Ekonomsko socialna preskrba učiteljstva Vsiljcna borba je ovirala učiteljstvo, njegove odbore in udruženje, da se niso mogli v zadostni meri posvetiti snovanju in organiziranju ekonomsko socialnih ustanov, ki bi bile učiteljstvu v nezgodah nujno potrebne. Centrala udruženja je v prvih letih, dokler še ni bila potisnjena v borbo za obrambo samostojnosti organizacijc, je pokrenila vprašanje socialno ekonomskih ustanov za učitelje in je imela namen predvsem organizirati učiteljske samopomoči v vsej državi. Njena pobuda je vendarle rodila uspeh, ker so se te akcije oprijele sekcije in jo deloma tudi izvedle. Težko je snovati take ustanove, ker se smisel zanje pri učiteljstvu prebudi šele takrat, ko nekdo težc zboli ali ga doleti nezgoda ter je prisiljen iskati kredit za zdravljenje ali zdravila in zdravnike v času bolezni ali ko mu je treba iti v zdravilišče ali okrevališče, in gleda, kje bi mogel ceneje izhajati. Šele tedaj se briga in izprašuje, če obstojajo učiteljske kreditnc zadruge, zdravilišča in okrevališča, ki bi mu mogla priskočiti na pomoč v potrebi. Ko mora poslati otroke v srednjo šolo in drago plačevati vzdrževanjc v banovinskem centru, ko otroci nimajo dobre hrane, strokovnega nadzorstva in ko so uspehi otrok v šoli slabi, tedaj sc sprašuje, ali obstojajo učiteljski internati, kje so in kje bi ceneje in bolje izhajal s svojimi otroki. Ko mora plačati v mestu drago prenočišče in prehrano po hotelih, se sprašuje, če ne bi mogel dobiti to ceneje v učiteljskih domovih. Škoda, da pri večini učiteljstva ni socialni čut tako razvit, da bi se moglc na osnovi tega izvesti potrebne akcije. Vse to je dovedlo ustvaritelje »Deklaracije o smereh stanovske politike JUU« do tega, da so na glavni skupščini v Sarajevu 1935. stavili v program tudi točko o socialno ekonomski preskrbi učiteljstva s sledečo nalogo: Clanstvo je treba prepričati, da niso osebne in matcrialne ugodnosti edine naloge organizacije. Udruženje bo ščitilo materialne pravice in interese članstva, a osvojiti si je treba tudi načelo samopomoči. Za ekonomsko socialno preskrbo članstva je treba težiti k ekonomski osamosvojitvi stanu in udruženja. Zato je treba z vsemi silami podpirati vse stanovsko socialne ustanove. Treba je omogočiti, da se tudi z obveznimi prispevki te ustanove usposobijo za pomoč članstvu v vsaki težkoči in nezgodi. Ekonomsko socialna preskrba učiteljstva se mora usmeriti na akcijo za učiteljske domove, učiteljske samopomoči, učiteljske kreditne zadruge, učiteljska zdravilišča, okrevališča in letovišča in eventualno nabavljalne in stanovanjske zadruge. Najbolje je razvita akcija za učiteljske domove in internate. Obstojajo že učiteljski domovi v Beogradu, sekcijski učiteljski dom in učiteljski internat, ki sta last vseh sekcij odnosno sreskih društev bivšega poverjeništva UJU v Beogradu in centralni dom JUU, Učiteljski dom in Učiteljski konvikt v Zagrebu, Učiteljska konvikta v Ljubljani in Mariboru, Dom JUU v Sarajevu, Učiteljski dom in konvikt v Novem Sadu, Dom JUU v Nišu, Učiteljski konvikt v Čačku, Učiteljski konvikt v Pančevu. Obstojajo pa tudi društva in fondi za snovanje učiteljskih domov odnosno konviktov v Banji Luki, Splitu, Skoplju, Šab- cu, in fond sekcije za dunavsko banovino za zgraditev učiteljskega doma v Kragujcvcu. Učiteljski domovi morajo služiti za šolanje učiteljskih otrok, za otroške in učiteljske ekskurzije, za prenočišča in prehrano učiteljstva v večjih centrih, kamor prihaja učiteljstvo po svojih poslih. Med počitnicami bi ti domovi lahko pripomogli k cenejšemu prirejanju učiteljskih skupščin, raznih vrst učiteljskih tečajcv in učiteljskih ekskurzij po naši državi. Učiteljske samopomoči so doslej najpopolneje organizirane v Ljubljani, kjer obstojata Učiteljska samopomoč in posebna Samopomoč učiteljskih otrok; fondi učiteljske samopomoči obstojajo tudi pri sekcijah v Zagrebu, Sarajevu, Banji Luki in Nišu. V Novem Sadu ima fond samopomoči tudi že svoj gradbeni prostor. Pri ostalih sekcijah se ti fondi šele snujejo. Učiteljske samopomoči služijo za ppmoč učiteljstvu v bolezni, za cenejše nabavljanje zdravil in plačevanje zdravnikov, za dajanje brezobrestnih posojil svojim zadružnikom, premij ob polnoletnosti učiteljskih otrok in za smrtne primere. Učiteljska zdravilišča in okrevališča se do sedaj nahajajo v sledečih krajih: Učiteljski zdraviliški dom v Rogaški Slatini, Zadruga za postavitev obmorskega učiteljskega doma v Omišlju, fond za zgraditev Planinskega učiteljskega doma v dravski banovini, Učiteljski dom v Crikvenici. Centralna uprava JUU ima dve gradbeni parceli za zgraditev Učiteljskega zdravstvenega doma v Banji Koviljači, ki sta ju poklonili udruženju gg. Mara in Milan Rabrenovič in pok. Vojislav Kačavenda. Učiteljstvo dunavske banovine ima srbski Učiteljski dom v Omišlju na otoku Krku. V pogledu učiteljskih zdravilišč, okrevališč in letovišč stoji učiteljstvo zelo slabo in bo treba pokreniti resno akcijo za zdravstveno zboljšanje učiteljstva. Jasno je, da brez žrtev ne bo nobenega uspeha, zato je potrebno, da se po sreskih društvih JUU izvede obširna akcija. ki bi zbudila socialno zavest učiteljstva, ki bi bila najtrdnejša osnova za resno akcijo v tej smeri. Učiteljstvo bi moralo pristati na prostovoljne redne prispevke, ali pa pristati na zahtevo pri oblasteh, da s posebno uredbo izvede uradno obvezno prispevanje potrebnih sredstev pri vsem učiteljstvu v to svrho, kakor je to že organizirano pri nekaterih vrstah državnega uradništva. Osnova za to je podana tudi v § 103. zak. o narodnih šolah. Učiteljske kreditne zadruge obstojajo doslej v sledečih krajih države: Učiteljska kreditna zadruga v Beogradu, Učiteljska delniška družba v Beogradu, Učiteljska kreditna zadruga v Zagrebu, Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani, Učiteljska kreditna žadruga v Celju, a poleg teh obstojajo še učiteljske kreditne zadruge v Nišu, Užicah, Arilju, Užički Požegi, Pirotu in v drugih srezih in banovinah (vsega približno 30). Te kreditne zadruge služijo dovoljevanju hitrega in cencnega kredita učiteljstvu v primeru potrebe. Lahko bi obstojale podružnice v vsakem srezu, ako že ne morejo obstojati samostojne kreditne zadruge. Učiteljstvo se ne zaveda, kašen kapital bi lahko ustvarilo v korist stanu, ako bi se vse denarne ustanove učiteljstva koncentrirale v učitcljskih kre- ditnih zadrugah in ako bi se osnovala zveza učiteljskih kreditnih zadrug ter bi se na ta način izvršila koncentracija učiteljskega kapitala in denarnega prometa. Učiteljske nabavljalne in stanovanjske zadruge so osnovane v sledečih krajih: Učiteljska kreditna zadruga v Celju, v Ljubljani obstoja Učiteljska tiskarna in knjigarna s podružnico v Mariboru, ki nabavlja in izdelujc za učiteljstvo šolske in druge pisarniškc potrebščine in tiskovine, v Beogradu se snuje »Bodočnost«, učiteljska stanovanjska zadruga za etažno svojino. Koliko učiteljskega kapitala jc vloženega v tcm Savezu, se lahko izračuna, ako sc seštejejo deleži vsega učiteljstva po 360 din, in to za kakih 10 let nazaj in pa tudi za vsakega bodočega učitelja, ki mora ta delež vplačati. Koliko koristi ima učiteljstvo od teh deležev, se momentano ne da ugotoviti, a gotovo je, da bi se moralo s tem kapitalom nekaj ukreniti za direktno korist učiteljstva tako v mestu kakor na deželi. Centralni upravi JUU se kot najnujnejši vsiljujejo v reševanjc sledeči problemi: treba bo urediti pravne odnošaje imovine bivšega poverjeništva UJU v Beogradu napram lastnikom, to je onim sreskim društvom, ki so bila sestavni del bivšega poverjeništva Beograd. Pri skupnem domu JUU v Beogradu je treba najprej od beograjske občine odkupiti prostor, na katerem dom stoji in nato dvigniti za eno nadstropje, opremljeno z manjšimi sobami in potrebnim komfortom za starejše učitelje in družine, ker je sedanji dom postal pretesen in ne morc več služiti svojemu namenu. Pojavlja se tudi vprašanje menze za ccnejšo prehrano učiteljem, obiskovalcem doma. Rcguliranjc odnošajcv skupne lastnine bivšega poverjeništva UJU Beograd do učiteljstva, ki je solastnik te imovine, je treba rešiti z omogočitvijo odločanja vsem solastnikom. Zato je bilo to vprašanjc pokrenjeno žc na pretekli skupščini v Zagrebu. Na žalost to vprašanje ni bilo rešeno in zaključeno. Skupščina lastnikov je izjavila, da se mora ta skupna imovina postaviti na zadružno podlago. S pristankom lastnikov bi se mogla delitev čistega dobička prenesti na sekcijske fonde v svrho osnovanja in podpore navcdenim socialnim ustanovam za ekonomsko socialno preskrbo učiteljstva, da bi sc z delitvijo na sreska društva ne razdelil denar na premajhne dele in da sc ne bi uporabil v svrhe, od katcrih učiteljstvo ne bi imelo večjc koristi. Regulirati bo trcba upravljanje zadužbin, ki so v okrilju te imovine in fonda učitcljskih sirot. 'Ko pregledamo vse gornje problcme, tedaj šclc občutimo potrcbo konccntriranja vseh učiteljskih moči pri skupnem delu zaradi pravilnega reševanja naznačenih problcmov za bodočnost. Pri tem vprašanju naj bi se združili vsi učitclji in vse učiteljske skupine in začeli delovati za uresničenjc gornjih smotrov za gospodarsko socialno prcskrbo učiteljstva. Ni mogoče, da bi vse omcnjene akcije izvedla centralna uprava. Ona je lahko samo iniciator in regulator teh pobud. Delo za snovanje teh ustanov je treba prencsti na vse edinice JUU, predvsem na sekcije, ki so poklicane, da se v prvi vrsti brigajo za snovanje socialno ekonomskih ustanov za učiteljstvo. Iz tega razloga je tudi pokrenjeno vprašanje, da se s pravili odnosno z izpremembo pravil regulira vprašanje na ta način, da pripada sekcijam naloga snovanja in delovanj za ekonomsko socialnc ustanove za preskrbo učiteljstva. Centralni upravi bi se naložila dolžnost konccntracije vseh moči za reševanje šolskih stanovsko političnih in personalno pravnih vprašanj šole in učiteljstva. Centralna uprava JUU je osnovala sledeče fonde za to akcijo: Socialni fond, Podporni fond za zaščito članstva JUU, Fond za zgradbo zdravilišč in okrevališč, Fond za zdravljenje v Banji Kovljači, Fond za dom JUU v Beogradu, Fond za tisk in propagando, Fond za kulturno prosvetno akcijo in Rezervni fond. Ti fondi bodo služili kot osnova za razvoj opisanih akcij. Ivan Dimnik.