, [..], be, [..], bišuga, B j'âlKamen, b 'âla glava, blažen (1, 119-120, 138). Sploh zaradi ä, ki stoji povsem na koncu azbuke, in zaradi drugih posebnih znakov bi bilo koristno, če bi bilo v slovarju kje navedeno tudi azbučno zaporedje s posebnimi znaki, saj bi to omogočalo iskanje gesel, hkrati pa tudi enoumno sklicevanje na ustrezna gesla in njihovo navajanje, ki zdaj brez hkratnega navajanja številke strani ni možno. Tako je recimo z geslom šejve, kije najbrž del kakega drugega gesla, stoji pa med gesloma dip le in dip H k (1, 338).
3 Pričujoči slovar po sestavinah presega osnovne rubrike večine narečnih slovarjev, ki posredujejo le (1) narečno iztočnico, (2) besednovrstni podatek, (3) razlago in (4) ne vedno tudi ponazarj alnega primera.
3.1 Iztočnice so včasih tudi večbesedne (boš lâf, 1, 152, Görna mala, 1, 275). Zapisane so večinoma v narečni obliki, vendar pa včasih v manj strogem zapisu, tako da niso niti onaglašene. Tako je predvsem pri besedah, ki izvirajo iz etnoloških del, npr. v geslih blagusluveni dubici 'toa se ovci, kravi, volovi, bivoli i konji' (1, 140) in dubituk 'domašno životno (konj, vol i si.)' (1, 364), kjer pa vendarle najdemo naglas na v ponazarj alnem primeru (dobituk), medtem ko sta iztočnica v geslu dobitak 'krupno domašno životno' in različica dobituk onaglašeni, različica dobici (1, 345) v njem pa spet ne. Včasih stoji grafično poudarjena različica takoj za iztočnico, kar je izpeljano na več načinov - »adja (i: adija)« (1, 64), »vu-dinica \\ udinica« (1, 239) in »dulama f (|| dulmâ i: mintan)« (1, 370) -, najde pa se še kaj (v geslu austôzo 'osmiot mesec vo godinata' je v oklepaju pripis »pokraj augus« - 1, 96). Spet drugič stoji različica v samem geslu kot neke vrste podiztočnica, ki je grafično izpostavljena (polkrepka) in ima res tudi svoje ponazarjalne primere, recimo za neke vrste označevalnikom /, npr. dažd v geslu daž (1, 380), ali za simbolom ||, npr. sprasnuva v geslu isprasnuva (2, 189). Dve obliki sta včasih zapisani tudi ena ob drugi (ob iztočnici gan^ulka oblika ganj'ülka, 1, 257, in ob iztočnici bälton oblika bàltôn, 1, 181), vendar pa razmerje med njima iz slovarja ni razvidno. Različice in nekakšne podiztočnice lahko nastopajo tudi v razlagah, npr. v geslu Georgi, ki ima ki ima v razlagah različici George ali G orge, na koncu pa še Géorgie (1, 258). Gesli az (1, 65) in as (\, 94), ki označujeta osebni zaimek za 1. os. ed., v slovarju nista povezani, medtem ko sta obliki aliz in alis predstavljeni v istem geslu (aliz, 1, 75). Mnogi podobni primeri kažejo, kako je pri nepoknjiženem zapisu težko ujeti pravo razmerje med samoumevno potrebo, da so prikazane mnoge ali
Peter Weiss: Kosta Peev, Rečnik na makedonskite govori vo jugoistočniot egejski del
vse različne narečne oblike, in tem, da podatki ne smejo biti (preveč) razdrobljeni v različna gesla.
Iztočnice so kdaj rekonstruirane, kar pomeni, da iztočnične oblike sestavljalec slovarja ni dobil v gradivu, npr. v geslu dobiva (1, 345), le da zvezdica stoji za rekonstruirano iztočnico in ne pred njo, kot piše v prvi knjigi slovarja v opombi na str. 59.
3.2 Neprve osnovne slovarske oblike v tem slovarju ne stojijo na pričakovanem mestu, namreč pred besednovrstnim podatkom, ampak v morebitnih pona-zarjalnih primerih. S slovničnim podatkom indecl je na tem mestu označena le nepregibnost sicer pregibnih besednih vrst (npr. v pridevniškem geslu bitér 'pološ' -1,136), čeprav bi jo bilo dobro predstaviti vsaj takrat, ko pride do premene osnove, npr. pri samostalniku Bok (v tem geslu je v ponazarjalnem primeru zveza na Bôga - 1, 147), pri pridevniku ârin 'dobar' (oblika za ž. sp. ed. je ârna, kar se vidi iz ponazarjalnih primerov - 1, 88).
3.3 Besednovrstni podatki so, če preprosto ne manjkajo (birikat ver sin na blagodarnost', 1, 136), večinoma navajani z okrajšavami iz latinščine.
Včasih so navedene posamezne oblike, npr. zvalnik ali samomnožinski samostalnik: »ajol m, vok.« ( 1, 68) in »boži gôspudi voc« (1,145) ter »babini jarišta pl.tt.« (1, 103), ali zveze, kot sta »akin - kletva, zn.: umri, crkni. Nemirnite deca majkite gi kolnat [..]« (1, 69) in »bez milos izr. 'silno, žestoko'« (1, 120). - V geslu airlia (1, 66-67) v prvih dveh oštevilčenih razdelkih slabo pregledno nastopa nesklonljivi pridevnik (ker je napovedan za številko pomena 1, ni čisto jasno, ali velja tudi v pomenu 2), v tretjem prislov (tudi v medmetni vlogi), v četrtem pa stalne zveze, kar bi bilo primerno preoblikovati v pridevniško geslo, prislovno podgeslo in besednozvez-ni (frazeološki) razdelek. Na koncu tega gesla stoji še krajevna različica hajirlija 'za-dovolstvo, radost', kar pa je samostalnik, ki bi moral stati v posebnem geslu.
3.4 Besedotvorne podatke o iztočnici izražata krajšavi, ki pomenita manj-šalnost ali ljubkovalnost, npr. v geslu grôzdici »(dem.) 'grozjence'« (1, 285), v geslu dečička »hip. (od dete)« (1, 327) ali v geslu af »(> väv < bt*)« (1, 96), kjer pa je prvi kotnik obrnjen narobe.
3.5 Označevalniki niso nikjer posebej našteti in razloženi, se pa najdejo na mnogih mestih v različnih oblikah, in sicer so (1) okrajšani: zool, bot.,pej. alipej. od ...(v geslu babülka, 1, 104), fig. (v geslu ajvân, 1, 67), (2) razširjeni s pojasnili: izr. (kletva) (v geslu air, 1, 66), ki včasih vsebujejo pragmatične podatke: »poželu-vanje dobra sreka« (v geslu air, 1, 66), ali pa (3) pripisani v obliki krajšega besedila (v geslu därt »'star, iznemošten' (obično so pejorativno značenje)«, 1, 386), kije lahko vključeno v razlago (v geslu bobo 'opšt naziv (ot detskiot jazik) za nešto prijatno za jadenje', 1, 144). (Pojasnilo star stil v geslu Vasilivdin ' »'praznik Nova godina' (star stil)«, 1, 197, ali v geslu gulemjut mesic »'mesec dekemvri - po star stil' [..] odnosno januari«, 1, 292, ne pomeni starega stila ali sloga v jezikoslovnem ali slovaropisnem smislu, ampak julijanski koledar.)
Krajevne posebnosti (oblikovne ali pomenske različice) so opisane s pojasnilom, npr. v geslu aban^ija »vo Solunsko« (1, 60). Pri imenih je krajevno omejena raba večinoma zapisana v razlagi, npr. v geslu Anastaš 'masko lično ime od Gevgelisko' (1, 81). Še najbližje krajevnim označevalnikom so zapisi v geslu an-234    teri:, in sicer: »'maska košula' [Doj], vo Nik: [..]; vo Pat: antäria [..]; v Gev: ante-
Peter Weiss: Kosta Peev, Rečnik na makedonskite govori vo jugoistočniot egejski del
rija [..]« (1, 83), v geslu avalé »'breme, tovar' [..]; vo Kuk 'golem tovar, ama lesen' [..]« (1, 61) ali v geslu ala^â: »'tenka tkanina, pamučna' [Kuk, vo Vod: ola^â -V,9]« (1, 74, kjer je V,9 oznaka navedenega mesta iz literature). Vendar jih uporabnik bolj sluti, saj jih sestavljalec ni nikjer navedel najbrž zato, ker jih sam dobro pozna, kar je škoda. Okrajšano (in na ustreznem mestu razvezano) bi moralo biti v celotnem slovarju.
3.6 Razlage so največkrat zapisane v makedonskem knjižnem jeziku, pri živalih in rastlinah pa so navedeni tudi uveljavljeni latinski izrazi ali samo ti, npr. »dugan m, zool. Falco 'grabliva ptica'« (kar je prvi pomen; drugi je 'jastreb' - 1, 365). V tem primeru bi pričakovali pripisan makedonski knjižni pomen, saj je to, kar najdemo v Peevovem slovarju, zapisano v razlagi gesla sokol v slovarju makedonskega jezika s srbohrvaškimi razlagami (Rečnik na makedonski jazik so srpsko-hrvatski tolkuvanja 1-3, 1961-1966). Veliko boljše je »doan (< dogan) m, zool. Falco 'grabliva ptica, sokol'« (1, 344), le da bi najbrž bilo primerno najprej navesti makedonsko knjižno ustreznico in v tem primeru še latinsko brez pojasnila, ki tu ne pove kaj dosti. Prav tako bi lahko bila navedena makedonska knjižna ustreznica volk v geslu välk pred latinsko ustreznico (in brez razlage) »Canis lupus [..] 'grab-livo šumsko životno'« (1, 243). - Beseda gârvan ima le razlago 'črna ptica (gole-ma) so zlokoben glas' (1, 257), brez označevalnika in brez makedonske knjižne in sicer običajne latinske ustreznice, medtem ko je beseda gal predstavljena ustrezno: »m, zool. 'ptica gavran' (Corvus korax)« (1, 256 - koraxje pri Peevu).
Beseda avjâr ima pripisano razlago »'jajca, ikra' od riba« (1: 62), ajvér pa 'jajca od riba, ikra' (1, 67); kjer se le da, bi bilo številne take razlage, ki sicer niso netočne, dobro poenotiti.
Pri določanju pomenov in pripisovanju razlag je sestavljalec seveda odvisen od virov, zato je lahko kdaj tudi splošen ali nedoločen, recimo pri otroških igrah (geslo dläg ambar. 'naziv na detska igra vo Gevgelisko', 1, 343), pri sortah sadja (geslo vâlândufski drénak: 'vid grozje, krupno', 1, 243) ali pri živalskih vrstah (geslo vadnuška: 'vid zmija, [..] ne e opasna', 1, 242). Drugič je v geslu bablak(\, 104) namesto razlage zapisana splošna pomenska uvrstitev 'ptica', namesto knjižne razlage pa najdemo narečno, kar je dragocena informacija, le da bi jo bilo dobro grafično ločiti od ponazarjalnega primera, ki po navadi vsebuje geselsko besedo. V nekaterih primerih namesto razlage najdemo protipomenko, npr. v geslu vnetre »opp. na 'nadvor'« (1, 221), kar je dobra rešitev, le da iz gesla spet ne izvemo za knjižno ustreznico (vnatre).
Ta zapleteni postopek bo najbrž onemogočil izdelavo knjižno-narečnega seznama na način sokol gl. doan, dugan, s pomočjo katerega bi se uporabnik prek makedonske knjižne ustreznice dokopal do narečnega izraza iz slovarja makedonskih narečij Egejske Makedonije. Škoda, saj bo zato marsikateri podatek iz tega dragocenega gradiva prevečkrat ostal skrit.
Neustrezne so samostalniške razlage, kot je 'pismen čovek, obrazovan' pri pridevniku gramôtin (1, 288).
3.7 Ponazarjalni primeri so številni, včasih dialožni in kot taki primerno pojasnjeni, npr. v geslih airlia (1, 66) in ajd: »ajde dolu - pozdrav, poželuvanje pri sredba so ribar, zn. = lovot da bide dobar. Ribarot odgovara: alah versän, zn. = da    235
Peter Weiss: Kosta Peev, Rečnik na makedonskite govori vo jugoistočniot egejski del
dade Bog« (1, 67), čeprav je zadnji del tega dialoga predstavljen tudi v geslu alah bin berikat versin (1, 74). To kaže na možnost še kake gospodarne rešitve.
3.8 Slovar vsebuje veliko frazemov, ki so - tako kot iztočnice - zapisani narečno v besedilni obliki in v geslih z več pomeni velikokrat kar priključeni na konec niza razlag s samostojno številko, npr. v geslu vezmi »9. izr.[eka] vezmi gla-vata« (1, 201), včasih pa za krajšavo izr. dodani k enemu samemu pomenu besede, npr. v geslu devit ( 1, 320), kjer so ob edinem pomenu te besede navedeni trije frazemi. V takih primerih bi bilo dobro, da bi frazemsko geslo uvajala grafično izpostavljena oznaka, vendar ne v posebno oštevilčenem pomenskem razdelku. Grafično nepoudarjen in tudi brez posebne razdelčne napovedi je ostal še kak frazem, npr. edini v geslu âga, kije v oklepaju pojasnjen z »vo životot ima hierarhija i taa treba da se počituva« (1, 62). Pregovori in večbesedne kletvice lahko stojijo tudi za ustrezno napovedjo (npr. pogovorka ali kletva, oboje 1, 148). Manj primerna je uvrstitev frazema v iztočnico, kot je v primeru alah bin berikat versin (1, 74), pa čeprav gre za tujejezični frazem.
3.9 Komentarji niso ravno pogosti, so pa ali sestavljalčevi, npr. o vezniku nego v geslu gâjda (1, 255) ali glede pomena v geslu däska (1, 386), ali pa vzeti iz upoštevanih objav, npr. o pojmovanju meseca kot časovne enote v geslu bugurojčin mésic (1, 164), o kuhanju oglja v geslu vaglin pravejne (1, 189) ali o mreži za lovljenje rib, ki se ji reče grip (1, 284-285) - zadnji je pravzaprav enciklopedični članek, prevzet iz že objavljenih del, medtem ko pri prvem vir ni jasno naveden. Med najdaljšimi gesli sta Bužik ( 1, 166-168) in Bädni večar (1, 178-179), ki vsebujeta skorajda samo enciklopedične podatke. Glede na različne vire gradiva je to dobro, le da bi bilo razlage pomenov dobro grafično ločevati od komentarjev, in to citiranih ali sestavljalčevih.
3.10 Škoda, ker sopomenke (in blizupomenke) niso prikazane bolj sistematično (kadar sploh so). Tako recimo so pomensko zelo blizu gesla gubérka 'gole-ma, debela igla za šienje kilimi, vreki', guberna igla in gubérnica (1, 289), vendar pa je le od zadnjega pokazano k prvemu. Marsikaj v tem pogledu izgubljenega in nepovezanega bi vsaj pri besedah, ki imajo enobesedno ali dvobesedno knjižno ustreznico, rešil že omenjeni knjižno-narečni seznam. Dobro bi bilo povezati tudi pomensko vzporedne izraze, kot stagorni kät (1, 275) in dolni kat(\, 351) kot dela tradicionalne makedonske hiše.
4 Tisk je v prvi knjigi ponekod zelo nagajal (recimo pri mali črki ž v geslih, ki se začnejo na B); v drugi knjigi je večji red, le da namesto poševnice med verzi v pesemskih besedilih stoji ležeči prvi del oglatega oklepaja. Škoda tudi, daje namesto opuščaja (»mehčaja«) in enojnih narekovajev uporabljen en sam znak, resica ('). -Deljenje besed, kije v prvi knjigi večinoma povsem mehanično, ker gaje opravil računalnik (na eni od strani ob pravilnih delitvah najdemo neustrezne ko-1 rbut,fo-I rma, ma-1jka, dr-1 ažiši, ab-1 an^'ija,povikuv-1 anje,pre-1 tpostavuva, 1, 60), je v drugi veliko pravilnejše. K bolj slovarskemu videzu v drugi knjigi prispeva živa pagina, ki je v prvi knjigi ni.
236
5 Slovarska ureditev bi lahko bila veliko elegantnejša, če se ne bi tako opi-
Peter Weiss: Kosta Peev, Rečnik na makedonskite govori vo jugoistočniot egejski del
rala na trizvezkovni slovar makedonskega jezika izpred štiridesetih let in če bi bila opravljena natančneje in prijazno tudi do tistega, ki bo besedje iskal s stališča makedonskega knjižnega jezika, po sopomenskosti ali po pomenskih poljih. Primerno je, da so slovarski podatki razširjeni z etnološkimi, zemljepisnimi in drugimi stvarnimi, kar uporabnost tega narečnega slovarja poveča in slovar gotovo naredi privlačnejši tudi za nestrokovnjaka, ki bo s strokovnjakom (npr. etimologom) vred ob branju na azbučno nepričakovanih mestih naletel na marsikatero novo besedo.
Gotovo je sestavljalec v slovar vložil vse svoje slovaropisno znanje, vendar pa je domet slovarja veliko večji. Dokumentira namreč dobesedno izginjajoče govore, s tem ko prinaša zelo dragoceno gradivo, ki do zdaj še ni bilo objavljeno, medtem ko tisto iz že objavljenih del v slovarju predstavlja neke vrste konkordan-co. »V slavistični znanosti ni take knjige, zelo pomembna pa je zato, ker material izvira iz govorov, ki se danes na prvotnem prostoru ne govorijo več,« je zapisala Zuzanna Topolihska v recenziji tega slovarja (1, 5). »Navedeni govori predstavljajo jugovzhodno obrobje slovenskega jezikovnega sveta in so kot taki zelo pomembni ne samo za makedonistiko in za slavistično znanost, ampak tudi širše za splošno jezikovno teorijo; tu so ohranjeni mnogi arhaizmi, ki so neznani v drugih govorih slovanskega juga, se pa najdejo v narečjih slovanskega severa (poljščina, ruščina idr.). To omogoča, da se rekonstruirajo stare selitve slovanskih plemen in stopnja sorodnosti med njimi; hkrati pa gre za področje, kije doživelo veliko interferenc iz neslovanskih jezikov (latinščina, aromunščina, grščina, turščina ...), kar širi naša spoznanja o mehanizmih jezikovne interference. Besedno gradivo Peevovega slovarja bo neprecenljivo za bodoči makedonski narečni slovar, pa tudi za druge slovanske etimološke slovarje, ki se izdelujejo; mesto bo našlo tudi v komentarjih k leksičnim kartam Slovanskega lingvističnega atlasa.«