141. številka. Ljubljana, v četrtek 21. junija. XXI. leto, 1888 Izhaja vsak dan »večer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemati za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano hm pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raCuna se po 10 kr. za mesec, po 30 kr za četrt leta. — Za tuje dežele toliko veC, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tisku. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravništvojev Gospodskih ulicah 5t. 19. Cpravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. vse administrativne stvari. Konvertovanje kranjskega zemljiško-odveznega dolga. (Konec.) Slavni deželni zbor ni ukazal deželnemu odboru, da bi se vsikakor moral držati obeh, v sklepih 19. januvarja 1888 stavijenih protipogojev. Deželni odbor je torej radostno in hvaležno vsprejel dovo ljenje 5°/0 obračunjenja, pripoznaje, da je visoka vlada s tem bistveno pospešila nameravano konvertovanje, ter je smel pričakovati, da bode pri oddaji tega posojila mogoče dosefci višji kurz od onega, po slavnem deželnem zboru določenega najmanj po 94 gold. 90 kr. za lOOgold., s čimer bi se obstoječa razlika zarad odpadlih 76.000 gold. deloma dala poravnati. Iz navedenih uzrokov, in dalje uvažujoč, da bi deželui odbor ne mogel prevzeti odgovornosti za to, če bi se ne porabile sedar.je ugodne razmere denarnega tržišča, in da bi se pri daljnem odlašanji pogodbe, ki je najprej skleniti z visoko vlado, dežela pripravila v nevarnost, da bi ; ila ves iz konvertovanja zemljiško-odveznega u.)l . !•» izvirajoči dobiček, z ozirom torej na vse to, izjavil je deželni odbor v ulogi 19. maja 1888 št. 3424, da se zado* voli s svoto 498 100 «ld., katero je visoko c. kr. fiuunćuo mltriaterstvo določilo kot najvišji zne»uk za obrestna državna predplačila, s tem pridržkom in v gotovi nadi, da bode slavni deželni zbor pritrdil temu postopanju. Kar je deželni odbor pričakoval dalje, da bode visoka vlada, ker se že v navedenem ukazu visokega finančnega ministarstva glede deželuozborskih sklepov z dne 19 januvarja 1888 ničesar ni več zahtevalo, sklenejo konvertovanje odobrila tudi v ostalih točkah, to seje jako veselo uresničilo s tem, da je bila začetkom meseca junija državnemu zboru predložena vladna predloga ./• obsegajoča načrt zakona o državnih olajšavah, katere je privoliti deželi kranjski pri preobratu njenega zeudjiško-odveznega dolga v deželni štirji milijone goldinarjev znašajoči dolg in o prenaredbi dogovora z dne 29. aprila 1876 glede kranjskega zemljiško-odveznega zaklada. Ta vladna predloga je bila v državni zbornici v končni seji dne 5. junija in v gosposki zbornici dne 11. junija nespremenjena vsprejeta, in dotični zakon je potem dne 17. junija t. 1. zadobil Najvišjo sankcijo. Treba je torej zdaj, da slavni deželni zbor pritrjuje temu dogovoru, du se potem s tukajšnjimi podpisi predloži visokemu c. kr. finančnemu miui-sterstvu v podpis. Financijelen uspeh toga dogovora 8e vidi v toliko neugodnoj i, kakor je bilo pričakovati po de-želnozboiskem sklepu, ker bode d; žela kranjska od države? v letih 1888 do 1895 namestu po deželnem zboru nasvetovanega letnega doneska 136.427 gld. dobivala le letni donesek 1 27.227 gld. K temu pride še pogoi v točki 4. novega dogovora, po katerem je precej v gotovem povrniti državna podpora, pripisninska odškodnina in obrestna državna predplačila, ki jih je dežela Že prejela 1. 1888., če ti doneski k zemljiško-odvezneinu zakladu presegajo zdaj dogovorjeni državni donesek 127.227 gld. Visokost teh doneskov se razvidi iz sledečega: V tekočem letu je dosle prejela dežela: a) dva obroka državne podpore po 43.750 gld. v zuesku . 87.500 gld. — kr. b) prvi obrok pri pisni nske glflvrt'f,f> v znesku ■ c) prvi obrok pripisninskih obrestij v znesku . . . d) 5°/o državno predplačilo v znesku....... 57.500 e) od poslednjega 5% obresti za čas od 8. maja do konca junija 1888 v znesku . ._423 skupaj tako da je, ako se od te svote odšteje že za leto 21 498 10.399 66»/ /8 26 177.320 gld. 92 Vi kr. 1888 dogovorjeni državni donesek ...... 127.227 „ — precej pri sklepu dogovora državnemu zakladu povrniti v gotovini znesek . ; . 50.093 gld. 92Va kr. Dalje zgubi dežela v tem letu od proračunjenih doneskov za zemljiško-odvezni zaklad: a) dva obroka državne podpore po 43.750 gld., skupaj...... b) drugi obrok pripisninske glavnice v znesku c) drugi obrok pripisninskih obrestij v znesku . . d) ostanek proračunjenega 5% državnega predplačila v znesku...... skupaj torej , tako da je, prištevši poprej omenjeno povračilo . . . za zemljiško-odvezni zaklad za leto 1888 še treba pokriti primanjkljej v znesku Kazun trga se mora ozir jemati na obresti dosle ne-izsrečkanih zemljiško-od veznih obveznic za mesec november in december 1. 1888, katere je povrniti začetkom leta 1889, v znesku ....... ker se te obresti neso v po-štev vzele v proračunu zemljiško-odveznega zaklada za 1. 1888. Dalj« v točki 6. novega dogovora dežela kranjska prevzame dohodnino od I. 1889 do 1895 za še okolujoče ne-izsrečkane kranjske zemljiško-odvezne obveznice z ozirom na njihovo, crtežu primerno izplačevanje in sicer: leta 1889 . Ki.300 gld. —kr. 87 500 gld.— kr. 22.035 „ — „ 9.878 „ 37Va n 20.053 , 85 139.467 gld. 22 Va kr. 50.093 , 92Vg , 189 561 gld. 15 kr. 28.125 „ — 1890 1891 1892 1893 1894 1895 14.253 12.022 9.686 7.245 4 698 2.047 70 30 20 80 50 skupaj 65.333 „ 50 Za deželo torej vsled tega, da sklene nov dogovor, nastane breme v znesku 284.019 gld. 65 kr. LISTEK. Poezije. Zložil S. Gregorčič. II. (V Ljuhljani. Založil J. Gor u p. — Natisnila „Narodna Tiskarna". 1888. 158 str.) (Kunec.) Pesem „Kmetski hiši" je krasna oda, prihajajoč iz srca in prodirajoč do srca. Umerjena je uprav slovenskim razmeram. Saj narod naš, brez plemstva, brez zgodovine, brez mecenatov, stoječ na široki, na demokratski podstavi, vso svojo moč dobiva le iz kmetakega stanu. Borna kmetska hiša vzgaja- nam rodoljube, odlične pesnike in prvobo-rkelje, ona je „najstarša naša knjiga", ona opeva nam pradede slavne, hrani stare šege, brani jezik naš, ona nam je krušna mati, ona domovju steber častit. ' nZato ti slava peta hudi Oj zibel miSih bolj Sili dni, Nebo ti tisoč sreč prisodi, Ves blagoslov na tO razlij. Naj vedno mirno hi Živela, Noben ne vzburjal te vihar, Ogiblji se gromov te strela, Zanašaj grozni ti požar. Da srečno v vek si bivališču Krepostnih žen, poštenih mož; Daj Bog, ti slavnih mož rodisće, Da zibel Še slavnejših bož!" Prelepa misel podložena je pesmi „Odlikovanje". Bojni vihar je končan, zmaga je dobljena, gospodar zbira na bojnem polji borilce hrabre in jim pripenja svetinje zlate v dar. Mnogo je že odlikovanih, a borcev prvak še nc. Na vprašanje kra ljevo, zakaj se bran« znamenja vojak, odvrne: „Nevredun nisem pač odliku A dosti vrednlših poznam; To znamenje ensti in dike Dovoli, kralj, da tistim dam. 1'omigne kralj; — junak pa stopi Kjer mož pri moži v krvi spi, Najbližjemu v mrln'uv tropi Pripne na prsi mak časti. Kar meč, kar strel jih je pomoril, V tem u d ne ni sem odlikovai; Teh slednjih manj kotjaz ni storil, Več kot mi vsi je žrtvoval." Kakor v navedenih, nahajamo tudi v vseh drugih pesmih povsod jednako globoko čustvo, pra- vega narodnega, slovanskega duha, krasne misli v krasni obliki. Omenjamo tu mej drugimi pesmi „0as", „ Nevesti** in vrstnika njej*, obroček drobni „PrBtan", narod slovanski poveličujočo in navduševalno „Velikonočno", preljubko „Prek-morsko pošto" in druge, katere je pesnik pri raznih prilikah poslal mej svet, kakor: „ Vele-gr a j s k a k u g a" „Mo j i m s 1 a v i 1 ce m" (v spornim večera 12. marcija 1885), „ B1 a g o v es t n i k o m", „ L a v o r i k a na grob možu" (Fr. Erjavcu v spomin), „Bratom Čehom o prihodu na Slovensko." „Slovo od Riten berga", „ Vrlemu možu" (Andr. Jekše-tu). V Gregorčičevih poezijah je toliko dragoce-uostij, da se ne moreš odločiti, kateremu njegovih pesniških proizvodov bi priznal prvenstvo. V vseh: plemenite, uzvišene ideje v zlatem okviru, poleg dovršene tehnike izredno blagoglasen, iz naroda vzet jezik, odlikujoč se po posebni melodijoznosti. Vidi se, da ima pesnik jako tenko uho za glasbo, kajti v mnogokaterib pesnih zd' se ti, da čuješ polno-glasnc akorde, in rima sklada se na rimo s pre-prijetno lahkostjo, da ne čutimo prav nič one te zave in okornosti, s katero nas le premnogokrat uatezajo nekateri njegovih epigonov, ki neokretno in pokritje tega je iskati najprej v posojilu, ki je narediti za novo. Z ozirom na to, da je bil poprej navedeni omejeni ponudbeni razpis meseca marca t. 1. za oddajo novega deželnega dolga v znesku 4 milijonov goldinarjev zavolj tega brez uspeha, ker tedaj še ni bilo reše.io vprašauje obojestranskih terjatev države in dežele glede kranjskega zemljiško-odveznega dolga, in ker je bilo treba za to posojilo še izpo-slovati državnega zakona o državnih olajšavah glede kolkovne in pristojbinske prostosti dotičnih uagod-benih in drugih listin, kakor tudi glede tega, da se to posojilo sme uporabljati za pupilarno nalaganje glavnic in ustanov, — nastopil je čas, da se razpiše nova ponudbena obravnava, od katere je bilo pričakovati ugodnih ponudeb, ele po tem, ko je državni zastop pritrdil dotični vladni predlogi. Deželni odbor je na ta z okrožnico dne 7. junija 1888 št. 4001 v zmislu deželnuzborskega sklepa dne 19. januarja 1888, točka 2. in 5. povabil Union-bank, dolnje avstrijski zemljiško - kreditni zavod, dolnje-avstrijsko eskomptno družbo, avstrijsko Lan derbank na Dunaji in pa podružnico avstrijskega kreditnega zavoda za kupčijo in obrtnost v Trstu, naj ulože ponudbe za novo posojilo po doštevnem kurzu ne manj kakor 94 gld. 90 kr. za 100 gld. do najdaljšega obroka due 16. tekočega meseca. Izmej povabljenih denarnih zavodov sta uložili ponudbi ie Liinderbank in pa Unionbank na Dunaji in sicer prva po doštevnem kurzu 95 gld. 471;2 kr., druga pa po;u95 gld. 50 kr. Ne glede na le majhno razliko mej tema dvema ponudbama se deželnemu odboru ponudba zavoda Liinderbank zavolj tega ni zdela ugodna, ker je stavila pogoj, da je za slučaj, če bi mej obrokom do konca meseca junija ali pa, ako se ponudba vsprejme, do jednega dne pred žrebanjem zemljiško - odveznih obveznic padel kurz 42/io°/o skupne papirne rente na 70%, bilo zavodu Liinderbank na prosto voljo dano, odstopiti od ponudbe, oziroma od vsled tega sklenene pogodbe. Ker pa po številki višja ponudba denarnega zavoda Unionbank ne stavlja takega pogoja ker se dalje v nacrtani pogodbi, ki jo je ta banka priložila svoji ponudbi, nahajajo prav ugodni pogoji za morda potrebna predplačila in pa glede obreBtovanja raz-položne glavnice, kakor tudi glede na to, da sta veščaka tega zavoda, gg. bankiui vodja Evgen Minkus in dr. Milani'ć deželnemu odboru po magala pri začetnib obravnavah tega poravnanja in mu dajala prav dobre svete, katerih smo se jako uspešno posluževali, bil je deželni odbor mnenja, da bi se vspre;ela ta ponudba s pridržkom odobrenja po slavnem deželnem zboru, in da bi se s tem zavodom sklenila pogodba, v mnogih točkah prvotno predloženega načrta na korist dežele kianjske pre-narejena. Pogodba se je tudi dno 16. t. m. sklenila in se zdaj predloži slavnemu deželnemu zboru v potrjenje. Deželni odbor predlaga torej slavnemu deželnemu zboru obe došli ponudbi z vsemi, konverto-vanje zemljiško odveznega dolga zadevajočimi prejš- posnemajoč Gregorčičeve rime in oblike, popolnom pozabljajo na glavno stvar — na vsebino. Gregorčičevih poezij željno pričakovani drugi zvezek bode po svoji odlični notranji vrednosti, kakor tudi po krasni vnaujosti izredno prijal narodu slovenskemu in izvestno bode diugi zvezek jednako hitro pokupljen, kakor je bil prvi. To bode najlepše zadoščenje pesniku samemu za mnoge neosnovane napade in najboljši odgovor uasprotnikom-klevetnikom. Da smo drugi zvezek tako brzo dobili v roke, zahvaljevati se imamo gospodu J. Gorupu, vele-tržcu na Reki, ki je s tem činom pokazal, da si je pri svojih velikih podjetjih še vedno ohranil živo zanimanje za leposlovno knjigo, za literaturo našo. Hvala in slava mu zato! „Narodni Tiskarni" pa, ki je Gregorčičeve poezije tiskala, bode vsakdo drage volje dal spričevalo, da je delo jako okusno in krasno zvr-šila, da se s tiskom sme ponašati. Tisk, papir in sploh vsa vnanja oblika je povsem izborna in dostojna velelepi vsebini. iBto velja o g. Fr. Dežni anu, ki je Gregorčičeve poezije jako lepo vezal in pri katerem jediuem se dobivajo. Ne zdi se nam potrebno, še obširneje pisati o poezijah Gregorčičevih, kajti to je delo, ki se samo najbolje priporoča. Le čitajte jih pridno in uverili se boste, da je tako berilo najblažja zabava. S. njimi spisi in drugimi pripomočki, potem pogodba skleneno z Unionbank v litogratiranih iztisih •,. dalje razdolžni načrt novega 4°/0 deželnega posojila v znesku 4,000.000 gld., katere je poplačati v 40 letih in pa obrazec obveznic, ki jih je izdati, da s avno-isti vbh to izroči finančnemu odseku v pre t reso vanje in poročanje. Po dogovorjen1 pogodbi plača zavod Unionbank deželi kranjski za prevzete obveznice v nominalni vrednosti 4,000.000 gld. še tekočega leta deloma v nakupljenih kranjskih zemljiško-odveznih obveznicah, deloma v gotovini znesek 3,820.000 gld. Dosle neizsrečkane kranjske obveznice znašajo . . . 3,375.036 gld. — kr. premija od njih znaša . • 168.751 „ 80 „ za meseca november in december t. I. odpadle 5% obresti ....... 28.125 „ — „ dohodnina, ki jo bode prevzela dežela od neizsreč-kanih zemljiško - odveznih obveznic za leto 1889 do 1895, znaša..... 66.333 „ 50 „ temu je še prišteti poprej navedeni primankljej zem ljiško-odveznega zaklada za leto 1888 v znesku . 189.551 , 15 „ torej se pokaže za izpe javo kouvertovanja kranjskega zemljiško-odveznega dolga potrebščina v znesku . . 3,827.807 „ 45 „ v čegar pokritie bode dežela do konca tekočega leta iz novega deželnega posojila imela na razpolaganje . . 3,820.000 „ — „ tako, da bode le še ostanek 7.807 gld. 45 kr. nepokrit ostal, katerega pa ni v pošte v jemati, ker se bode, kakor je bilo že omenjeno, dohodnina od obresti neizsrečkanih kranjskih zemljiško-odveznih obveznic v skupnem znesku 66.333 gld 50 kr. po do sedanjem razdolžnem načrtu plačevala državnemu zakladu šele tekom let 1888 do 1895., od katerega davka pride na leto 1889. le 16.380 gld. Ker po razdolžnem načrtu novega deželnega posojila letna potrebščina za obveznice, ki se bodo isrečkale, s potrebščino za obresti vred znaša le 201.300 gld., zadostovala bode v ta namen že v prihodnjem letu le 10% priklada na n^posrednje davke, pridržaje pobiranje dosedanje 20% priklade na posrednjn davke, torej se bode državni donesek, ki je po novem dogovoru izplačevati v znesku 127.227 gld. že od leta 1889, pričenši mogel uporabljati za zboljševalne namene. Za dosle še nedovršene operate zemljiške odveze, glede katerih se je za režijne t roške postavilo 7082 gld. v proračun zemljiško-odveznega zaklada za 1. 1888., Be bode le še nekoliko let potreboval primeren znesek na račun novega posojila, ker je po ponovljenih izjavah c. kr. vladnega zastopnika v deželnem zboru pričakovati, da bode to obreine-nenje dežele v kratkem času prenehalo. Deželni odbor ima zdaj najprej nalogo, izžrebati že dne 1. julija 1888 vse še ostale zemljiško-odvezne obveznice v ta namen, da bodo njihovo ob-reBtovanje nehalo z dnem 1. januarja 1889. Po gori navedenih razložbah je pač odveč, dalje razpravljati za našo deželo očividen dobiček konvertovanja kranjskega zemljiško-odveznega dolga, pri čemer je c. kr. vlada deželi kranjski naklonila pomoč, za katero jej gre največja zahvala in priznanje, V tem oziru se deželni odbor sklicuje na deželnozborski predlogi št. 48 in 85 v pretečeni sesiji. Deželni odbor torej nasvetuje: Slavni deželni zbor blagovoli: 1. pritrditi dogovoru zakona z dne 17. junija 1888, drž. zak. št. 89; 2. vsprejeti ponudbo zavoda Unionbank na Dunaji in odobriti mej deželnim odborom in tem zavodom dne 16. t. m. sklenjeni dogovor; 3. deželni odbor pooblastiti, da izvrši konvertovanje kranjskega zemljiško-odveznega dolga v novo deželno posojilo po navodilih označenih v tem poročilu. Govor drž. poslanca Fr. Šukljeja v državnem zboru v 242. seji dne 29. maja 1 SSS (Dalje in kouec.) V odseku se je dognalo, da se je določila na 3, 4 in 5 gld. za špirit, kolikor se ga izdela pod nižjim davčnim nastavkom, pri višjem nastavku pridržale so se pa številke 1, 2 in 3 gld. Stojim na stališči, da moramo v špiritni industriji varovati pred vsem žganje kot kmetijski stranski ohrt, zlasti z ozirom na to, da so glede režije velike industrijske žganjarne veliko na boljem mimo kmetijskih, zaradi tega sem za zvišanje bonfikacij, če tudi ne smem tajiti, da bode državni zaklad imel več tro-ftkov. Jako sta so premenila § 32 in 40, kolikor se pečata s tako imenovanimi žganjarnami s kotli. Tu be zopet pokazalo čudno nasprotje mej predgovor-niki. Gospod poslanec dr. Steinwender je zaklical: „Vi zatirate kmetske žganjarje s kotli, ki delajo žganje iz močnatih snovij, kar pomesti je hočete s sveta", in gospod poslauec dr. Menger je pa prav po pravici kazal na eminentno nevarnost, ki preti od teh žganjarn. (Poslanec Salašek: Prav res!) Jaz sem tudi glasoval za premembo, in sicer iz prav jasnega uzroka. Že sedaj, ko še velja stara davčne sistema je na Ogerskem do 5000 žganjarn s kotli za močnate 'snovi, če tudi se prištedi pri davku, če vzamemo prostorniuo priprav za žganje z dvema hektolitroma, le kako 2Va gld. na dan, koliko večja bila bi produkcija, ko bi se bilo dalo prištediti po 10 do 12 gld. in koliko večja škoda za državni zaklad pa tudi za drugo industrijo, če bi bili ostali pri prvotni vsebini vladne predloge, in bi ne bili sklenili prememb, katere tako obžaluje dr. Steimvender. To, mislim, da bo svetle strani predloge. Na drugej strani pa rad priznavam, da ima ta zakon še več senčnih stranij. Pred vsem moram izreči svoje obžalovanje, da se ni vsprejel v odseku predlog, kateri se je stavil z nasprotne strani in kateri meri na to, da se uvede prisilno Čiščenje in rekti-fikacija. Kot člau pododseka, kateri se sedaj posvetuje o zakonu proti pijančevanju, moram izreči, da bi bilo v največjem interesu države, da se obvaruje probivalstvo pred škodljivimi uplivi amyl-alkohola in drugih patok, s katerimi se uničujejo krepki ljudje telesno in duševno. Obžaloval sem tudi obse^ §§ 8 in 9, ne zaradi malenkostne računske na .ake, na katero je cikal danes poslanec dr. Menger in s tem vzbujal veselost mej svojimi poslušalci, temveč zaradi tega, ker se bojim, če se stalno določi eksportna premija, in ne spremenjena vsprejmeta §§ 8 in 9, da bode to nevarni udarec ne le za melasne žganjarne, temveč tudi ž njimi tesno zvezano sladorno produkcijo in kmetijstvo v Sudetskih deželah. Kaj bode posledica temu? Melasa bodo v ceni strašno pala. Ogri bodo pri nas dobivali ceno surovino in ta bo bode zopet uvažala k nam v podobi mela8nega špirita, kajti Ogri so jako v ugodnem položaji zaradi njihovega izredno visocega kontingenta, ter jo še podpira tarifna in trgovska politika ogerske vlade, katera gre do meje dovoljenega, včasih pa še malo dalje, in resultat bode, da bodo žganjarne za špirit narejen iz naših surovin, morale plačevati še 35 gld. konsumskega davka ogerskemu državnemu zakladu. Če kombiuujemo § 74, ki je zame lapis offen-sionis celega zakona, s § 3, kateri določa kontingent, bode vsakdo spoznal, kako daleč sega v finančnem oziru. Ogerski kontingent je odločno previsok, kajti Ogerska nikakor ne porabi 872.000 hektolitrov špirita, koliker se ga jej jo odkazalo po kontingentu. Z izvažanjem v inozemstvo je sedaj jako slabo; ogerske žganjarne tudi ne bodo mogle uspešno tekmovati z ruskimi, rumunskimi in nemškimi izvaževalci. Izvoz v inozemstvo bode nehal in jaz mislim, da so ogerski žgunjarji že davno naredili križ Čeznj, ter se sprijaznili z mislijo, da ne bodo izvažali v inozemstvo, temveč kam drugam. Uvažali bodo svoj špirit v našo državno polovico, preplavili bodo naš trg s svojimi proizvodi in vsled tega bodo naši žganjarji imeli shode, in posledica, vidim jo, pa je ne morem odvrniti, bode, da dobimo v našem državnem proračunu naraščajočo pasivno postavko z naslovom „Restitucije" iz žganjskega davka ogerski državni polovici. Toda kaj se hoče sploh storiti? Izrekel sem že svoje mnenje, da na podlagi sedanje carinske in trgovske zveze tudi druzega ni mogoče. Držali smo se načela produkcije pri sla-dornem davku in Ogri ne bodo prijenjali, kadar gre za tako važen špiritni davek. Reklo se bode morda nam: Odklonite zakoni Kaj bi sledilo iz tega? Pomislite, gospoda moja, na jeduej strani ostal bi v veljavi stari žganjski davek, kateri našej 23 milijonov stanovnikov broječej državi — jaz govorim o Cislajtaniji — donaša malenkost 8 milijonov, kar je res prava bagatela, v primeri z Belgijo, ki dobiva 16, in Holandsko, ki dobiva celo 22 milijonov žganj-skega davka. Ostal bi pa stari sladorni davek, in kakor jaz razumem § 3. zakona u 13. maja 1880, ostal bi z bistveno spremembo, ostal bi brez kon tingenta. Znano mi je, da imajo o tem različne nazore, in jaz sem čul iz jako poklicanih ust interpelacijo, ki je šla na to, da bi se po odstavku, ki se glasi (Čita): „Če se na ta način doseže donesek 12 mi lijonov 800.000 gld., naj se potom zakonodaje stori daljša naredba", kontingent ne odpravil, celo tedaj ne, ko bi ne prišlo do take naredbe po potu zakonodavstva. Pa večkrat če prečitam paragraf, tem jasneje se mi zdi vprašanje, tem gotovejše mnenje, da bi imeli stari sladorni davek brez kontingenta, da bi zopet morali več vračati, nego bi sploh dobili sladornega davka! Pomislite nadalje, v kako nevarnem času da smo, pomislite, koliko neizmerno več se zahteva od našega državnega zaklada, če vse to dobro premislite, ali se bodete še upali glasovati proti temu davku. Jaz mislim, gospoda moja, da je stvar taka-le: Izvor težavam ni pripisovati naši stranki, temveč je posledica nagodbe 1867. leta. Vaša stranka je bila, ki je dognala nagodbo 18G7. leta — tu izrekam le svoje zanobno prepričanje — katero jaz ne bodem nikdar zmatral za leto sreče avstrijskej državi; tedaj se je sklenil člen XI. carinske in trgovske zveze, kateri določuje, da ilavek od soli in tobaka in oni indirektni davki, ki ueposredno uplivajo na gospodarsko proizvodstvo, namreč davek od žganja, piva in sladorja, se imajo v obeh državnih polovicah uravnavati po jednakovrstnih zakonih in predpisih. Katera nesrečna določba se glasi: „Po jednakovrstnih zakonih, katere pogodita dve vladi in sklenejo najmanj štirje parlamentje u Mi smo vedno prisiljeni, odjenjati Ogrora. V takem položaji smo danes in v takem položaji bo-demo še večkrat, kakor že naprej vidim. Tudi uzrok je meni jasen. Na Ogerskem je ves parlament jedin. Vladna stranka in opozicija sta kakor jeden mož, kadar se treba upreti zahtevam druge državne polovice. Pri nas pa ni tuko, temveč narodnostni in strankarski razpori vse skaze. Ta nasprotja so žalibog silnejša, nego najstalnejše vkupne koristi. Če sem danes pogledoval po Vaših vrstah, če sem poslušal besede, ki so je govorili govorniki na Vašej (levej) strani, se mi je vedno usiljevalo vprašanje, vprašanje, katerega se ne morem ubraniti, in to vprašanje se glasi: Ali bi gospodje tudi tako govorili in tako glasovali v slučaji, ko bi bila pridobitev zopetuega gospodstva plačilo za priti* je nje temu davku? (Dobro! na desnici.) To je moje mnenje V tem zmislu končam in priporočam prehod v podrobno debato. (Odobravanje in ploskanje na desnici.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 20. junija. Naučno iikiiiisloi-slvo bode baje češko nižjo gimnazijo v Kromeriži spremenilo v veliko gimnazijo, gimnazijo „Matice školske" v Ogerskem Hradišči prevzelo v lastno državno oskrb, češko gimnazijo v Mezeriči Valaškem premestilo v Belo cerkev, češka gimnazija v Prerovu se pa bode odpravila. Po tem takem bi učna uprava Čehom odvzela na drugem mestu, kar bi jim na jednera dala. Res lepa priložnost se je s smrtjo cesarja Friderika ponudila uvNtrijakim Ncuiceni, da pokažejo svoje velikonemško mišljenje. Na cesarjevo krsto poslali so v Berolin mnogo vencev in sklicevale so se izredne seje občinskih zastopov, da so izraževali sočuvstvo zaradi smrti nemškega vladarja. Da se je pri tem izrekla marsikaka beseda, ki ne dokazuje baš avstrijskega patrijotizma, je naravno. VuaiBje države. Srbski kralj odpotoval bode drug mesec v inozemstvo. Pet do šest tednov bode baje bival na Ogerskem. Garašanin pojde tudi v Herkulove toplice na Ogerskem. — Opozicija ščuva, kakor pišejo nemški listi, narod proti Avstriji. Širi se po deželi vest, da hočejo Avstrijci zasesti in prisvojiti Srbijo. Narod se pa za take vesti dosti ue meni, ker jim ne veruje. Knez bolgarski in princesi nja Klementina odpotovala sta za tri tedne v Kazanlik in Kalofer. Danes se snideta v Plovdivu b Stamhulovom, da se ž njim posvetujeta zaradi Popova. — Predsednik sebranja se je izrazil proti nekemu časnikarskemu dopisniku, da je položaj v deželi izvrsten. Povsod je mir in red. Opozicija nema nobene moči in veljave. Nikdo več ne misli na sporazumljenje z Ru sijo, katere upliva so se Bolgari osvobodili z mora-lično pomočjo Evrope. Bolgarija pa sedaj potrebuje še gmotne pomoči. Tončev se čudi, da v Avstriji nič ne posodijo Bolgariji, ko ima vender ta država največ interesa, da ostane sedanja bolgarska vlada. Če ne dobi posojila, se sedanja vlada še dve leti ne bode mogla obdržati. Dežela potrebuje zboljšanj in ima dolžnostij proti Turčiji in proti Evropi. Po tej izjavi zborničnega predsednika že bije Stam-bulovu zadnja ura. Da bi dobili posojilo, ni mi sliti. Vidi se, kako prav je imela Rusija , da ni zasela Bolgarske, ampak je le čakala, da se Bolgari sami spametujejo. — Vlada je sklenila, da začne dne 1 julija vožnjo za notranji promet po bolgarski železnici mej Caribrodom in lhtimanom po dvakrat na teden, za mej narod ni promet pa še le 27. julija. Turška vlada je v velicih finančnih zadregah. Nadejala se je, da bode dobila posojila, pa so se pogajanja razdrla, ko je Rusija jela terjati vojno odškodnino. Plače in pokojnine se uradnikom ueso mogle izplačati za minuli mesec. Republičanska večina 1'rancoHke zbornice je 16. t. m. zopet nekaj sklenila, kar katoliški cerkvi ne ugaja in s čimer se večini naroda pač ne bode prikupila. Posvetovala se je o petem članu zakona ob u. rejo nji dela po tovarnah, kateri določuje, da otroci pod 18. letom in ženske vsake starosti smeje le Šest dnij delati v tednu, in da zakonito določene praznike sploh delati ne smejo. Škof Freppel je stavil jako umesten predlog, da bi dan počitka bil v nedeljo. Ne le v verskem oziru, temveč tudi v interesu rodbinskoga življenja je želeti, da bi bil Frepplov pretilog vsprejet. Če člani delavske rod bine delajo v raznih tovarnah, se tako zna pripetiti, da jeden ne bode delal v nedeljo, drugi v torek, tretji zopet v petek ne.To nikakor zanje ni ugodno. Mnogo bolj bi vsem ugajalo, da je dan počitka v nedeljo za vse. Zbornica je pa zavrgla Frepplov predlog s 320 proti 1G7 glasom. Vatikanski listi jako prijazno pozdravljajo proklamacijo novega licmškega cesarja. „Moniteur de Rome" misli, da zmaga mej versko Nemčijo in revolucionarno Italijo ni več mogoča. Klerikalni list se pač ziblje v prevelicih naduh. Italijanski liberalni listi proklamacijo jako neugodno presojujejo A n^lcška gorenja zbornica je v prvem branji vsprejela zakon o reformi gorenje zbornice. Po tem zakonu bode kraljica imenovala dosmrtne člaoe gorenje zbornice. Nevrednim članom bode pa na predlog zbornice smela z \ nekaj časa ali pa tudi za ves čas odvzeti to dostojanstvo. Dopisi. Iz Celovca 19. junija. [Izv. dopis.] Dne 13. t. m. imela je naša podružnica sv. Cirila in Metoda svoj redni letni občni zbor v dvorani družbene hiše rokodelskih pomočnikov v Celovci. Zbralo se nas je do 50 članov in počastili so zbor tudi Slovenci iz okolice in dežele v lepem številu. Vrlo zastopana bila je tudi ta pot naša hrabra slovenska duhovščina, katera ima na Koroškem za probujo slovenskega življa gotovo največ zaslug. — Občni zbor vršil se je po že znanem vsporedu vseskozi v najlepšem redu. Gospod predsednik spominjal se je v krasnih besedah prerano umrlega voditelja č. g. msg. Andreja Einspielerja ter mu zaklical v spomin trikratno slavo, navzočni pa so se dvignili v znamenje spoštovanja s svojih sedežev. Nazdravil je tudi našemu presvetlemu cesarju, na kar se je na glasoviru zaigrala cesarska himna, katera se je stoje poslušala. — V odbor voljeni so bili prejšnji gospodje in za predsednika izvolil se je predmestni župnik č. g. Janez VVieser namestu umrlega msgr. Andreja Einspielerja. — V jeseni, meseca oktobra, sklenilo se je praznovati 40letni spomin vladanja našega presvetlega cesarja in s to slovesnostjo združiti tudi razkritje Andrej Einspielerjevega spomenika na tukajšnjem Št. Rupertskem pokopališči, kateri predlog vsprejel se je s posebnim naudušenjem in preverjeni smemo biti, da bode ti slavnost posebno na koroške Slovence vsestranski dobro uplivala in da bode sijajna. — Izvolil se je dalje tudi še posebni odbor, ki ima skrbeti, da se letos zopet priredi v čast sv. Cirilu in Metodu cerkvena slovesnost v cerkvi pri sv. Duhu. — Po zborovanji unela se je prav lepa in živahna zabava. Govori vrstili so se drug za drugim, iz grl vrlih pevcev pa so donele krepke slovenske pesni. Tudi na glasoviru svirale so se prelepe narodne skladbe in imeli smo zopet jedenkrat prav vesel večer. Iz Krope 20. junija, [izv. dop.] Zlato poroko praznovala sta 19. t. m. v Kropi fužinar Blaž Ažman, 73 let star, in njegova žena Helena, ro- jena Hafner, 72 let stara, oba v polni telesni in duševni kreposti. Od njijinih šestero otrok živita le dva sina, oba duhovna. Pri cerkveni slavnosti služil je mlajši sin Šimen, kaplan v Vipavi, peto sv. mašo z asistenco, potem je pa starejši sin Janez, župnik na Dovjem, po prelepem, vsakemu do srca segajočem nagovoru poročil očeta in mater. Ko je bila cerkvena slavnost z zahvalno pesnijo končana, zbrali so se, jubilanta in mnogoštevilni, deloma iz daljnih krajev došli svatje, mej katerimi so bili zastopani skoro vsi stanovi, posebno mnogoštevilno duhovski stan, k obedu, prirejenem v prostrani dvorani hiše župana g. Klinarja. Pri obedu so se vrstile po napitnicab na papeža, na presvetlega cesarja itd., napitnice na slav-Ijenca in njijina sina, katere so živo pričale, kako priljubljena in spoštovana je Ažmanova obitelj. Slavnoznani Kropenski pevski zbor je pri podoknici, pri sveti maši in pri obedu pod vodstvom svojega vrlega pevovodja gosp. nadučitelja Kovšce izborno pel. Gotovo ostane ta v vsakem oziru redka slovesnost vsem udeležencem v lepem spominu. Tudi mi srčno čestitamo ženinu in nevesti in jima želimo, da bi dočakala tudi demantno poroko! Domače stvari. — (V današnji seji deželnega zbora kranjskega) so bili soglasno vsprejeti predlogi finančnega odseka o konvertovauji zemljiško-odvez-nega dolga. Poročal je jako temeljito gosp. prof. Š u k 1 j e. Potem posl. Kersnik nasvetuje, da dež. zbor izreče svoje sočutje gosp. dež. glavarju grofu Thurnu. Z dobroklici pritrdi zbor. Dež. glavarja namestnik gosp. Grasselli: zaključi potem zbor, rekši : Dognali smo za našo deželo jako važno zadevo, katere korist je poudarjal z jedne strani že deželni odbor v svojem poročilu, z druge strani danes ustno gosp. poročevalec finančnega odseka. Dobrodejne posledice današnjih sklepov bode v kratkem Čutila dežela naša. Mogoče bode deželnemu za-stopu brez višjega obremenjenja storiti mnogo mnogo več za deželne koristi, kakor se je moglo zgoditi dosedaj. Zaradi tega mislim, da moramo današuje sklepe imenovati srečne in da jih bo le dežela hvaležno pozdravljala, da se nam je posrečilo izvršiti to zadevo, za to so nam bile ukolnosti ugodne. Mogoče, da bode kdo ugovarjal, da bi se bila dala stvar rešiti in izvršiti še ugodneje, a to je vprašanje, o katerem pač ni mogoče govoriti. Celo trditi se da, da ne bi bilo lahko mogoče izvesti stvar ugodniše, kakor se je baš izvedla in zaradi tega, gospoda moja, moramo hvaležni biti, da nam je bilo mogoče, da nam je bila dana prilika, izkoristiti to ugodno položenje denarstvenega tržišča in zahvaliti se imamo za to, kar sem že v svojem uvodnem govoru omenil, le Njegovemu Velečastvu presvetlemu cesarju (dobro, dobro) in zaradi tega, gospoda moja, je naša dolžnost, da tudi sklenemo svoje zborovanje z mislijo na Njega, presvetlega našega cesarja, zatorej vzkliknem: presvetlega našega cesarja, Frana Josipa I. Bog živi! Trikrat mu Slava in Hoch ! (Slava in živioklici.) — (Deželnega zbora kranjskega najkrajša sesija1) bila je včeraj pričeta in danes po dvadnevnem zborovanji že zopet končana. Samo leta 1871, je bil deželni zbor sklican tudi le za malo dnij, da je volil poslance v državni zbor. Tačas po odstopu Hohenvvartovem je bil pod Auers-perg-Lasserjevim ministerstvoin razpuščen deželni zbor kranjski. Volitve so se vršile meseca decembra in 18. decembra je bil sklican zbor, 21. decembra pa po tretji seji spet zatvorjen, torej po štiridnevnem zborovanji. — (Narodnega Doma) upravni odbor opozarja društvenike še jedenkrat na izredni občni zbor, ki se bo vršil v pevski sobi narodne čitalnice Ljubljauskev soboto 2 3. due junija ob 7. uri na večer. — (V pravdi lastnikov lož v bivšem deželnem gledališči) pooblastil je deželni odbor g. dr. Moše-ta, da ga zastopa proti tožiteljem. Tekom tega meseca bode vsled prošnje Iožnih lastnikov na lici mesta ogled v . večen spomin. — (Za novo bolnico v Ljubljani) je vsled deželnega odbora razglasa deset lastnikov ponudilo svoja zemljišča. Dne 12. junija je posebna komisija ogledala ponujane prostore, mej katerimi je več prav primernih, tudi dovolj oddaljeuih od mesta. Ako se proda sedanja bolnica za primerno ceno in ako pripomagata kranjska hranilnica in Ljubljansko mesto, katero bode po odpravi bolnice iz sedanjega kraja največ dobička imelo, potem je upati, da se tudi to za Ljubljano pereče vprašanje reši ugodno. — (Gospod Klement Božič,) dolgoletni in zaslužni glavni sotrudnik „Obzorov", stopil je vsled bolehanja v pokoj, mesto njega ustopil je v uredništvo „Obzorovo" znani pesnik gosp. Avgust Harambašić. — (Ka meno teška dela za Raič-Levstikov spomenik) je „Pisateljskega društva" odbor na podlagi storjenih ponudeb izročil Ljubljanskemu kamnoseku Alojziju Vodniku Spomenik bode izdelan od raznega trdega kamenja, križ in nekatere okraske od kararskega marmorja, drugi deli od koroškega in repentaborkega kamena, ki je jako trpežen in se ne raz^ebe. Do srede oktobra bode spomenik gotov. — (D es i nf e kci j s k i s t r o j) za razkuženje obleke in drugih stvari je naročil deželni odbor za prisilno delalnico. Stroj je že postavljen ter se bode v njem razkuževala vsa obleka n« novo došlih prisiliencev, da se po njih ne zatrosi kaka nalezljiva ali kužna bolezen v zavodu. — (Akademično društvo „Slovenija" na Dunaj i) ima v soboto dne 23. t. m. svojo četrto redno sejo s sledečim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika, 2. poročilo odborovo, 3. slučajnosti. Začetek ob o.miih zvečer. Lokal: I. Kohl-markt, Knaus Iiestauration I. nadstropje. Gostje dobro došli ! Telegrami »Slovenskemu Narodu": Bugojna 20. junija. Cesarjevič lludolf in nadvojvoda Oton sta se na svojem potovanji v Mostar tukaj za jedno uro ustavila. Cesarjevič posebno odlikoval nad 100 let starega Turka, Malnnuda bega Bušatljijo, ki je 1878. 1. v Livnem kristijanom rešil življenje, zabranivši splošno klanje. Po zajutreku odpeljala sta se pri najlepšem vremenu v Mostar. Dunai 20. junija. Porotniki so Kirch-nerja jednoglasno proglasili krivim poskušenega zavratnega umora. Sodišče obsodilo ga je na šest let teške ječe. London 20. junija. Po poročilih iz Pe-terburga odklonil je car vojnega ministerstva predlog, da S i se reservni batalijoni podvojili, ker sedanji položaj tacega koraka ne opravičuje. Dunaj 21. junija. „ Armee-Verordnungs-blatt" objavlja povelje cesarjevo, s katerim se cesar Viljem imenuje polkovnikom imajiteljem 34. pešpolka (Viljem I.), husarskemu polku št. 7. bode odslej ime: Viljem II., nemški cesar in kralj pruski. Mostar 21. junija. Cesarjevič in nadvojvoda Oton pripeljala sta se semkaj ob 9. uri zvečer. Prebivalstvo vsprejelo ja je najsimpatičnije, z nepričakovanim velikolepjem. Draždane 21. junija. Saksoasko-Alten-burška princesinja Marija opolunoči umrla. BLJil .__O v. II ----------- i* Mtoji (331—141) ^ za vse leto gld. 4.60; za pol ieta II gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. | $ Loterijne »redke 21. junija. V Pragi: 7, 38, 15, 83, 82. Meteorologično poročilo. Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Tempe ratara Vetrovi Nebo Mokri na v mm. * B a Si 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 735'2 mm. 733'5 mm. 733 6 mi«. 10 4° C 29-4* C lti-0°C si. vzh. si. zah. al. zah. megla jas. jas. 0-00 mm. Srednja temperatura 16-3°, za 2'3° pod normalom. ZD^o-najsI^si borza dne" 21 junija t. 1. (Izvirno telegrafiCno poročilo.) včeraj Papirna renta.....gld. 79(iO Srebrna renta.....„ 81'IS Zlata renta......„ 11055 5% marčna renta .... „ 94'90 Akcije narodne banke. . . „ 8631— Kreditne akcije.....„ 292 6) London........„ 12630 Srebro........ „ —■— Napol.........„ 1001 — l C. kr. cekini .... „ f>'94 — „ NemSke marke.....B tfl-97«/, — , 47 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 133 gld. Državne svečke iz 1. 1H64 iOO „ 166 ,, Ogerska zlata renta 4°/0 • • ... 100 „ Ogerska papirna renta 5°/0 . ... I 7 „ 5«7o Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . 105 „ Dunava reg. srečke 5°/0 . . 10O gld. 119 „ Zemlj. obć. avstr. 4V2°/0 z\a.ti zast. listi . 127 ,, Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — „ Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 99 „ Kreditne srečke......' gld. 181 „ Rudolfove srečke..... 10 21 „ Akcije ang'o-fvstr. banke . . 120 110 ,, Trammway-dru$t. velj. 170 gld. a v. . 231 „ danes gld. 80 — n 81-45 „ 110-85 „ 9445 • 861 — „ 29.v9( , 12H25 10 — 5-94 01*87'/, 50 kr. ii 66 „ 55 „ 30 „ 75 „ 75 „ u 80 „ 25 „ 4 Umetno (152—31) J I zobe in zeliovjar T ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja ploinbo- f vanj a in V86 /.»lisic operacije * z zobozdravnik A. Paichel, j V „NARODNI TISKARNI" V LJiit>lj.*i,iii 90 izšle in se dobivajo i»o znižani c*o»i sledeće- slovenske lepoznanske knjige: I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribič. — Životopisje, spisal Raji1 Boi. — Prešern, Preserin ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, BOVela, spisal J. Jurčič. — N. Maehiavelli, spisal dr. Ribič. — Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vo&njak. — Ćegava bode, novelira, spisal J. Ogrinec. Velja .... 15 kr. V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Uostnik. Velja.................25 kr. Za oba zvezka naj se priloži še 10 kr. poštnine, za posamezne zvezke pa 5 kr. Golob je žlatli nega čistesm plemena. Ilobnarji trom'ar j D, črni in črno belo pisani, 1*1 leto stari, sparjeni, od 1 «ld. do ~ gld.„ mu mladićev po ho kr. Drugi tuje/emski žluhtnopleraeni golobi razni ti vrst, namteč črni Florenl inci, — črni, belosrčni, angleški lir o le i. — čini turftki, — črni ali rudeči in modri l*avčki (z razšopirje dini repi) itd. — Prodaja jih J. Muller v Zagorji za Savo. (430—1) RDeželno zdravišče ogalec Slatina. Atajernko. Postaj:i jiiž. žel: Poličane. * poleg Hradeckejca mostu, v Kohlerjevi hiši, I. ".ad- 5 ♦ stropj e. Tempeljski-, Stvria-vreleo. Xe stoletja sloveča filanlierjcva slana kisla voda. Pitno In kopalno zdravljenje, y z mrzlo vodo, mlekom i. t. d. Sesija Glavna indikacija : maj — oktober. Bolezen prebavi j. organov. Priležno bivanje. Prospekte pri ravnateljstvu zastonj. Zaradi I i- i - i L kisline mnoge Tempeljski vrelec. 1 iiboma oglenčeve diotetična pijača in pomelano ■ vinum ali ovočniini sokovi prijetna okrepčevalna pijaca. Obe studenčiu i prodajajo: gospod Mih. Kastner, nadalje gospodje: Jos. Fubiati, 0. C. Holzer, 1'eter Lassnik, Ivan Luckmann. Ivan 1'erdan, S. Schlafler, \ Sehusstng & Weher in Jos. Terdina v Ljubljani, kakor tudi ravnateljstvo v Stalini. (109—Gj T n j c i t 20. junija: Pri Slonu s Pentler, Poppitsch, Czech z Dunaja. — Gaber z Gorice. — Erath iz Maribora. — Hofinan z Reke. Pri Malici: \Vitzler iz Gorice. — Lux iz Saaza — Schlesinger, Nemeček, Moric z Dunaja. — Arko iz Zagreba. Pri Južnem kolodvora : Crosatto Al. iz Trsta. Umrli sf J. & S. KESSLER v BRNU, Ferdinand o . t* ulice &t. 7 sn., pošiljata proti poštnemu povzetju: (130—15) Uzor sastoni in. Izdajatelj in odgovorni urednik Dr. Josip Vožnjak. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".