Naročnina:
ITALIJA , . INOZEMSTVO
Uredništvo in upravništvo:
c. c. poist
■ Dr. Henrik Tum*.
^ H. Maggio g
GOpjji
l ral, 'V.*?*	:
za stranke ob pondeljkih in petkih od 10—12. Oglasi: Za vsaK'wm:\’SS2K^ ~iie kolone v širokosti 63 mm: finančni oglasi l L, osmrtnice, zahvale, poslana, vabila 80 cent., trgovski, obrtniški oglasi 60 cent Plača se vnaprej. Posamezni izvod 20 cent.
Svetli in temni dnevi v zgodovini bojev revolucionarnega proletariata naj vžigajo pogum v naših srcih.
Spomini na Marxa, na Pariško komuno, na Allagica naj utrjujejo našo zavest, da hočemo, da moramo zmagati!
Trst, 15. marca 1923.
Leto IV. - Štev. 162.
Glasilo Komunistične stranke Italije
01] 40 letnici Iarxov8 smrti
Taktike revolucionarnega proletariata
Članek, ki sledi tem vrsticam, je posnet iz knjige »Katri Mara, njegovo življenje 'in njegovo dele«, ki jo je spisal M. Beer, in je izvleček o-krožnice ki jo je spisal Marx leta 1850 v imenu Osrednjega odbora Komunistične zveze. To okrožnico je zaplenila, nemška policija ob prilike preiskave, ki je tedaj izvršila pri komunistih ki so bili zapleteni v protikomunističnem procesu v Kocini/,. Prvič je bila objavljena leta 1S53 v knjigi: »Komunistične zarote v XIX. stoletju«, ki sta jo spisala Stieber in Vermont (prvi- pruski drugi hanoverški policijst) na podlagi zaplenjenih dokumentov. Leta 189'/. jo je objavil Engel kot dodatek k svoji, knjigi o imenovanem procesu. Spisana je bila okrožnica po porazu revolucije v letih 1848-1849. Marx se je v tej revoluciji, naučil marsikaj in je v okrožnici mačistično opisal nauke te, revolucije. Objavljamo jo danes mi v spomin 40 letnice smrti velikega komunističnega mojstra in pa ker je kakor nalašč napisana za današnje čase.
V bodočih konflikth kakor v preteklih, bodo delavci zmagali le ako bodo računali na svoje junaštvo, na svoje sile in na svojo zvestobo do svoje delavske stvari. V tem boju bo ostala mala buržoazija, kakor vedno dosedaj, v ozadju neodločna in pasivna in bo skušala po zmagi izkoristiti zmago v svojo korist, vabila bo delavce naj ostanejo mirni, naj se ne spuščajo v ekscese in bo storila vse mogoče, da uniči sadove proletarske zmage. Delavstvo ni v stanu preprečiti malomeščanskim demokratom takega početja, pač pa jim sme in mora vsiliti take pogoje po katerih bo imela meščanska de* mokratična vlada v sebi od vsega začetka kali svojega razpada in ki bodo po tem razpadu omogočili, da prevzame proletariat politične vaje* ti v svoje roke.
Med bojem in takoj po zmagi se morajo delavci truditi predvsem v to, da onemogočijo meščansko sa* botažo in da prisilijo demokrate, da ostanejo zvesti danim obljubam. Oni, delavci, morajo netiti čim da« ]je mogoče plamen revolucije in mo* rajo zlasti skrbeti, da ne ugasne po zmagi.
Oni, delavci, ne le da se ne smejo protiviti takozvanim ekscesom in ljudskemu maščevanju proti obso* vraženim osebam in takim javnim stavbam, ki vzbujajo grenke in so« vražne spomine, ne le, da smejo taka maščevanja prenašati marveč morajo celo oni sami prevzeti vod; stvo takega maščevanja v svoje roke.
Tekom boja in po končanem bo* ju morajo proglasiti delavci, poleg demokratičnih, svoje rivendikacije.
Oni morajo zahtevati za delavce posebna jamstva kakor hitro prevzamejo demokratje vlado v svoje roke. Taka jamstva morajo delav* ci izsiliti in morajo prisiliti demo« krate da dajo vse mogoče obljube zato, da jih kompromitirajo. Oni se morajo truditi, da zmanjšajo, da iu dušijo pijanosti zmage in navduše* nje za nov položaj, ki sč porodi na= vadno po vsaki zmagi. S svojim mir« nim razumevanjem morajo ustvariti v delavstvu nezaupanje do nove de« mokratične vlade. Ob strani oficiel« nih vladnih organov morajo ustano« viti svoje posebne delavske organe, bodisi v obliki krajevnih odborov ali delavskih svetov, na način, da ne bodo imeli meščansko vladni or« gani pri delavstvu nobene opore, marveč, da bodo oni, vladni organi, stali neprestano pod kontrolo delav« skih organizmov.
Z eno besedo povedano, se mora skrbeti, da se nezaupnost delavstva do premaganih reakcionarnih strank obrne takoj do onih demokratičnih strank, ki bi rade izkoristile delav« sko zmago v svojo izključno korist. Da se pa to posreči, da bo delavstvo v stanu zoperstaviti se energič« no in žugajoče proti takim stran« kam, ki bodo skušale izdati delavce takoj po zmagi, mora biti proleta« riat organiziran in oborožen. Oho* roževanjc proletariata s puškami, kanoni in municijo se mora začeti takoj da se bo proletariat lahko bo« ril proti njemu nasprotni in sovraž« ni narodni gardi. Kjer to nebi bilo mogoče, se bodo morali delavci or« ganizirati samostojno v proletarsko gardo s svojimi voditelji in svojim generalnim štabom, ki ne bo odvi* sen od države, marveč od proletar« skih revolucionarnih odborov. Kjer so delavci uslužbeni v državnih pod« jetjih, se morajo organizirati v po« sebne oddelke s svojimi voditelji in kot sekcije proletarske garde. Orožja in muriicij se ne sme oddati iz rok pod nobenim pogojem; vsak poskus razoroženja se mora odbiti s silo, ako bi bilo potrebno.
Izkušnje nam pravijo kako bodo prišli meščanski demokratje na vlado ob prihodnjem gibanju in kako bodo primorani se pri tem posluže* vati sredstev, ki bodo več ali maj revolucionarne. Vprašamo se: Kaj bodo storili proletarci proti temu? Razume sc, da od vsega začetka ne morejo predlagati delavci direktnih komunstičnih smernic. Toda oni,
delavci zainorejo: 1) prisiliti demo« krate, da uničijo kolikor je največ mogoče obstoječi družabni red, da onemogočijo njegovo redno pošlo« vanje, da se kompromitirajo s tem, da koncentrirajo v državne roke ko« likor največ mogoče produktivnih in pievoznih sredstev; 2) smejo iz« koristiti one demokratične predlo« ge ki so reformistične vsebine in ki se jih zamore uporabljati v boju proti privatni lastnini. Tako n. pr., ako predlagajo meščanski demo« krat.je da se nakupijo železnice in fabrike, morajo zahtevati delavci, da se železnice in fabrike enostavno konfiscirajo ne da bi država zanje kaj plačala. Ako predla« gajo demokratje uvedbo proporc« nih davkov, morajo predlagati de« lavci uvedbo progresivnih davkov. Ako predlagajo demokratje lahke progresivne davke, morajo predlagati delavci take davke, ki sc bodo dvigali v silno naglico v smeri bo« gastva na način, da se spravi v ne* varnost velike privatne kapitale. A« ko predlagajo demokratje regulaci« jo državnih dolgov, morajo zahte« vati delavci uničenje teh dolgov. Zahteve delavcev morajo biti pred« lagane po demokratičnih koncesijah in morajo te poslednje vedno in v vsem nadkriljevati.
Demokratje bodo hoteli imeti fe« derativno republiko ali, ako ne bodo mogli tega doseči, bodo skušali de« lati težkoče osrednji vladi in bodo zahtevali avtonomije deželne in o« krožne. Temu se bodo morali delav« ci vpreti in bodo morah zahtevati nele, da mora biti republika ena in nerazdružljiva marveč tudi, da se mora koncentrirati vse javne oblasti v državne roke. Delavci se ne sme« jo pustiti goljufati po demokratičnih frazah o avtonomiji itd. Njihov borni klic mora biti:
Permanentna revolucija!
________________Karl	Mars
Politični teden
Mednarodni politični položaj je še vedno močno napet in prav nič pomirljiv. Evropa živi kakor na žerjavic!. Viu»i: dan, vsak hip nam lahko prinese sporočilo da so se takozvane ddplomatične vezi utrgale in da smo zašli v zopetno krvav • klanje. Od vshoda <fa zapaca, t --žljajo arn-•spodje s sabljami kakor da je to m jlep ša igrača. Amgorska turška vlada n.j«jo-vajrja na, note zapadnih velesil tako kakor da bi 'rada zakasnila tren it:Jk ko l>o segla po orožju. Nemški odpor proti francoskemu militarizmu dozo/ev.-i in s.e izpopolnjuje čezdalje bolj. Francija je vedno bolj nervozna radi svojih neuspehov v ruhrski kotlini in uganja v t:• j svoji nervoznost stvari, ki morajo povzročiti prejj ali slej, odpor v vsem nemškem ljudstvu. Grki daijajo tudi znake nervoznosti in se nočejo podvreči mirovnim pogojem, ki so jim jih diktirale antantine države. Med Bolgarsko in Jugoslavijo je položaj vedno bolj napet in je tudi tam dana mož nost, da pade iskra na bogate zaloge smod nika,- V tem nervoznem in negotovem položaju, ki je kakor pričakovanje na zlo, ustvarjajo vse kapitalistične vlade komunistične komplote in zapirajo nedolžne de lavce in voditelje samo zato, da bi našlo, ako bi bilo treba, razbojništvo proslto pot pred seboj. Dejstvo, da rastejo komunistične zarote po vseli državah kakor gobe po dežju, je naj lepši dokaz, da se nahajamo zares pred velikimi, morda pred odločilnimi svetovnimi dogodki in iščejo radi tega vso kapitalistične vlade vzroke po katerih naj bi je pospravilo nevarne puntarske elemente na varno in prepreči-
lo	vsako resno proletarsko gibanje. Bodočnost nam bo povedala kaj bodo s to svoje pustolovstvo v ruhrski kotlini dosegli.
Proletariat čuva in se pripravlja.
*
Francija se zagrebljc bolj in bolj v ivoej pustolovstvo v ruhrski kotlini. Na mirno sporazumljenje med Nemčijo in Francijo ni mogoče zaenkrat niti misliti. Iz Poruhrja prihajajo vsak dan vesti o konfliktih med francoskimi četami in nemškim prebivalstvom. Skoro vsak dan sc zgodi, da pade kak francoski vojak za kar se fr&noosflce okupacijske oblasti krvavo maščujejo največkrat nad nedolžnimi prebivalci. 11. t. m. so dobili na cesti pri Recki ingshausen mrtva enega francoskega, podporočnika in enega člana od francoskega tehničnega osobja. V \Ve-sterhof so neznanci ustrelili po noči francoskega vojaka, 'ki |je bil na ctraži. Francosko šovinistično časopisje je fcoj zahtevalo represalije in te so prišle še preden so >ji| na fraanc. pričakovali. Pri Dussel-dorfu so francoski vojaki ustrelili brez vsakega resnega povoda na množico prebivalcev in so ubili sedem Nemcev, v mnogih mestih je francoska okupacijska oblast razorožila nemške policiste in jih aretirala ali jih je pa izobčila iz ckupira-nega ozemlja. Francoska vlada sc pa ne maščuje le nad nemci. Ona, ki je pozaprla že mnogo komunističnih voditeljev, ki išče novo komunistično in antimilitaris-tično zaroto, bi rada uničila tudi glasilo, tamošnje komunistične stranke »Humani-tiV Ta list. bo tožen radi svojih prolimi-liiarističnih člankov in notic.
Nemčija organizira, kakor smo že povedali, svoj odpor proti Franciji. Svoje moralne sile zajema iz sovraštva, ki sta ca zbudila pri nemškem prebivalstvu francoska okupacija in francoska nasilstva. To narodno scvrštvo bo pa lahko usode-polno toliko za nemški kakor tudi za francoski militarizem. Nemški bivši militaristični krogi niso namreč še popolnoma u-ničeni. Ludendorf in drugi reakcionarni generali dvigajo glave in bi radi uporabili sedanji položaj, da obnova Staro cesarstvo. Na.ckmalei silijo, z dejanji in besedo, Nemčijo v boj proti Francozom. Nemško vlado pa skrbi najbolj komunistično gibanje, ki se širi in pridobiva tla v proletarskih množicah. Nemški proletariat zapušča v trumah stranko Scheklemano-vih socialj-latriotov in oscfializdajic se priključuje enemu kcimmističnemu gibanju, ki je resnično proletarsko in ki uči, da ako bo mora II a teči kri, naj so ta prelije izključno v proletar-se koristi. Jasno je zares ko beli dan, da je edinole proletariat sposoben da o-brami še ona bogastva kar jih ni uničila vojn in kar jih niso uničile povojne kapitalistične pustolovščine. Življenje je cd sedaj naprej mogoče le v bratskem sodelovanju in v mednarodni solidarnosti proletariata, ki ga vabi zgodovina z mogočnim glasom na dan.
In proletariat se bo temu vabilu it udi junaško odzval.
Italija preživlja svojo gospodarsko krizo, ki naj bi se rešila na račun proletar. Število 'brezposelnih narašča. Sedaj je vojaška uprava spravila ob službo kar 24 tisoč delavcev, ki so bili uslužbeni pri vojaških in mornariških podjetjih. Za njimi bedo povečali brezposelnost še poštni in brzojavni uslužbenci. Mussolinijeva vlada hoče za vsako ceno doseči računsko ravnovesje v vseh državnih panogah. Ali kljub temu, kljub dejstvu da so nekatera ministrstva zares naredila prihranke, se državni proračun ne bliža ravnovesju. Ivar se na eni strani prihranri požre militarizem in se uporablja za podporo brezposelnim, ki naraščajo od dne do div.?. Lira izgublja,, skupaj z nemškim, francoskim in belgijskim denarjem, vedno bolj svojo vrednost. Misel da se bo lira divignila ako se bodo znižale plače delav cem je bila docela napačna. Tudi industrija ni pričela delovati in se bližati pred vojnemu položaju. Ali vlada vsrtraja na svoji politiki o kateri govori, da ni proti-delavska, ki je pa tako prčfcidelavska da bolj ne more biti. Dejstva postavljajo vlad ne izjave vedno bolj na laž. Reakcija se kajpak nadaljuje in Mussolini ponavlja vsak dan, da ne bo dovolil nikdar prostih rek nasprotnikom njegove vlade, ki jo istoveti z dirža-vo. Kakor v notranji tako ni dosegel nobenih uspehov niti v zunanji politiki. Z Jugoslavijo si je Kalija še vedno v prepiru radi reskega vprašanja diočiim ni pokazal Mussolini še nobenih stalnih obrisov svoje politike napram Rusiji in drugim neanltantnim državam. Le to je jasno dia se ujedinja Italija francoskim interesom in da podpira Francijo v njenem pustolovstvu v Poruhrju.
Najbolj pa karakteiizira sedanjo vlado dejstva,, da je pričeaibfkpzMskpz jččo dejstvo, da je prisilila parlamentarno komisijo, ki je imela nalogo da preišče kako se je ravnalo z denarjem v vojni, da zaključi svoje delo. Komisija je dognala da je stala vojna Italijo 11 i miliard lir in da so posamezni kapitalisti s svojimi industrijami hudo izkoriščali državo in da bi bila vojna lahko veljala veliko manj. Ker je hotela komisija pregloboko seči J v meso vojnih izkoriščevalcev, jo morala zaključiti svoje delo in pustiti sramoto, ki je v tem, da so nekateri bogate ob krvi in življenju bojevnikov.
Dne 18. marca bo 52 let, odkar so se pariški delavci vzdignili proti njihovim izkoriščevalcem proti militaristom ki so 'tirali ljudstvo v poguba Pariški proletariat je spoznal resničnost zlatih Marsovih navkov, spoznal je, da se mora z orožjem v rokah boriti proti tiranom, da mora s silo vzifti v svoje roke politično vlast in produkcijo.
Ljudstvo je 18. marca leta 1871. proglasilo Pariško ktemu no in, v s vesti si, da rrjoBa braniti z oboroženo silo svoje pridobitve,, ustanovilo bojne oddelke, ki so morali kmalu na to zapričeti srditi 'boj z versailleskimi reakcionarnimi četami. Hrabro so se borili. pariški komunair-di na postavljenih barikadah.
Pariška komuna je bila sicer takrat pr©a»gana po številni in tehnični premoči frakcije. Neštevilo revoluoionarcev je bilo J.a brutalen način umorjenih. Na ti-sočo jih je bito deportiranih. Reakcija je takrat zmagala, ampak 1 -riški delavci so s svojini junaškim činom zapisali na stranice zgodovine proletarskih bojev neizbrisljivo črta Pokazali so delavstvu ce-loga sveča, kako mora voditi boj za odrešitev sebe in svojega, drfa.
Delavstvo celega sveta se spominja pariških komu nardo v in se jih bo spominjalo dotlej, dokler ne bo premagalo poslednje kapitalistične države. Spominja pa še pcseDno danes, ko si ne stojita nasproti samo francoski in nomški kapital, ampak se kapitalisti celega sveta pripravljajo na zopetno klanje, v katerem bi moreta i ginoviat i proletarc i.
Dne 18. t. meseca se bo vršila v Koelnu konferenca prods-traže proletariata, da u-stanovi enotno fronto celega rev. delavstva proti nakanam imperializma.
Tega dne bo duh Komune pnešinjal bojne četa rev. proletariata Francije, Nemčije in celega sveta.
Duh Komune, duh pariških mučanikov naj jih vodi v boj za Komuno francoskih in nemških delavcev!
Proletariat Saksonske
se pripravlja za Delavsko vlado
Socialdemokralični delavci usilijo njihovim voditeljem enotno fronto s komunisti
Berlin. —• Konferenca saške socialde-mokratične stranke, ki se je vršila pretečeno nedeljo, je odklonila predlog vodstva, ki odreka enotno fronto s komunisti in koalicijo z demokratično stranko. Resolucija vodstva je bila odbita z 90 glasovi proti 35, medtem ko je bila nasled nja resolucija, ki jo je predložila opozicija, sprejeta z 86 glasovi proti 32:
1. Koalicija z demokratično stranko mora biti odbita.
2. Pogajanja s Komunistično stranko se morajo voditi na način, da se jo povabi k udeležbi delavske vlade.
3. Konferenca smatra novi predlog Komunistične stranke kot. zadostna podlaga za s tvoriti vlado med dvemi strankami.
4. Da pride do pogajanq med socialistično in Komunistično stranko, bo konferenca izvolila odbor sestavljen iz 7 članov.
5. V slučaju da se udejstvi social-komu nistična vlada ali pa socialistična, ki bi bila podpirana po komunistih in v s u-čaju, da bi nastale težave v skupnem de lovanju teh dveh delavskih strank, bo moral odbor takoj zapričeti posredovalna pogajanja.
»Rote Fahne« pripominja, da predstavlja la sklep strašni udarec reformističnemu krilu social demokra t ič ne stranke Saksonske. Nadalje konstatira, da so delavski delegaltje na konferenci, z izjemo dveh ali treh, glasovali v prid koalicije s komunisti, tako da so bili tisti de leg at j e ki so glasovali proti, sami tajniki alt funkcionarji socialdemokratične stranke.
Ustanovitev odbora sedmih članov je tudi značilna. Dokazuje globoko radiko ki vlada med socialdemokratičniml delavci prdti njihovim voditeljem, kajti ta odbor bo moral intervenirati v slučaju, da bi ti poslednji skušali vnovič sabotirati enotno fronto s komunisti.
Na Angleškem, v tej begalli in stari demokratični državi, ki zajema svoje bogastvo iz svojih kolonij kjer izkorišča do krvi podjarmljene narode, ne gre nič po olju. Irska ne da miru. Republikansko gibanje zavzema vedno večje dimenzij«'. Brezposelnost raste kljub temu, ali prav radi tega, da je angleška valuta dosegla predvojno vrednost. Industrija preživlja tudi tam svojo krizo. V kolonijah se ti-sužnjena plemena puntajo. Ob takih razmerah ni čudno, da so bili pozabljeni zastopniki delavske stranke »Labotrr Party« nia dvor pred kralja in, da so so vabilu tudi odzvali. Dvor in kapital, sc ne čutita preveč varna pa bi si rasia pridobila delavsko pomoč- ki jim jo social izdaj ice povsod radevoljc dajejo, ponujajo in Vsiljujejo. Napram Franciji se drži Anglija neokrito nasprotno ker so boji, da ji ne hi postala nevarna na gospodarskem polju.
Komunistične zarote se množe
Kmalu nc bo več na svetu suhega kotička, ki ne bi imel svoje komunistične zarote. Strašna zarotniška epidemija se širi po svetu in milo nam je pri srcu kadar pomislimo na uboge imržujce, ki žive v večnem strahu pred komunističnimi zarotami. To novo zaroto so zavohali v Belgiji kjer ‘so aretirali okolu 40 komunističnih voditeljev od katerih 'ho večino že spusti-
li	na svobodo. Obdržali so pa v zaporih kakih 18 sedragov, ki so obdolženi, da so hoteli s silo izpremeniti sedanji družabni in državni .red. Drugo zaroto so iznašli na španskem. Namen zaroto je bil lam prav zares, ne morda kakor drugod le za šalo, da onemogoči obstoj države. Koj ko so zaroto izvohali so »neznanci« ubili komunističnega sindikalista S&lvadora in ranili sindikalista Franca Comosa.
»Neznanci« so .visoko spoštovani rodoljubi. Ubit. in ranjenec pa sta komaj puu tarja. Kaj da hi lepo na svetu?
Lloyd George
o francoskim pohodu v Poruhrje
Biv^ii angleški predsedniški minister Lloya Georg je hudo jezen na Francijo zaradi njenega pohoda v Poruhrje in je jezen tudi na sedanjo angleiško vlado, ki j’i očita, da ne brani dovolj uspešno angleški interese v mednarodnem gospodarstvu in da nima poguma nastopiti proti Franclji s potrebno energijo. Tozadevno je spregovoril že marsikatero pikro besedo v angleški zbornici ter napisal v©5 člankov, ki niso ostali brez odmeva.
V eitum izmed svojih ziadnj.ih člankov je povedal sledeče:
»Afeo se napoti človek v puščavo in hodi nekaj časa po pesku tedaj se nc sme več ustaviti. Mora naprej ali pa se mora vrniti. Francoska vlacla je mnenja, da pride do žive z on j c ako nadaljuje začeto pot preko pcščenca. V to svrho je okupirala, nova mesta, je izobčila novo število nemških županov in drugih funkcionerjev in je izdala nove odredbe in predpise. Francoska, belgijska in italijanska valuta so izgubile še bolj svojo vrednost in v osrednji Evropi je nastala še večja zmešnjava. Povsod je mnogo peska ali le malo premoga. Ako se Franija nebi bila. podala na svoje pustolovstvo v ruhrsko kotlino, bi bila dobila od Nemčije tri milijone ton pre. moga. S silo se ji. je pa posrečilo izvoziti komaj SO tisoč ton premoga. Cela juta inženirjev in funkcionerjev vseh kategorij, železničarjev in mornarjev lcoje vse podpira in brani 150 tisoč inož broječa vojska, je dosegla ta smešen rezultat. Ni čudnega ako je Lo-ucheur, ta veliki francoski. bankir, nasproten temu početju fran coske vlade. Loucheur se zasLopi o takih ■rečeh in uvideva že v naprej kam bo jutri pihal veter.K
»Ali kaj pomaga pisati. V Franciji ni e-nega samega moža, ki nebi bil prepričan, da jr. pohod v Poruhrje faliral in da je. sam na sebi velika oslarija. Nihče pa ni-m apoguvm si prevzeli odgovornost za. u-mik iz Poruhrja. Vsak sc boji sovraštva, ki bi si ga naprtil nase ako bi spregovoril tako pametno in resno besedo. Zalo ne bomo imeli v sedanji vladi francoske nobene spremembe. Oni, ki so si zamislili pohod v Poruhrje besne in čimbolj se izkazuje, da je njihovo početje neumno in škodljivo tem večje neumnosti uganjajo.
V pretečenem tednu je bil francoski program ta: Pariz naj vodi kontrolo nad vso evropsko industrijo. Sedaj se hoče že prelomiti Versaillesko pogodbo: zahteva se izpremenitčv meja, aneksijo nekaterih nemških dežel, združenje poruhrskega pre moga. z lo tar inskim železom in obuboža-nje in usuinjenje Nemčije.«
»Otf angleške invazije po saksonskih se ne pozna zgodovina takih dejanj kakršna je zasedba ruhrske kotline po francozih. Angleško cesarstvo, ki je žrtvovalo na tisoče in stotisočc svojih najboljših sinov zato da brani francosko zemljo, še. niti ne popra,m za svet ali je prav ali ne kar hoče Francija narediti; za Ameriko, ki je poslala Franciji na pomoč mnogo tisoč vojakov, se niti ne zmenijo ti 'možje, ki so pijani zmage, sovraštva, grabežljivosti in militarističnega, napuha. Pod. zahtevo po odškodnini se skriva, vse polno agresivnih načrtov. Nihče ne ve. danes pod katerimi pogoji bi. bila. Francija, pripravljena izpraznili Poruhrje. Sam Donar Law, (angleški ministrski predsednik), ni bil v stanu dati zbornici tozadevnih jasnih pojasnil.
To pa. nas ne sme presenetiti ker nihče ni o tem informiral našega predsednika.k
Kakor se vidi se bivši prijatelji poznajo drug drugega prav dobro. Anglija je pograbila vse boljše nemške kolonije. Francij« se je v pomanjkanj u kolonij poželela poruhrskega premoga, ki bi ga rada zaročila z iotarinškim železom. Samo idealne reči, savn čisti čut ljubezni do domovine. Kako je trda pot *'poznanja in kako je imel naš Cankar prav ko je dejal, da je treba nekaterim ljudem utepsti spoznanje v glavo s polenom. Kapitalizem uči s polenom in bičem. In vondar je še nekoliko ljudi, ki verjamejo v neska-lno ideal-uo ljubezen buržoazije do domovino.
proletariat mora trpati
posledice Polncarš-jsve politike
Pariš. — Socialistični poslanec Leon Blum črta v listu »Populaire« neveselo si! ko o francoski situaciji, ustvarjeni vsied zasedbe Ruhrske. Pravi sledeče:
»Pretekla sta že dva meseca in pol odkar ni bil naložen za Francijo niti en vagon premoga. Vsled tega ni sprejela francoska industrija jekla' niti tretjino normalne množine koksa kakor za pretečeni mfisec-	.	.	iCM-M
Plavži so ugašajo. Vrednost franka pada. Angleška in Amerika boste pričele v najkrajšem času zahtevati plačilo svot ki smo jih dolžni. Na. ta način bo naš dolg naraščal z vsakim dnevom za kako stotino malijlonov frankov.
Cena kruhta, sladkorja, bomfcaževin in votain raste vedno bolj. Najeli smo nova posojila in si imamo pričakovati nove davke. Medtem ko čaka Francija na Poin-care-ja, da ta prisili Nemčijo k plačilu, mora plačevati v '.resnici Francija.«
Ruslil proletariat /a rudarje v Ruhrski
M o s k v a. — Danska federacija rudarjev je darovala 50.000 nfblejv v zlatu za nemške tovariše ki bijejo razredni boj v Ruhrski kotlini.
Druge strokovno organizacije so podpisale znatne sveto z istim naimencm.
Francoske oblasii prepojejo komunist, list
Komunistični list »Arbeiterzeitung« v Duisburgu so ukinile francoske okupacijske oblasti za 12 dni.
Francoski militaristi pripoznavajo, da so komunisti njih edini resni sovražniki, kajti obtožbe proti njim so ene in iste, toliko v Ruhrski kolikor v Parizu.
Štrajkovno gibanje v Franciji
Pariz, marca.
•Splošna draginja sili vedno bolj široke delavske mase v boj za povišanje mezde. V Basse-Indire stoji že dva tedna v stavki 1500 kovinarskih delavcev. Štraj-kajo tudi drugi delavci tekstilnih in kovinarskih tovarn. V Roainnu so bila pretrgana pogajanja z 20.000 kovinarji, nakar so ti enoglasno zapustili delo. Vsled tega sklepa so se delodajalki uklonili in dovolili zahtevam povišanja. Tudi reformisti so prisiljeni pristati na tiako splošno mezd no gibanje, bržkone pa z namenom, da po tem izdajo delavstvo. Centralni s’vet splošne delavsko zveze in Združene splošno delavske zveze se bo bavil s tem vprašanjem.
Da se vsporedi to vprašanje je Združena splošna delavska zveza sklenila sklicati konferenco svetov pariških kovinarskih obratov. V Lotaringiji in Champagni kjer niso še rudarji dobili zahtevanih mezdnih poviškov se stavka> nadaljuje.
Policijski teror proti lofaringljskim
rudarjem
S t ras b u i' g, — Stavka rudarjtev v ‘Lo-taringiji in M oželi traja dalje. Kmečko prebivalstvo dobavlja stavkujočim brezplačno živila, »
Policija pa je živila zaplenila Konjeniška žandttrmerija j« že enkrat izvršila naskok na stavkujoče. Odporni duh in solidarnost delavcev v tej pokrajini kakor oni v Champagni, je najboljša.
Alija Aliagič
Pretekli teden dne 8. marca je preteklo eno leto, od kar je 'izdihnil na vešalih v Zagrebu naš junak in naš 'mučenik sedr. Alija Aliagič. Mlad, neustrašen, kakor je bil, se ni bal smrti za svoje ideale m se je žrtvoval beli reakciji kapftaJlizma, zato, da je dvignil protest prati njenim početje in da bi dal vzgled za borbo jugoslovanskemu proletariatu. A žal, Aliagič se jo prevari 1. Reakcija ni ponehala v Jugoslaviji z njegovim atentatom, ki je postal le pretveza za nadaljni pritisk. A eno je Aliagič dtofsegel: njegov drzni čin, je postal od tedaj vzor žrtve jugoslovanskega proletariata, predvsem pa naše komunistične mladine. On jo cd tedaj ideal mučeništva in ta idteal je prešel v kri in meso naši mladini, ki je prisegla, da ga ohrani čistega do groba z Aliagileeim v srcu. se žrtvujemo. Z Njiim v srcu smo pripravljeni mu slediti tudi na veSala če jo treba. Ideal A. Aliagiča jo postal misel naše misli, čustvo našega čustva in volja naše -velje: postal ‘je sok našega življenja in tolažim naše smrti. A postal je tudi strah našim nasprotnikom. Njegova žrtvo vani kri je napisala jugoslov. in z njo mednarodni burfioaziji svoj: Mene! Tekel! Fares! kakor svoj čas v svetopisemski legendi nevidna roka na steno Brednjeveš-keg% tirana.
Komunistična mladina Jugoslavije, ki je prisiljena delovati ilegalno, jte primerno proslavila ta veliki dan. Kljub vsem težkočam in zaprekam ki jih ji stavlja na pot bela reakcija je 'Objavila sledeči letak, ki se jo v tisočih izvodih razširil med proletariatom Jugoslaivije:
ftroleturijatu. Jugoslavije!
Trcčn 'je godi,na, što se u ovoj zemlji vlada u znaku vešala, kundaka, bajoneta i glavnjača. 1 u te tri godinc proiiveo je. jugoslavenski prolctarijat dane najernije reakcije, koji če biti zabiljeieni u anali-ma revolucionarno borbe jugoslavenskog proletariata krvavim slovimo.
Ali. jedan dan useko se jugoslavenskotn proletarijalu u dušo — u možak,
dan 8. marca. 1922. godinc
Dan, kada. su jugoslavenski str vinar i, belogardistička bamla i kraljevska, vlada: udruženje hulja i nitkova, visoko podi g H svoj steg:
vešala
siuibol jugosla venske reakcije.
Toga dana obešen je. k a o irtva. zločinač-kog, brutalnog i podivljanog režima ponosni, neslomivi branioc i. prijatelj ugnjc-.tenih, a smrtni neprijatclj vladujučih, naš nezaboravni drug
Alija Aliagič
utelovljenje poirtvovavnosti, patnja. i muka radničke klase.
Delo Aliino proizašlo je iz bezkrajne. Iju-bavi za komunizmu, i iovečanstvo, hitac njegov ni j e bio izraz besa, mrinje i osve-te, nego opomena povampirenoj bvržoazi-ji, da ne. kuša do kraja sirpljivost prole-tari jata. 1 buržoazija znajuči sve to ozna-čuej njega kao prostog zločinca ne nsu-djujuč sc kazati: »Jest mi smo smrtni nc-prijatelji radničke klase i mi te vejamo, jer ti pripadaš njoj, protiv nas se bunii i naš si klasni neprijatelj.« Ne — ona zato nema odvažnosti! Ona dovoli Aliu pred svojo, klasne sudove — poleže neke para-grafi, od polititkog konstruiše. prosto u-morstvo sa svom- pom pom u običajna g formalizma, da što zgodnije m<askira klasni karakter svojih sudova.
Drugo vi!
I danas na godišnjicu nečuvenog zločina pošinjenog po beloj strahovladi, kada reakcija, ni je nimalo popustila nego se po ■ jačala i vrši največi teror rut vodništvo, kada militarizam.' dnevno raste, kada :pre-te ratne opusnosti, hoje bi imate da bace u propast milijone proletera, danas mi n e sme mo mirovali i odmarati se, ali isto tako poučeni teškim. iskustvmn smemo krivudati, nego stoječi ne na principu individualnih ukcija, nego na principu klasne borbe i akcije masa stupiti sa ujedinje-njem silama u pojačanu borim protiv reale cije i beloga teror a, protiv burioasnog militarizma i imperializma.
Zato na godišnjicu smaknuča proleter-ske žrtve Alie Aliagiča dovikujemo Sveto j Inkviziciji: Kraljevsko j vladi — da nis mo voljni primati bez obrane udarce kapitalizma, vet da čemo protiv njega stupiti u borbu kao jedinstvena, masa u je-dinstvenom frontu!
Slava Alii Aliagiču i svim irtvama beloga terora!
Dole beli teror! Dole kapitalizam!
Dole praljevska vlada i zakon o žaštiti države!
Živeli, utamničeni borci za Socialnu Re-voluciju!
Zivco komunizem!
Savez Komunlstičke omfadine Jug.
Mi, v Julijski Krajini danes i’i nismo v stanu da primemo proslavimo prvo obletnico smrti tega našega velikega, mučenika. Ob tej obletnici pa ponavljamo našo prisego:
Z Aliagičem v srcu skozi vse naše borbe pripravljeni deliti tudi njegovo usodo!
Slava njegovemu spominu!
Miri Ulit proiHII spilim Ms
Na zborovanju ki se je vršilo v delavski zbornici v Saint-Etiennu, so delavci proglasili splošno stavko v premogovnem revirju Loirc.
In še dve zaroti!
lina je, kar je čisto naravno, komunistična, Policija jo je zavohala na Francoskem. Ta zarota je imela nanvm uničiti francoski militarizem. Francoska o-blast je zaplenila 20.000 nedolžnih lata- , kov in je izročila, poleg mnogih mladih komunistov tudi sodruga Laporo tajnika frmroske mladinske organ ;/acije. sodišču, dolžeč ga, da je učit mladim,- nedisciplino.
Druga j* republikanska. Zasačili so jo na Angleškem. Namen te z*rote jo bil napčjjui prola monarhiji ang'ešid. Aretiranih jo .>5 republikančov, ni st ;;it -loLu,
Ju so nul v z irskimi r»mjblik«i.^i.
3ofcci\i imajo hude namera zakaj vC'i-k:t jfi števno njih, ki so jim zmeivii možgane.
IV. kongres Komunistične internacionale
Poročilo o italijanskem vprašanju
Govor s. Zinovjeva na IV. kongresu Kominterne
Priporočamo sodrugom in čitate-Ijem. da pazno Utajo tu govor, ker zelo jasno osvetljuje napake dosedanjega proletarskega gibanja v Italiji, ki so omogočilo zmago fašizma in poda na drugi strani o-bris taktike, ki jo mora zavzemati naša stranka v bodočnosti, da uspešno povede proletariat zopet do izgubljenih postojank in ga od tam povode v zmagovito protiofenzivo.	Uredništvo
lina m vam govoriti o poglavju našega modernega delavskega gibanja, o poglavju, ki je pisano s 'krvjo najboljših sinov italijanskega delavskega razreda, o poglavju tki najboljše slika ves položaj de-taivs/ketga razreda, vsaj njega slabih strani. Aiko bo hotel zgodovinar proletarske revolucijo (karakterizirati zadnja desetletja, v katerem živimo, bo dejal: bilo je zadnje desetletje meščanske vladavine, bilo je ono desetletje, 'ko je 'bil proletariat številno dovolj močan, pa bi vrgel meščanski režim, a ono desetletje, ko je bil ta številno dovolj močni proletariat duševno in pol:	'io	prešibak, da bi razrešil
svoje naloge, i ragedija našega razreda v zadnjih letih obstoji v tem, da, četudi i-mtanio mi kot razredni tovariši pač že zdavnaj fizično moč, da premagamo buržoazijo in čeprav so objektivni pogoji za to že zdavnaj dani, imamo pa mi v našem razredu še toliko preostankov buržoazne ideologije in so vplivi meščanstva med našim razpadom kljub veliki številni premoči delavstva še talko veliki, da smo kljub temu nezmožni buržoazijo takoj in končno vel javno premagati. To je nauk leta 1914. in 1919. in to dejstvo stopa ravno v Italiji jasno pred očmi.
1914, in 1919. teta sta dve letnici velike važnosti. Ulaga socialne demokracije, uloga III. internacionale, t. j. onih elementov, ki ha« predstavljajo u|j)iv bur-žoazije v delavskemu razredu, je najboljše naslikana s tem, 'kar je ona v teh dveh letih napravila. 1914. je ona delavna masa, mesto da bi juh vodila — zapeljala. Socialna demokracija, II. internacionala je gnala naš razred v vojno. 1919-20 pa ko se je vojna razlila in je vsepovsod nezar dovoljnost množice dosegla višek in ko so mase v različnih deželah vendar prišle do zavesti in se hotele pognati v boj proti buržoazlji, je bila u.loga socialne demokracije, braniti meščanstvo. Ustvarila je položaj, ko se je formula glasila: Le pre ko mojega trupla morete buržoazijo napasti. Socialna demokracija, II. internacionala, se je postavila med delavske mase in meščanstvo. Stisnjene pesti delavstva je socialna demokracija z različnimi metodami paralizirala.
1014. je bil položaj tak, da si je delavski razred lastnoročno zvezal vrv okrog vratu. 1919. pa, ko jo bil proletariat pripravljen to vrv odvreči in pognati jo mogoče okrog vratu buitžoazi/ji, je socialna demokracija še enkrat prinesla zmedenost v vrste našega razreda, in sicer še večji men kot 1914. in s tem rešila meščanstvo. To je vsebina one tragedije, ki jo je doživel delavski razred tekom zadnjih let. Kakor rečeno, je to dejstvo posebno naslikano v Italiji. 1919-20 je bilo razpoloženje delavskih množic, posebno v Italiji, popolno in revolucionarno. Mislim da najbolje storim, ako vam označim te danji položaj v Italiji z besedami, s ka terimi so ga označili socialisti sami. V nekem socialističnem almanahu, oficiel-nem izdanju I. S. S. je bil položaj v letu 1920. sledeče naslikan:
»Proletariat se je razveselil koncem vojne. Videl je končno konec svojega muče-ništva. Videl je pred seboj novo dolin, ki bi mu imela doprinesti zmago. Pripravil se je na boj. Hotel je svoje revanše. Žareč od doslej zadržane in skrivano jezo, krvaveč iz tisočerih ran, se 'je pripravljal vzeti moč iz rok impotentne zločinske buržoazne in proglasiti svoje pravo. Svoje oči so proletarci obrnili na socialistično stranko. Svoje najbolj vroče upe so slavij ati i nanjo. Komaj so odvrgli sovražno vojaAko suknjo, so prišli v vrste naše stranke. Od nje so zahtevali nasveta in dajianjla. Poživljali so jo in vspodbujali, da naj zbira delavske mase in jih vodi k uporu.
Tako je bilo razpoloženje v najglobljih globinah delavskega razreda iitalianskih proletarcev v letu 1919-20. Ne morem si kaj, da ne bi citiral tudi mesta iz nekega Senraitijevegu poročila k eksekutivi kominteme v letu 1920:
»Z nastopom premirja se je položaj v Italiji poostril in zapletel. Vse frakcije buržoazije so priznale, da se je vdjna končala s splošnim bankrotom in popolnim zanikanjem onih principov, vsled katerih je bite' po besedah svojih pristašev podvze ta. Kar so tiče mas, je njihova razdraženost in nezadovoljnost rastla od dno do dne, pri čemer niso bili niti vzroki, kakor tudi oblike pojaivov sama toliko gospodarsko kakor socialistične narave, kar se je naj vidneje kazailo v paroli: »M i nočemo več delati za gospodarj a«.
Skratka, delavske mase so stale s stisnjenimi pestmi pripravljene, valile so k naši stranki in jo silile k odločitvi. Stranka je rastla v nepričakovani meri.
I. S. S. je imela 1914. le 58.000 članov. Leta 19j9 je naraslo število na 83.000 in 1. 1920. je znašalo 216.000. V enem letu se je število članov skoro potrojilo.
Podoben proces vidimo tudi pri strokovnih organizacijah. Te so štele 1914. le 320.000 članov, 1919 so štele 1,150.000 in 1920 2,150.000 članov. Tudi tu se je število članov skoro podvojilo. Mase so imele zau panje v strokovne organizacije, upale so da jih bodo povedle strokovne organizacije in naša stranka v boij in v zmago.
Ni mogoče pa reči, da si je bila naša stranka v svesti položaja v tem momentu, Ako citate resolucije, n. pr. resolucijo strankinega kongresa v Bologni 1919. boste gotovo mislili, da je italijanska stranka jasno spoznala položaj. Ta resolucija je pisana v komunističnem smislu. Zadošča, ako citiram, kar je sklenil strankin zbor v Bologni:
1. Postaviti organizacijo I. S. S. na komunistične principe.
2. priglasiti pristop Tretji intemacio, nali, organizaciji svetovnega proletariata, ki se za te principe bojuje in jih brani.
In nato se glasi dobesedno: »Revolucionarni boj proletariata za nasilni padec buržoazije in organizacijo proletariata kot gospodujočega razreda, mora začeti. Kdor smatra za mogoče sodelovanje z buržoaziqo, kdor misli da se da boj za življenje in smrt med proletariatom in meščanstvom ukiniti, kdor sedaj še veruje v kake dobrohotno rešitve ln miren prehodek socializmu, ta nima več pravic do naše stranke... Kdor se obotavlja kdor ni z nami naj gre od nas! Mi imamo zavojevati svet. Tega se pa ne da zavojevati s šibkimi in cincajočimi zato treba poguma in popolnega žrtvovanja idealu! K nam, sodrugi!«
Ponosne, zlate besede je govoril kongres v Bologni. A prišlo je drugače. Po vseh teh sklepih bolonjskega kongresa je takoj nastalo vprašanje, ali naj reformisti ostanejo v stranki, ali ne. In tu moramo doživeti žalostno igro, da je večina sklenila, da reformisti morejo in morajo ostali v stranki.
Interesantno je zadržanje reformistov samih. Reči moram, da jim moramo dati prav, ako se zasleduje prirodopis refor-mizma. Reformizcm kot svetovni pojav je pokazal zelo veliko elastičnost in neskončno zmožnost prilagoditve. To je Tavno lastnost, ki je za meščanstvo jako dragocena.
V tem položaju, ko so bili delavci navdušeni za rdečo zastavo in ko so silili k odločilnim bojem, so reformisti razumeli, ne pustiti se ločiti od stranke in jo od znotraj sabotirati.
Ruski menjševizem je 1905 leta tudi razumel nuditi veliko elastičnost. Oprijel se nas je s parolo: »Enotnost stranke«. S to parolo so prišli oni v vsakem trenotku k nam, in šele 1912. se nam je posrečilo končnoveljavno otresiti se objema menj-ševikov.
Italijanski menjševiki so pokazali, — to jim treba priznati — da nimajo nič manj prilagojevalne sposobnosti in elasticitete kot ruski. Politična ekvilibristika (ravno-vesnost) je prva lastnost italijanskega menjševizma. Italijanski menjševiki so znali marsikaj storiti na tem polju politične ekvilibristike. Tu so Turati, D Ara-gona in drugi izjavili, da, ostanejo v stran k, da se podredijo stranki, hočejo sodelovati in so tudi za revolucijo. _To je bil odločilni trenotek. Mnogi naših prijateljev so mislili, da je tem bolje, čim več je članov, čim več tzv. edinosti v vrstah stranke, tem bolje! Ako reformisti izjavljajo, da se hočejo podrediti in ostati pri nas, tem bolje in sklenjeno |je bilo: 'Reformisti ostanejo v stranki!
Sedaj se je zavela m/askerada. D A vagona, Serrati, ta mogoče manj kot drugi, toda Turati, posebno značilen meščan, ki pa že mnogo let nastopa v vrstah delavskih množic kot socialist, ti ljudje so se o-blekli kot komunisti in igrali (komedijo. DAragtona in cela vrsta drugih so prišli potem pod Serratijevim vodstvom v Rusijo. Sam sem slišal potem mnogo govorov D’Aragon \ ki so izvenrili v slic: »Živio .komunizem!« To je bilo v momentu, ko se je Rusija nahajala blokirana, 'ko so ruski delavci naravnost koprneli po mednarodnih zvezah. Vsakega sodruga, ki je prišel z inozemstva se ga je sprejelo kot brata, in doživeti smo morali ž.alostno igro, da so naši petrogradski in moskovski delavci D’Aragone dobesedno objemali in jih nosili na rokah, ker so jih srna trali za zastopnike italijanskega revolucionarnega proletariata in verjeli njihovim besedam.
Toda ta komedija ni trajala dolgo, bil je tedaj mednarodni položaj, v katerem niso le italijanski reformisti ampak tudi reformisti drugih dežel prihajali k nam v Moskvo in skušali priti v III. internacionalo. 'Spominjali se bodete, da sta v tej dvorani tudi gospoda Dittmunn in Cris-
pien imela navduševalne govore za proletarsko diktaturo in izjavljala, da nista slabša komunista od drugih in da hočeta pripadati III. internacionali.
Z vseh deželah so taikralt hiteli reform, in polreformisti k nam. 21. pogojev pa je bilo za našo internacionalo nekaj zelo zdravega. Nekateri so se seveda vrinili tudi skozi te, a v splošnem ije ta plot držah
V onem momentu se 'je odigravala torej tu v Moskvi italijanska tragedija, aii ako hočete — (tragikomedija. Italijanski delavci so silili. Prišlo je do odločilnih dogodkov. Prišlo je do jesenskih dogodkov, ko so delavci počenjali zasedati tovarne. Ako pa začenja delavstvo zasedati tovarne, ako začenja ustanavljati rdeče čete, potem reformistom 'potrpežljivost neha. V tem momentu so morali D’Aragone odvreči maske. I),A vagona se je v onem času že vrnil v Italijo, medtem ko je Serrati še ostal v Moskvi.
Ako sedaj to poglavje nekoliko študiramo, zavzetje 'tovarn po italijanskih delavcih, začetek ustanavljanja rdečih gard, in ako vidimo, kakšno ulogo so igrali pri tem reformisti se vprašamo: Ali je mogoče očitnejše izdajstvo od onega, ki so ga ti ljudje napravili jeseni '1. 1920. Pet dni in pet noči so trajala posvetovanja strokovnih voditeljev in centrale socialistične stranke. In to v momentu, ko so delavci že zasedli tovarne, ko so silili k nadaljnim akcijam, ako bi utegnilo biti odločilnih že pet ur! Sedaj, ko je Mussolini prišel na vlado, sta se Turati in D,Ar-
ragona precej hitro odločila, podpirati ga. Sedaj nista potrebovala petih dni in petih noči za posvetovanje.
Strokovni voditelji so stali v formalni pogodbi s socialistično stranko, v kateri je bilo rečeno, da morajo strokovne organizacije v vseh odločilnih bojih podpirati socialistično stranko. Tekom bojev so naravno vrgli reformisti to pogodbo v koš in sicer se je to zgodilo na sledeči način: D.Anagona 'in njegovi somišljeniki so rekli: Da, rni imamo pogodbo, mi se podrejamo. Toda., ako se vi odločite boje nadalje voditi, moramo mi odstopiti in de-misionirati. To je seveda italijanskim centristom popolnoma zadoščalo, da so se takoj vrgli na kolena pred D,Arragono in rekli: Očka D,Ar,ragona hoče demisio-nirati. Te nesreče ne moremo prenesti. Bolje, da delavski razred izdamo in boje ukinemo! Prišlo <je do glasovanja, ki se ga je udeležilo poldrug milijon delavcev. Po vseh teh izdajstvih strankinih in strokovnih voditeljev je bilo sklenjeno uki-njcnje bojev z zelo malo večino. D,Arra-gona je prišel na seje še ves gorak od meščanskih objemov, buržoaznih ministrov. Tako je sledila vrsta: Najprej posvetovanje v meščanskem ministrstvu, nato posvetovanje v Gonfederazione di Lavoro, potem posvetovanje v socialistični stranki. Taka je bila vrsta izdajstva. Delavstvo je bilo izdano. Odslej se pričenja politična in ekonomska ofenziva kapitala, ki je sedaj končala z Mussolinijevo zmago.
(Dalje prihodnjič)
Nova vlada
ščiti koristi delavcev...
Delovnemu ljudstvu balk. dežel!
Sofija, meseca marca Zadnja »mirovna konferenca« svetovne buržoazije je (šla po vodi. Grabdteljem se ni posrečilo skriti krempljev, s katerimi so hateili prijeti za vrat turško ljudstvo. Še enkrat zahtevajo antantni kapitalisti vojne žrtve. Angleška buržoazija zatrjuje, da jo ni vojna tako utrudila kakor se misli,. In res: antantina buržoazija ni utrujena, ker bi morali biti ravno balkanski narodi oni, ki bi morali iti naproti bedi in grozotam nove vojne.
Zapet grozi krvava vojna! Grozi radi tega ker traja dalje zarota proti miru na Balkanu, 'katero hočejo imperialisti sporazuma, in balkanska buržoazija. To priznavajo odkrito balkanske države, stoječe .v službi antante, namreč: dia se bodo bojevale z orožjem v roki za roparske naktepe poslednje. Hočejo, da bi tekle reke vtaše krvi radi tega, da bi preskrbeli franooskim kapitalistom turške kapitolacije, na eni strani in na drugi angleškim veleindustrijcem petrolejske vrelce v Mossulu.
Predvsem pa zato, da jim preskrbijo nadvlaidje nad Carigradom in Črnim mor jem.
Balkanski narodi bi marali biti prodani Antanti kot topno meso, bi se morali klati medsebojno, bi se morali vreči proti njih edini prijateljici Sovjetski Rusiji, proti edini velervlasti ki se .poteguje za svobodo malih narodov in proti turkom borečih so za njihovo svobodo, ki so edini zatirani, kolonizirani, premagani narod ki se je znal braniti z zmagovitim .uporom proti imperializmu antante.
Balkanski narodi pa nočejo ničesar slišati o novi bratomorni vojni. To zna dobro balkanska buržoazija, znajo dobro njeni hlapci. Da uresniči svoje naklepe, da izzove vojno divjanje, da ra z to. voh c svojih ramen breme prejšnjih vojn na rame delavcev, kmetov in zatiranih narodov ter da pripravi novo klanje hoče buržoazija zlomiti predvsem odpor revolucionarnih delavcev in kmetov.
Pričela se je borba nezaslišane reakcijo. Buržoazne vlado celega sveta in posebno balkanskih držav vodijo neusmiljeni napad proti delavskemu razredu. Na tisoče in tisoče proletarskih bojevnikov ječi se v zaporih vseh balkanskih držav.
Jugoslaviji se ni samo onemogočilo zatem več se vlada tudi pripravlja da udari konit® delovanje Komunistične stranke, z bestialno silo delavske legalne stranke. V Romuniji in Bolgariji se sistematično preganjajo revolucionarne stranke. Delav cem se odvzemljojo tud najelementamej-še pravice kakor n. pr. volilna pravica. O-ficielna reakcija gre roko v roki s fašisti. Iz Italije se širi fašizem po vsem svetu. Tudi v balk. deželah se že vidijo organi zaci.je faSisfovskih morilcev. Ako se ne bodo delavci sami branili, bodo tudi pri nas premagani — kako«’ v Italiji, pogaže-ni, pomorjeni in oropani vseh človeških pravic.
Njihove organizacije hodo uničene, požgano njihovo borno imetje, njihove žene posiljene in oni sami (pahnjeni v najbolj črno suženjstvo.
Balkansko buržoazijo podpirajo pridno socialpatriotje in nacionalisti vseli balkanskih dežel, ki hujskajo na najbolj nezaslišani način k voj ni proti Sovjetski Rusiji in proti Turčiji.
Za polovico marca vas vabhno na mogočno mednarodno manifestacijo balkanskih ljudstev proti reakciji in proti vojni nevarnosti. Organizirajte povsod v vaših mestih in vaseh protestne shode.
Pred dvainpetdesetimi leti so junaški delavci Pariza ravno meseca marca postavili komuno 'preiti tedanjim izkoriščevalcem. Treba je, da se spominjamo teh junakov s tem, da se bojujemo proti našim tlačiteljem.
Pred štiridesetimi leti, meseca marca 1883., je umrl Karl Mara. Njegov duh naj oživlja naše mase.
Meseca marca se bo razvila istočasno akcija mladeniških organizacij proti vojni, proti imperializmu in proti reakciji. Mladi delavci! Vibcddte prvi 'ki godete pa, li kot Žrtve kapitalistične pošasti!
Meseca marca se vrši mednarodni zbor revolucionarnih žensk celega sveta. Ženske, mladeniči! Sledite nam!
Vam -vsem grozi vojna, revščina^ reakcija!
Fašistično zverstvo grozi vam in vašim razrednim tovarišem!
Balkanski narodi!
Vzdignite se in brnite se za našo svobodo, za mir na Balkanu!
Združite se v boju solidarno z mednarodnimi revolucionarnimi masami!
Pomagajte vašim italijanskim bratom v njihovemu nadčloveškem boju!
Oborožite se proti fašizmu v vaši lastni deželi. Proti fašistovskim organizacijam postavite vaše!
Izločite iz vaših vrst idejo o sodelovanju!
Borite se za osvoboditev žrtve reakcije, vaših mučenikov!
Vzdignite vašo pest proti pohlepnosti vojnih pustolovščin vaših gospodarjev!
Prisilite vašo buržoazijo dla sklene mir s Turčijo, mir in zvezo s Sovjetsko republiko.
Združite se z brati vseli balkanskih dežel, za svobodo, za mir, za samoodločbo vseh balkanskih narodov v Federaciji Sovjetskih balkanskih republik!
Izvrševalni odbor balkanske komunistične zveze
lia di za plataii tisk!
To mora biti geslo vseh tistih, ki želijo prosoeha delavskemu tisku.
V sedanjem trenutku ko se stav* Ijajo s strani nasprotnikov vse mo* goč« ovire delavskemu tisku, mora biti vsak zavedni proletarec na svo« jem mestu. Pomagati nam mora tudi s tem, da sodeluje z gradivom.
Oglasijo naj se torej naši somi* šljeniki od vsepovsod, kjer čutijo na svojem vratu težo kapitalistične; ga jarma.
Pri tem naj ne bo nobenih izgon vorov!
Naj se nikdo ne sklicuje n. pr. na to, da se ne zna v dopisovanju pri; merno izražati! To je prazen izgo-i vor! Vsak naj se izraža tako kakor more, tako kakor mu govori srce.
Lice proletarskega lista mora biti tako, da se v njem zrcali duša pro; letarca, duša vseh tistih ki trpijo in pričakujejo odrešenja. Ti morajo torej stalno sodelovati.
Na delo torej!
Ne gledajte debelo kakor bik pred novimi vratmi! To :je najčistejša resnica, fciesnica je, d!a se fašistovska vlada poteguje za delavske interese... Pa naj le reče kdo, da so sedanji krmilarj.i državne barke zvezani z delodajalci! Raj še! Mussolini in njegovi tovariši so najveoji prijatelji dclavštva.
Ali temu šo ne verjamete in se posmehujete? Ako ne verjamete, tedaj ste nepo-boljšljivci, izdajalci domovine!
Kajti morate vedeti, da, nova vlada dela za vas, za vašo interese...
In kje 'in (kaj dete za delavčeve interese? I no, za božjo voljo, saj je vendar te dni izdelate načrt za uvedbo zakona, ki določa za delavce osemurno delo!...
Vam je dobro znano, da je zahteva po osemurnem delovnem času in za njega c-branitev ena izmed najvažnejših točk v program/ah delavskih strank. Zgodovina o osemurnem delovniku :je pisana s krvjo. Prve žrtve teh bojev so padle v Čtka-gu (Amerika) na' dan 1. maja 1. 1826., tako da ima praznovanje 1. maja svoj izvor v tem dogodku. Delavstvo celega sveta je moralo šo mnogo let voditi srditi boj, pred no je uveljavilo to stojo zahtevo.
Tudi v Italiji si je delavstvo potom doil-got rajajoče borbe priborilo osemurni delavnik.
Sedanja fašistovska vlada išče opore n/a vseh straneh. To vidimo dan za dnevom. Enkrat se dobrika liberalcem, po-etm klerikalcem itd. Vedno pa- naglasa, da ni delavstvu sovražna:
Da dokaže z dejstvom to svojo trditev, je hotela zopet napraviti nekaj, kar bi jej pridobilo po njenem mnenju, simpatije. Kar pa je napravila, ji zamere k večjemu pridobiti na eni stirani aplavz s strani raznih socializdajulcev in na drugi dobrikanje kapitalistov. Delavstvo bo napram temu ostalo ne samo hladno, ampak bo videlo v lem tudi, da se sedanji mogotci iz njega norčujejo.
Minister dela Carnazza jo predložil v minolem tednu v mini stenskem svetu načrt, glasom katerega naj se uzakoni osem urni delavnik.
Izvajanja omenjenega ministra, ki sledijo krit razlaga temu predlogu pa so mo-nument ciničnosti. Kajti ni zadosti, dia se pritiska z brutalno silo na proletarske množice, da se jih usužnjuje kapitalistom ampak se jih 'še povrhu žali na tako o-gaben način.
'Minister Carnazza pravi:
»... Ampak ni mogoče danes ne pripo-znati, da od takrat ko so sc sklenile tozadevne pogodbe, (pogodba osemurnega delavnika), so sc razmere globoko izprcnie-nile, da naša Mdustrija naše poljedelstvo ne more upati v premaganje sedanje krize. Narodno gospodarstvo se more obnovili samo pod pogojem velikih žrtev.«
In dalje:
»Pomen lega zakona mora biti torej že od samega sečetka jasen in določen. O-mejitev delavnih urnikov se mora torej naglašati. Ta zakon mora biti spoštovan kot modri vladni ukrep, to je, ako se ga razumeva v tem smislu, da mora služiti v to, da se prepreči zvaliti na. rame delavcev vso breme krize iVf potrebne gospodarske obnovitve. V nobenem slučaju pa se ga ne bi moglo opravičiti, ako bi se pretiraval do te meje, kjer bi lahko prinesel gospodarsko škodo produkciji in samim delavskim interesom.
Bilo bi torej zastonj in tudi krivično, ako bi vlada napravila čin, ki bi podpiral iluzije v znižanju urnika, pri katerem bi obstajale visoke plače. Treba pa je imeti pred očmi, da plače silijo neizprosno navzdol in sicer v meri ki je višja od življen-skih potrebščin.
Tako je torej delavstvo zopet enkrat »osrečeno«. Nata način se »ščitijo« njegovi interesi. Uzakonjuje se osemurni delovni ras, -ampak se zahteva' od 'delavcev, da se žrtvujejo v korist obnovitve narodnega gospodarstva s tem, da se pustijo zopet ’in vedno odirati z znižanjem mezde in se pri tem še naglašh., da sc bodo morale mezde znižati tudi ako ne pojenja draginja, ako bodo 'ostale cene življenjskih potrebščin ene in iste.
Lepšo ni moglo biti delavstvo »osrečeno«. Bolj cinični krit tako se niso mogli izkazati tisti, ki držijb malho kapitalistom.
Res lepa »ljubezen«, do delavskih slojen/ Ljubezen ki obstoji v tem, da se delavca najpoprej tepe, izižema na vse m'ogočo načine, na to boža, s činičnim smehljajem na ustnih in mu nazadnje pri coli krepko zaušnico.
Nia tak način je jasno, da bo moral delavec, ako no bo hotel poginiti od gtedu naravnost prositi delodajalcu, da naj mu da kaj zaslužiti na izrednih delovnih u-
rah (in še te se bo smelo plačati nia podlagi omenjenega zakona samo z 10 odst. poviška)..................
Neštevilni proletarci Italije so bili na najbrutalnejši način umorjeni. Njihovi domovi požgani, prisiljeni z gorjačami da sprejmejo od delodajalcev skrajno neugodne delovne pogodbe. Proletarci ne bo do tega pozabili tun tudi ne, da jih so je še nazadnje krvavo žalilo, cinično zasmehovalo 'kakor se (jih zasmehuje s tem novim »darilom«.
Mladina in fašizem
Po zavzetju vladnega krmila s strani fašistov, je proletarska mladina jasno pokazala, ali se je odrekla razrednemu boju, za 'obnovitev buržoazne Italije, ali pa jo revolucionarno zrela.
Ako natančno opazujemo in registriramo dogodke iz vsakdanjega življenja, mladine v naši državi, nas mora to prepričati, da v mladini nekaj' flije in da njeno duševno stanje ni nikakor umirjeno. Sedaj, ko Mussolini rabi miru za preu-stroj italijanskega političnega življenja, niso z njegovim nastopom nikakor jenja-li krvavi politični boji. Čeprav pa navidezno po jen ju jejo ni nikakor treba misliti, da se mladina zadovoljuje s čimer ni zadovoljna; to je osuplo premlirje, povzročeno po zmagi protirevolucije in kratek iodmr bojevnik'v, da si ogledajo bojno polje odločilne bitke.
V družinah, na ulici, p'o gostilnah, na trgih in sploh povsod kjer bije življensSka. žila, sio politični predmeti na dnevnem redu. Vsakdo izraža svoje ogorčenje ali svoje odobravanje, vsak, prisiljen po živ-ljenskih potrebah, sledi z nervozno pazljivostjo odredbe fašistovdkega »prcustro-je vanja«.
Današnji (kapitalistični ustroj lahko primerjamo ladji, prepuščeni razburkanim valovom, brez pravega vodilnega krmila, rncStvo katere je v splošni zmedi, ki "v obupu ne vidii drugega kot sebe: to je oni egoistični obup, 'ki človeka poniža na živalsko stopnjo. V taikem položaju se danes nahaja človeštvo, ko skuša (kapitalizem z obupno silo streti moč proletarske u staj e.
Lahko trdimo, da je dala buržoazija z vojno proletarskim množicam najboljši dokaz o resničnosti miaraistične teorije. Svetovna vejna ni bite samo prijav kapitalističnega nasprotja, (ampak tudli jasen dokaz, da je trete sedan jo socialno družbo nadomestiti z ono, ki bo v stanu dati umstveno (racionelno) smer moderni industriji.
Vojna je prešinite še tako otrple ude, vzdramite še tako brezbrižne ljudi in lahko trdimo, da, se danes vsak, če že ne dejansko pa vsaj duševno, poteguje za to ali ono politično smer. Buržoazija je lahko mirno lupite proletarce, dokler se ti niso zavedali svojega pravega položaja. Taknj pa, ko so se proletarcem odprle oči, ■je pcdivzela vse one odredbe, da si ohrani privilegirano mesto.
Z Vojno je zadala buržoazija smrtni u-dairec vsemu tefnu, kar je poprej skrivala pod plašč »zvišenosti«, »nepristranosti«, itd. Vojna je pokazala v vsej nagoti buržoazno kulturo, katero je treba nadomestiti.
Po zasedbi vladnega krmila trdi Mussolini, dia je nadomestili stairo razcapano kulturo z noVo ter dal novo razpoloženje ■proletarski mladini sploh proletarskim masam. Toda- v resnici je, da. Mussolinijeva protirevolucija zamoro edino pospešiti polom »demokratične« in njegove kulture.
Ona mladina, ki se je zatekla v okrilje fašizma čuti železno pest nove vlade. Slav ni pohodi proti proletarcem, navdušenje pri barbarskem požiganjem in klanju je danes ponehalo, ker 'jo treba za preu-stroj obnoviti to, kar je buržoazija porabila v Vojni. Za obnovo pa je (treba težkih žrtev in te žrtve naj,, po Mussolinijevem sistemu, doprinaša že tako obubožana proletarska, množica,
Čim se pripravlja Mussolini naprtiti na proletarsko grbo vso 'breme, ki ga je vojna povzročil a, opažamo, da 'je začela mladina bolj in bolj zapuščačti njegov tabor. Jasno jej postaja, da ji ne more fašizem dati ion ega blagostanja, kot si ga jo nadejala in da skuša s prepričevalnimi in zapeljivimi prigovori ojačiti spone, ki jo drže uklonjeno na kapitalistični voz.
Proletarska mladina 'je pričela slutiti, dia se povspne edinole s pomočjo mednarodnega proletariata, do onega blagostanja, ki jej ga fašizem ni mogel dati.
G.
Vsak zavedni sodrug ali somišljenik ima nalogo, da vam pomaga (z nasvetom, dejanjem-, informacijami itd.) Iim bolj razširiti omrc‘jc razprodaialcev in poverjenikov »Dela*.
PODLISTEK „DELA“
I, CANKAR:
Urlaub
Za Veliko noč se vračajo lastaivice, da raznujejo v domovini.
Oj tujina, kaj »o tvoji zvonovi! O spo-ninih pojo, v srce pojo bridkost in hrepe-enje... Iz daljave tiho pritrkavanje; iz alja/ve, preko gona, preko voda, tiha poem ... o misli, kum vas neso lahko pe-otnice? —-
Mate, ki je služil že tretje leto, je dobil urlaub za praznike. Fant je bil kakci' hrast, gledal pa je Vedro in plaho kakor otrok če sem mu ponudil roko v pozdrav, je ni stisnil, zato ker se je hal, da bi 'jo ne zdrobil. In ker je bil tako jilali in neroden, je ostal na vekomaj brez šarže. Rorporal ga je zmerja! in ravnal kakor se mu je zdelo, Mate pa si je mislil: »Zmerjaj, prijatelj, po svoji potrebi; sem pač zaslužil, saj vem, da sem neroda!« —
Sedete sva v krčmi, njegov obraz pa je bil jasen kakor cvetna nedelja.
»Torej pojdeš, Mate?«
»Pojdem, pojutrišnjem pojdem!«
Potegnil je izpod, suknje posvalkan, zmečkan papir. Na istem papirju pa so
bila skrivnostna znamenja, kratke, trdo zasekane črte v nepregledni Črti.
»Tukaj so dnevi, ki sem jih štol... Zdaj štejem ure, od sinoči jih štejem. Kadar mino - ■ «
Ukrenil se je in pogledal na uro na Steni.
•»Minila je!« je vzkliknil ter je 7. nerodno roko podaljšal tisto debelo Črto, ki se je vlekla na pnipirju počasi dd črtice do črtice, od ure do ure.
»Pa zakaj, Mate, se ti tako mudi? Daleč ti je do domovine; en dan tja, en dan nazaj; en sam kratek dan ti ostane, da pozdraviš mater!«
široko so je Mate nasmehnil.
»En snirh dan? 'listi dan bo dolg ... daljši od življenja!«
»Daljši rd življenja?«
»Daljši!... Glej, da nti prineseš zdajle vrečo cekinov in mi jJorečeš: Mate, no poj di! pa bi ti pljuni! na vrečo! Tudi če hi rekel: eno samo uro mi daj od tistega dneva, eno samo minuto pa bi ti pljunil na vrečo... Tako je, glej!«
»Beg s tel)rij, Mate, kako boš v domovini? Suj nimaš 'tam bogastvu, siromak si, šo koteča ti ne bodo spekli, še belega kruha ne!«
»Ej!« je vzkliknil Mate, »po če bi grizel kamen! Da mi je slišali zvon svetega Jiirja kaj mi vse drugo!« -
Maje je šel.
Tista dolga debete črta na 7>apii‘ju je bila zmiroom daljša, grabila 'je uro za uro s krepko rolko; takrat jo ljubil Mate komaj mater tako prisrčno, kakotr tisto krepko črto, ki je bila cesta in voz v domovino.
Ob devlih, ko ni bilo več luči in so šepetali tovariši svoje zgodbe, jo položil roke pod glavo in jo strmel v vrni strop. In kakci' da. se je razmaknil črni strop
—	tam grizdevi, v daljavi šu i noči, solnco pozdravljajoči, taim zelena dolina, kak<»' zibelka med g/orauni; tam na brdu tiha koča, mati ma pragu, dl«n nad očmi »Kaj 'ti si, Mate?« In 'komaj so ga ugledali na holmu zvonovi svetega lurja, so vztrepetali in so zapeli tisto sladko staro pesem______
»Ivaj ti si, Mate? Pozdravljen!...«
Sanje so planile v temo, jutro je vzkliknilo.
»Auf!«
Mate je skočil s postelje. Sanjal je z odprtimi očmi, ko se je oblačil; samo solnce je bilo pred očmi, gozdovi, zelena zibelka med hribi... od daleč 'jo pola stara sladka pesem.
Tako je šel na prostrano dvorišče, ne-rrido, kakor je bil. 'Stal je tam, gledal je proti nebu, ki se je svetiilo nad mestom vse jasno in modro. Slišal je, kako so iz daljave šumeli gozdovi. .
»Sle Srlnvoin!« mu je planilo v oblih:, kakor s pestjo. »Z odpeto suknjo pride,
umazan kakor prasec... imarš! K ra-portu!«
Male ni vedel, kaj se je egodilo z njim; šel jo k rapertu.
»Drei Ta ge Kaaemarrest!«
Ozrl se je začuden.
»Ivako 'je rekel? Kako je sodil?«
Fraijtair se je nasmehnil.
»Tri (j n i zapora... Mulrš!«
Mate je zamahnil e reko, nusmelinil se je kakor otrok.
»Saj se je zmotil! Za Veliko noč moram domov, še nocoj pojdem••• urlaub sem dobil!«
»Marš!«
»Kum? Ne domov?«
»Abfiihren!«
»Ne domov?«
Nekdo ga je prijel tido za roko, Mate 'pa so ga jc otresel kakor muhe.
»Ne domov, j*ravite?«
Vse mu jo bilo jasno — stopilo je predenj, kakor polnočna groza; njegov obraz jo prebledel in jo bil nenaldoma 'ves suh in star.
»Ljudje božji, krščanski, kuj ste storili?... Tri teta sem bil vaš 'hlapec, poslušen ... pete sem vam lizal... če ste zmerjali, sem klonil glavo —zdaj pa bi mi domovino in matter ukradli?...
| Ljudje kračam siki nocoj iKvjdem, k vragu vaš aresl!«
»Abfiihren!«
»Kdor se upa!« je /vzkliknil Mate Jn dvoje jih je ležalo na tleh. Od Idesne, od leve so ga prijeli, sitoma m ga pritisnili k tlom, roko so bile uklenjene na hrbtu.
Tisti pa, ki mu je bil uklonil roke, se je sklonil k njegovemu ušesu;
»Siromak otrok, udaj se! še troje let pač me boš videl domovine!«
Mate jo globoko zavzdihnil, vsital je, povesil je glavo in je šol miren, kamor so ga vodili... . V temo 'je ugasnite za gorami stara sladka pesem.
❖
Za veliko noč, so vračajo lastovice, da praznujejo v domotvfei. • • Zakaj o tujina, sovražna, neprijazna, kaj sa tvoji zvonovi! —
n iMMsn*
Ivo je Kristus umrl, so vadljiali pod križem vojščaki za njegovo suknjo. Dobil pa je vadijo Markuš iz Panonije.
Kristusova suknja je bila šita iz grobega .rdečega suknja, rezuna vsa (iz enega kosa. Šivala jo ju Marija sama, ko je bilo Kristu sedeta let. Na rdečo sukno so kopale njene rdeče solzo, ko 'je mislite na sirovo trpljenje in smrt. Tistih solz ni bi!n moči Izbrisati, poznajo m šo dandanašnji. Kristus je oblekel suknjo in je
tako je raste suknja čudežno z njim. Nosil jo je, 'ko jo tolažil žalostne, Odpuščal
grešnikom, ločil bolnike, dramil mrtve. Tudi jo Je nosil, ko 'je jokal 'krnitve solze na Oljski gori in ko je nastopil pot na
Golgoto.
Markuš iz Panonijo si je ogrnil Khisto-vo suknjo, da hi se n a.zikaaal pred voj'šč«n Ul. Ali komaj jo je ogrnil, ga je zabolel« njegovo srce In njegove oči so iv.pregledalo. O d pasa I si je meč. ni slišal zasmehovanj«, no hudih 'befcvl in je šel, kamor ga je gnalo spoznanje.
Videl jc krivico, ki je prej ni videl; videl je da so deležni trpljenj«, in križa tisti, ki lajšajo trpljenje trudnim in nosijo križ omagujočim; in 'videl je, da bo njih plačilo večno in nezaslišano veselje; ln nazadnje jo vidci 'tisočletno kraljestvo pravice 'in blagoslova božjega.
Tako jo romal od kraja od kraja, od dežele Wo deželo in njegova beseda je bila evangelij. Ubogim jo prinesel bogastvo, bolnim zdravje, potrtim radost. Itazadel je malodušnlm: vsa krivica je iv vaših srcih; očistite srca — kje je krivica?
On sam, Markuš 'iz Panonije, ni čutil romarskega trpljenja, ne gladu, ne žeje, ne mraiz. Njegove 'oči »o bile uprle v tisočletno kraljestvo In njegova duša je bila od upanja nasičena in napo/jena. U-bog in truden jc umrl, pokopali so go za plotom.
Ko so ga pokopali, so se spogledali in so rekli: »Komu njegovo premoženje?«
Glasovi z dežele
Nabrežina
Nabrežinska kamnoseška industrija
O	večkrat v »Delu« opisani krizi kani noseške industrije v naših pokrajinah, ne mislimo tukalj ponovno govoriti, ker bi tudi a item ne dosegli ničesar.
'Resnica pa je, da ta kriza da,j e delodajalcem povod za sramotno konkurenco. Če bi ta konkurenca ne tlačila delavsko ljudst/vo, bi se it udi za njo ne brigali. Ker pa kapitalizem nočs ničesar izgubiti, nas protno, on hoče še zraven zaslužiti, je logično, tla vsa ita konkurenca pada na rame detavnepa ljudstva, ker mu delodajalci pri nečloveškem naporu, dajo le pičlo plačo. Od te pičle plače pa se ne da ničesar odtrgati, tora j tudi ni mogoče vedno naprej brez iprestanka znižavati oene izdelkom. Delodajalci vedo, da tudi sedanje plaiče ne odgovairjaljo živi jenskim potrebščinam in da vsako znižanje istih bi škodovalo produkciji, vsled oslabeloslti delavstva.
Upoštevajoč to, so si izmislili delo na akord, ki hi po njih mnenju dvignilo produkcijo teir 'jo napravilo cenejo. Ivdior pa pozna Veličino produkcije naših kamnosekov, ki so se kosali s stroji, ho vedel tudi, da nabrežinski delavci delajo s tako naglico, da tudi na aikoTd le ne bi mogli več producirati. To so nalši delodajalci, ki se nič ne razlikujejo od srednjeveških gospo,darijeiv sužnjev, ki so jih vsaj dobro hranili, da so ti lahko delali in da so jih dražje prodali. Seveda v moderni civilizirani družbi se delavca-sužnja ne more na trgu prodaji. Zato pa itudi ako dela na akord ga ni potrebno hraniti. Manj producira An manj zasluži, iče pri tem tudi pogine. To delodajalca ne 'briga. Naši delodajalci tudi vedo, da se lahko konkurira tudi brez strojev, kakor se je to godilo pred vojno. Bile so namreč delavnice, ki so 'brez enega samega stroja, tciraj tudi brez velikega investiskega kapitala, ki so uspešno tekmovale s svojimi izvrstnimi delavci proti modernim z vsemi stroji opremljenim obratom. To de-delavstvo dela dianesi na dnino in mi smelo trdimo, producira toliko kolikor je pred voj no na akoird. Če delodajalci »Mijo danes delo na akord, ga silijo samo za to ker se hoje znižati plače, ker bi s tem znižali tudi produkcijo. Ako pa bodo delavci dela.li na akord in pri tem mianjl producirali manj zaslužili, ne bodo pri tem občutili delodajalci ničesar, ker imajo na razpolago ainnado brezposelnih delavcev. Kadar pa popolnoma oslabiš, te postavijo kot nezmožnega »lenuha« na ulico za zgled vsem onim ki bi se upali zahtevati povišanje plač.
Hoteli sm*) to predočiti vsem delatvcem kii so zaposli eni v kamnoseški industriji radi tega, ker hočejo delodajalci z vsemi sredstvi uplhialti na dtelavce ter 'jih prisiliti, da sprejmejo delo na akord. Delavstvo naj ne verjame glasovom ki jih širijo delodajalci po vsej Julijski Krajini da se v Nabreižini dela že vsepovsod na a-kord. Te glasove širijo delodajalci, posebno pa oni ki imajjo trši kamen kakor je nabrežinski. V Nabrežini so ujeli samo par kamn-olomcev ki so sprejeli, v pijanosti eno majhno delo na akord. A tudi ti že obžalujejo, da s'o šli na limanice, ki jim jih je nastavil delodajalec.
Tudi irepentaborski in doljanski kamen ne bo mogel nikdatr konkurirati meh kemu nabrežinsikemu. Ta kamen se bo iz-defloval samo tedaj, ako ga bodo izrecno zahtevali in ga kot takega plačali.
Tonaj ne drži izgovor, da repenltaboTci lahko ceneje producirajo ker delajo na t> kbrd. Repentaborski kamnoseki (res delajo veliko ceneje kakor bi v resnici morali, ako bi hoteli zaslužiti pošteno dnino. Dejstvo pa je tudi to, da so tam delavci ki posedujejo lastne kamnolome in da med njimi ni takih izkoriščevalcev, 'ki bi zabite vali 100 odst. dobička, kakor jih zahtevajo veliko drugih delodajalcev. Tem potom opozarjamo tudi neorganiziran repen taborski proletariat, dia naj se ne pusti izkoriščati od vsakega koristolovca ki se slučajno prikladi k vam* Vedite, da s lem škodujete sami sebi, in pa sodlrugom cele pokrajine. Organizirajte se ter stopite v boj z nabrežinskimi tovariši za vaše živ-ljenske interese.
Akordno delo je v današnjih razmerah otežkočeno itudi zategadelj, ker delavci nimajo dovolj lastnega orodjai Poprava o-nodjia ki 'je bila v, breme delodajalca, bi ne bila popolna ker bi se delodajalec branil popravo izvršiti točno in dobro. Za nabavo potrebnega orodja pa nimajo delavci dovolj sredstev, in tudi če bi 'jih imeli se ne dobi 'več tako dobrega jekla kot pred vojno. Ako bi tudi kamnolome! delali na
suknja. Dolgo so govorili in barantali, na posletd pa so uganili: »Razrežimo jo, to rdečo suknjo, pa si vzemimo vsak svoj koSjkolikor nas je. Tii si mu dal kruha, jaizlcorec vode, ti slamo za noč, ti «i ga pokopal; vsem je dolžan, naj plača vsem!« In tako so storili. Na devet kosov so razrezali Kinistoivo suknjo; in poveličala jo suknja devet »poznavalcev. Zakaj ostali so naj suknji Marijine solzo in Ivristova kri.
Komaj se je grešnik dotakni/il rd^če suknjo, je izpregledal in je spoznal: grah jo 'v krivici, krivica pa 'jo v moljem srcu. blagor raste iz njega. Razodeto je bilo, visoko povišano na Golgati pred vsega sveta očmi: le trpljenje samo bo premagalo trpljenje. Trpi, da ne boš trpel, umiri, da boš živci!
šli so v svet, dediči Kristove suknje, in so oznanjali tisočletno kraljestvo. Trpeli so in so umrli v trpljenju 'in sladkosti. Njih bogastvo pa je ostalo in na stotine je bilo dedičev. Razšli so se, raz-begli se na vse strani prostrane zemlje; vsi bogati dediči, lastniki Kristove suknje. Z njimi je šol evangelij 0 trpljenju in o zmagoslavnem poveličanju i* trpljenja. In 'kakor so trpeli in kakor so umirali v trpljenju: njih dedičev je bilo na tisoče, bilo jih 'je na milijone. Ni biilo gora tako visoke, no doline 'talko globoko, da bi ne tula njih glasu...
Tirate, čemu jokaš? Radluj se in vriskaj
od radiosti:--------tudi	ti	nosiš	Kr	tatovo
suknjo, kakor jo nosim jaz. Kakor jaz in
akord bi gotovo ne pazili, da bi njih delo bilo pravilno izgotovljeno. Za prevažanje in prenašanje bi se potrebovalo itudi precej časa. Da mora vsa,ki delavce imeti svoje lastno orodje je tudi srednjeveška navada, ki ni nikjer osltala v navadi kakor samo pri nas. Navsezadnje moramo priznati, da bi izdelki pri vseh teh okoliščinah ne bili 'čisti. Pomisliti bi morali to, tudi naši delodajalci in bi prisili do spoz nanja, da »Mačeha in laha« ne marajo prevzeti one uloge ki so 'jo igrali pred vojno. V tem slučaju bi se naročniki obrnili ter naročali umetni kamen, ki je veliko ceneji, ter je že danes 3koro popolnoma u-ničil kamnito stavbno 'industrijo.
Trnovo pri Gorici
(Var sličic, in košček snnm.inu).
Neki »naroden Volilec« vprašuje, ali bi billo mogoče, da so jugoslovanski narodni poslanci v Rimu izdali svoje volilce, o-zinoma svoj narod. Smešno vprašanje omenjenega človeka. Najprej poglej mo, kaj razume pod izrazom »narod«.
»Vii ki nemško govore in čutijo, so nemški narod; oni, ki italijansko govore in čutijo, tvorijo italijanski narod, oni, ki slovensko sestavljajo pa slovenski naroda itd. Tako odgovori »naroden volilec« če ga vprašaš, kaj je narod. Saj je to tako jasno in enostavno, da lahko vsak vadi. Ne čudimo se itakemu odg&voru.
Meščanska kapitalistična demokracija ki je iznašla narodno vprašanje s tem, da je izzvala narodnostne sporo, si je zd-re-sirala »svojega« učitelja in »svoejga« duhovnika, katere plačuje (z ljudskim denarjem), da skrbita (v okvirju zakona« že pri otroku, da se mu zatemni um, da no bo moigel spoznati resnice. Dalje ima cele kadre dobro dresiranih žurrtalistov, ki nadaljujejo poltem časopisja v pom ne-vanju 'odraslih. Celi 'regimenti brezposeb-nostnih uradnikov in sodnikov pa s paragrafi in ječami dokazujejo ljudstvu svetost kapitalističnega družabnega ustroja, temelječega na principu naj višjega in najsvetejšega kapitalističnega zakramenta zasebne lastnine. In še brez števila drugih zvijač in nasilnosti se poslužuje meščanstvo proti zavesti delavstva
Prav taka zvijača je tudi nacionalizem. Vsak nacionalizem opravičuje svojo eksistenco z eksistenco sosednjega nacionalizmu. Vsak brani sV-oj »narod« da ga sosed ne požre. V resnici pa buržoazijla po načelu »di-vide et limpera« hujska eno ljudstvo proti drugemu, da se medsebojno kolje za fraze, pozablja pa na svoje materialne interese.
Dokaz je tu. Pri državnih jaslih v vssh državah pase lenoba gospoda, ki med sabo ne pozna nobenih državnih mej in nobenega narodne«! -sovraštva:, Inspiratorji narodnega sovraštva prijateljsko med. seboj občujejo in trgujejo. Sovražiti se mora samo ljudstvo.
Naroden delavec je dblžan delati narodnemu kapitalistu za najnižjo plačo, da si ohrani »narod«, t. j. kapitalizem. Domači kapitalist je — kakopak — največji prijatelj domačega delavca, če so gospodarski interesi med njima različni, kaj za to! Samo, da govorista gospod in delavec oba en jezik. Oba morata biti zadovoljna, kar oba sta/ sita. (Prvi vsega, kar se da na zern 3ji dobrega, napraviti, drugi pa nacionalističnih fraz. To je red po božji volji.
Pa se dobe na svetu ljudje (bog nas varuj), ki govore docela drugače. Pravijo, da ni pravično da delavec dela, gospodar pa pobere sadove tega dela, da sad dela pritiče tistemu, ki delo napravi. Da -ta red ni božji in ne večen, marveč roparski in raevzdirižljiv ter da ga delavstvo samo more in mora razirušiti in na teh (ruševinah postaviti boljšega pravičnejega. Da to lahko napravi če se združi brez razlike naroda in vore. Na celi zemlji da sta samo drsna naircda in dve veri: internacionalni »narodu trpinov delavcev in kmetov in internacionalni »naroda požrešnih kapital. profitarjev. Pir-vii imajo vero v vrednost dela drugi vero v pravičnost ropa. Ljudje, ki tako govore, so »nevarni« komunisti.
Kaj je torej bolj naravnega kot sovraštvo in strah kapitalizma pred komunizmom. Kako bi se prvi boril proti drugemu? Ideja -je tako lepa, dejstva potrjujejo točnost komunističnega naziranja in ljudstvo si idejo prisvaja. Še samo eno karto ima kapitalistična bu-iftoazija in še ta je dvomljive vrednosti: blatenje komunistov. Nesmiselni vzklik: »le roi est mort, vive lo^roi« je nekoliko premenila pa kriči: Živijo komunizem, dol s komunisti! Če ni
komunistov, postane komunizem fraza. Kako bi se a to firazo lepo barvalo ljudstvo. , ■	*	»	>	r
lil	*
Ali boš razumel sedaj »naroden volilec« ki spadaš v narod trpinov, če je tvoj poslanec izdal tvoj narod? Tudi s tvojega na cionalističnega stališča je tako. V svojih nacionalističnih poneumnjevalnih instrumentih »Edinosti«, »Straži«, in kakor se še imenujejo, lahko čitas dokaze o izjavah tvojih zastopnikov: »Priznavamo dovršeni čin.. .« čitaš, kjer hočeš. Mi ne moremo ničesar doseči, ker nas je premalo, ti pravijo. Spomni se, kaj so -ti govorili ob volitvah. Kako so bili takrat veliki in močni in koliko obljub so dali, ker so rabili tvoj glas. Ali nismo mi rekli takrat, da 'Slovenci kot taki ne bi mogli ničesar doseči, ker bi bili prav neznatna manjšina. In zato smo bili izdajalci naroda. Ni — li bilo tako?! Če oni pravijo danes isto, morajo tudi biti 'izdajalci.
Zapomni si še to-le resnico: Vsak, ki podpira in deluje v meščanski stranki, pa naj bo klerikalna-, liberalna, narodna, demokratična,, kakoršnokoli ime nosila, v tej ali oni državi, je vede ali nevede izdajalec delavskega naroda celega sveta. —- Jaz nisem kriv, dejstva govorijo tako.
Otmar Skrit
Solkan
Našim ženam, našim materam, našim dekleta/m!
Žene, mvleire, dekleta! Trpljenje v zvrhani -meri je vaš delež od zibelke dio groba. Proletarsko dekletce, -hčerka očeta de-lavca-kmefta, komaj *saima trdno n-a nogah stoji, že je varuhinja manjših; komaj zna nekoliko okretno gibati svoje ude, že gospodinji doma. In k'o jej poteče tako o-trošfca doba 'do '14. leta-, tedaj jo pahne boj za življenje, boj*za goli obstanek v zatohlo tovarno, v prašno izbo k 'šivalnemu stroju itd. ali pa, — sarma še otrok — je pestunja pri tiakozVanih »boljših« družinah. In pesniki in pisatelji, ki gledajo svet namenoma skozi rožnata očala, pojejo, opevajo in pripovedujejo o otrtoSldh letih, kako so vesela, brezskrbna, tatoorekoč ena sama »Velika nedelja«, da je to otroško življenje. Ali veste ve kaj o tem, proletarske žene? Ali nliso vaši spomini na otroška leta kakor en sam veliki petek, mračni, težki? Zakaj?
In čez nekaji let postanete soproge, proletarske matere — matere ki daste življenja. Življenja — zakaj? Križev pot vašega življenja gre dalje. Med delom za gospodinjstvo in za 'izkoriščevalca rodite Otroke, ki so ob rojstvu določeni in zapisani v knjigo trpljenja in gorja brez konca.
S trudom in žrtvami 'jih vzgojite in re dite, kakor najboljše veste in za dobro spoznate, a ko dorasteljo, se razprše na vse straini, s trebuhom za kruhom. Hčere nastopijo enako pot kakor ste jo nekoč ve, matere. Sinovi se (odpočijejo na bojiščih v objemu »zadnje ljubce», smrti. In vtas čaka samota -na starost z neveselimi spomini.
Dokler pripušča izmozgano telo, garate, se mučite. Ali trpite v mukah za-s-e? Ne! Ko odpovedo moči, potem na cesto, od -hiše do hiše. Zatkaj?
Zakaj toliko trpljenja, bridkosti, skrbi? Ali ste že kdaj razmišljale o tem? Vstavi te se na potu bede, gorja in pomislek kratek pomislek! Zakaj?
Tudi v vas je hrepenenje po udobnem boljšem življenju, po užitkih, ki jih ponuja svet v tako obilni meri, po lepoti, ki se ■razprostira v naravi.
Ali u tešiti ne morete tega hrepenenja, ker je sedanji družabni red tak, da deli vso lepoto, vse užitke le tistemu, ki je bogat! In kako je bogat in zakaj?
Ve sicer ustvarjate bogastvo, a drugi bogati ga uživajo. Ve trpite, da drugi se vesele!	,
Ali ni izhoda iz te mračne doline solz, v katero ste zaklete vse žive dni? Je ix-hod, je odrešenje! V naših vrstah, v komunizmu, .v velikem gibanju za enakost in pravičnost je za vas žene, matere, dekleta proletarsko vstajenje iz teme prekletstva.
Pridite, ve proletarske v vrste delavcev in kmetov celega sveta in podpirate njih pogum, njih svete zahteve in želje. Pridite, da ojačite ainnado bojevnikov, ki gredo v boj proti zatiralcem in izkoriščevalcem in, ki pripravljajo temelj, tla za novo družbo, kjer se bodo solnčili vsi, kjer bo deležen vsakdo takega življenja, katerega danes uživajo le ndkaiteri izvoljenci.
Zato pa naj žM družba, človečamstvo pod praporom prolotareke svobode.
F. S.
Domače vesti
Naša hrbtenica je trdna — meščanska pa gnije
Komplot »zardta«, ki jo je razkrila Mussolinijeva policija se je naenkrat razpršila — z veliko blamažo poslednje — v prazen nič. Polic ja je bila prisiljena, da začne izpuščati zaprte sodruge komuniste in komunistične maksimaliste, katerih je bilo v zadnjem času aretiranih nad tisoč po vseh krajih Italije, na svobodo, že vsled pritiska meščanskega »javnega mnenja«, ki se mu je zazdelo vseeno preveč očitno pobijanje onih demokratičnih institucij, ki jih poseduje kapitalistična družba, da vzbuja v tlačenih razredih prazne iluzije o svobodi, pravici in enakopravnosti. Res, že prej je prišlo nekaj sodrugov v kraljevini na svobodo, v četrtek in petek so se pa tudi v Trstu, kjer bi imelo biti središče vse te »zarote«, odprla vrata nove, moderne zgradbo, ki jo je sezidalo meščanstvo svojim nepokornim sinovom v ulici Ccroneo, šestnajsterici sodrugov, ki so se vrnili zopet med nas, da nadaljujejo za-početo delo. A meščanstvu se je zdelo potrebno, da ne izpusti še vseh. V ječi so še ostali sledeči sodrugi: Polano, Viglongo, Pastore in Gialrdina, od »LJavaratorja-« Cilla, od mi, lanskega dbjpisnega urada za naš tisk, Marini od »Lavoratore Socialista«, in pa Pertot, ravnatelj našega lista. Izpuščena pa s$ta tudi bila ss. učitelja Hreščak in Pahor, ki sta bila aretirana že prej. So-drugom ki so ostali v ječi pošiljamo s tega mesta vroč pozdrav proletarske solidarnosti.
Ivomplot so jo torej razpršil, dokazal je pa, da se Mussolini resno boji nevarnosti našega gibanja in -na drugi strani, da je naeš gibanje že tako trdno in močno, da ga ne ustavi nobeno, niti od najvišjega cerkvenega poglavarja blagoslovljena sila ne. Mussolini, ki je imel svojega odličnega prednika v rimskem cesarju Neronu, je hotel zlomiti hrbtenico proletarskemu gibanju Italijo, pa se ije moral umakniti, boječ se, da si je sam ne zlomi. Kajti s svojimi zadnjimi preganjanci je izvršil ogromno revolucionarno propagando v dežela, je naše gibanje le utrdil. Dalekovidnejši melščanski demo-ipratje so to tudi uvideli in -pričeli so svarit fašiste, da naj bodo bolj previdni, posebno pa ob aretaciji Serratija, voditelja onih socialistov, ki so v zadnjem času u-videli svoje napake in sc_ vrnili pod okrilje Komunistične internacionale. Listoma »Coirriere del la Sera« in »Stampa« je začela seveda, v nekoliko milejši obliki, slediti tudi naša stera znanka »Edinost«. Mi vemo, da meščanski demokratični tisk ne dela tega mogoče iz prevelike ljubezni
do nas ali pa iz kakega >res demokratičnega principa. Dela te le iz bojazni pred našimi silami, videč izkušnje legaliziranega belega terorja v Jugoslaviji in drugje. Res buržoazija se je v Italiji lahko prepričala o zrelosti in jakosti našega gibanja in naših organizacij. V Trstu je aretirala najprej urednike »Lavoratorja« in »Dela«, nato pa skoro vse one, o katerih je bila na sumu, da znajo pisati v oba lista da sta redno naprej izhajala brez vsakega, najmanjšega presledka. Na pomoč so priskočili delavci, vsak je izrazil svoje misli na papirju in gradivo se je zbralo. In ne le to. Preganjanje je vzbudilo veliko število malodušnih in onih ki so že obupali in resi-gni-rall nad našim pokreto-m. Nova vera je napolnila njihova srca in oprijeli so se zopet z eniu-ziazmom svojega dela. »Lavoratore« sam je v zadnjem mesecu povečal svojo naklado za nekoliko tisoč izvodov — najlepši odgovor tistim, ki danes vladajo v Italiji. Pa tudi proletariat drugih dežel je primerno priskočil našemu gibanju, materialno — z nabiranjem v fond za boj proti fašizmu in pa moralno — z velikimi demonstracijami in mnogimi iaiiazi solidarnosti po vsem svetu. Ako bo proletariat drugih dežel v stanu preprečiti fa-šistovsko nevarnost v svojih deželah, pomaga sebi in nam v najobilnejši meri. In da bo to storil, o tem smo prepričani.
Pred par dnevi je pa naša pametna policija poskusila z drugim sredstvom navaliti na naše gibanje, da je prepovedali naš list »II Lavoratore«, ki je bil v zadnjem č-asu edino dnevno glasilo K. S. I. A zmotila se je prav pošteno. Takoj naslednji dan je izšc'1 pa »II Lavoratore Socialista«, glasilo komunističnih maksinui-listov, ki se imajo v kratkem združiti z našo stranko. Tako se je moglo meščanstvo znova prepričali, da jo naša hrbtenica nezlomljiva in ravno ti reakcionarni poizkusi pričajo, da je nasprotno gnila hrbtenica meščanske družbe. Ko je vlada to videla, je bila prisiljena prepoved dvigniti. Tako naš bratski list zopet izhaja.
V	tem navalu reakcije se je naš pokret le še bolj izkristaliziral, dokazal jo le svojo življenjsko silo v vsej bujnosti in razmahu.
S tem pa ni še odnehal reakcionarni vaH Reakcija mora biti premagana po trdi borbi, za katero mi zlivamo svojo moči in ee temeljito pripravljamo nanjo. Proletariat mora dobiti novo vero v svoj o moč in v svojo zmago. Strniti se mora v enotno fronto, ki na# mu brani preostale in zopet pribori izgubljene pozicije. Oja-
čiti se mora razredna zavest in še posebno internacionalizem, ne le platonično,
čustveno, teoretično, ampak predvsem praktično, da se pripravijo nove akcije v mednarodnem obsegu, ki so edine v stanu imeti uspeh. V Italiji se pripravlja združitev Komunistične in maksimalisbič-ne stranke, ki ima namen reorganizirati proletarske vrste in jih pripraviti na nove boje. Proletariat mora gledati na to združitev, ki je plod premišljene taktike naše internacionale z zaupanjem, kajti to priča o pravilnosti naših -načel in je prvi korak k reorganizaciji revolucionarne proletarske protiofenzive.
Zadnja preganjanja imajo še svoj poseben pomen za slovenski proletariat Julijske Krajine. Naši proletarci se gotovo spominjajo, kako je narodnjaško časopisje zmerjalo in Obrekovalo nas slovenske komuniste d,'a smo narodni izdajalci, ker se vežemo s svojimi sodrugi italijanske narodnosti, ker da so ti-le v prvi vrsti Italijani, in potem 'šele komunisti in da i-majto oni prav tak namen kratiti pravice »našemu ljudstvu« kakor vladajoče stranka. Danes se je stvar obrnila. Naši s:o-v<?rski sedrugi, 'ki so bili zaprti niso bil' obtoženi ničesar manj. kr.t iredentisti;ue propagande v svrho odtrganja cr.oga dela italijanske države od celote in priklo-pitvi k Jugoslaviji. Obtoženi so bili raz-šiijeranja letakov iredentistične »Jugoslovanska matice« med slovenskim prebivalstvom Julijske Krajine. Nekaj takih le takov je tudi policija podtaknita našemu uredništvu in jih pri preiskavi »2,apleni-la«.« Pri zasliševanj u so tvorili ti-le letaki skoro naj obtežiInejši material. In ves italijanski meščanski tisk je tiste dni zarenčal in obrekoval italijanske sodruge z izdajalci svojega naroda, ker se vežejo s slovenskim proletariatom in s slovenskimi komunisti, ki da so v prvi vrsti Slovenci in potem še-le komunisti in da so iredentisti. Mislimo da ni potreba temu dejstvu komentarja in nadaljnih besed. Oni slovenski proletarci, ki so še zaslepljeni in sledijo še vedno narodnjaškemu meščanstvu imajo vnovič priliko, da se prepričajo, o ulogi, ki jo igra nacionali-ze mdandanes in da se priključijo mednarodni proletarski revolucionarni armadi, ki ji je ime .Komunistična internacionala, ki si je postavila za cilj razrušitev kapitalistične družbe z ognjem in mečem in ki edina more rešiti vse nacionalne in manjšinske probleme.
*
V	zadnjem trenutku smo izvedeli, da so bili tisti izpuščeni sodruigi, ki spadajo v -notranje provinee Italije, povabljeni na policijo kjer se jim je sporočilo, da morajo nemudoma odpotovati v svoje pristojne kraje.
To je zopet nov čin nasilja, ki se ga izvršuje nad našimi sodirugi in to tembolj, ker jim se ni na kvesturi navedlo nobenega specifičnega razloga ampak krat-komalo reklo, da se to vrši na višji u-kaz.
Novo nasilje pa je -garostasno tudi radi tega, ker je nekoliko izgnanih sodrugov uslužbenih pri »Lavorataru« in je torej izgon zaposlenega človeka nezakonito.
Jasno je torej, da- ima vlada namen na vse mogoče načine ovirati naš tisk.
»Zarota« se razblinja v nič, zato pa se najde novo sredstvo —■ izgon, tudi če je ta protizakonit Toda kaj so zakoni? Brezpomembne čačko na papirju, — kadar se gre za obrambo kapitalističnih interesov!
‘ 1	P. R.
Položaj tržaških kovinarjev
Položaj, v katerem se nahaja kovinarsko delavstvo Julijske Benečije, je obupen. Dan za dnem se odpuščajo že itak redko zaposleni delajvoi. Dan za dnem se množijo vrste brezposelnih. Kam plo-verno?
-Pred letom to pol, 'ko smo kovinarji občutili pni udarec reakcije, ko smo morali kloniti zahtevam gospodarjev, so se oni izgovarjali, da so plače delavcev previsoke, ter da oni ne morejo delati konkurence, katero je potrebno za obstoj industrije. Delavstvo je privolilo ali bblje rečeno, moralo jo privoliti. Ampak kljub temu se položaj ni izboljšal, temveč poslabšal. Seve, da piri tej priliki ni majka-
lo	izgovorov in obljub. Vsi so obljubljali od najmanjšega do naj večjega. Celo ob priliki obiska kraljeve dvojice v Trstu, ej v pričujočnostii kralja, bivši minister dela obljubil vse mogoče. Ali obljube so ostale le -obljube. Kdor hoče videti -posledico oblju-b, naj gre mimo ladjedelnice sv. Marka. Ni -treba da. gre noter, pa bo videl koliko veljajo vse ministrove bosede. Ta ladjedelnica, v kateri je bilo zaposlenih nad 2000 delavcev je danes mrtva. Več ali manj v enakem položaju se nahajajo druge tovarne, kakoir n. pr. sv. Jio k, Pola, Triič dn tovarna strojev pri sv. Andreju, katera je pa zadnji čas začela izdelovati Dieselove motorje in skrčila svoje delavstvo na eno tretjino. Seveda so ob priliki prihoda fašistov na vlado nekateri u-pali, da se bode položaj zboljšal, ampak še tisti nekateri so danes razočarani. Ali teg mi še vsega konec. Kapitalistično nikdar sito žrelo nima še zadosti, zopet se pripravlja, da prizadene zaposlenemu delavstvu nov udarec a tem, da mu zniža plače. Koliko časa še?
Delavec
Mimogrede
Ruski boljševiki so prav zares strašni ljudje: razbojniki, tolovaji, lenobe, lat* njivci, prešestniki, pijanci, iidajice ali, eno besedo povedano: barabe. Ne mara j iti Bog, ne mara jih hudič. Oba sc jih bojita ker nihče od obeh ne bi rad, da bi izpre-menili družabni red, ki ej v nebesih in » peklu. Lenin umira pa ne more izdahniti svoje hudobne duše. Evropska časopisje ga mori in mu že pav let piše nekrologe. On pa živi in umira in, stavim, noče umre ti morda ravno zato, da nebi skalil veselja našim žurnalistom, ki nebi znali potem nič več pisati o Rusiji.
Da je bil Lenin plačan od Nemčije, 'je, pač stara, reč.
Sedaj so iznašli, da ga plačuje. 'Anglija* Srečen mož, ki ga imajo vsi tako ratti.
Ampak poslušajte kaj se vse godi i*i zgodi v boljševiški Rusiji. Od tam so zapodili pred mesecem kulturnega človeka Stepančiča, ki je bil korespondent tržaškega lista »Piccolo«. In kako nečloveško so ga zapodili. Vzeli so mu vse, prav vse in so ga Izročili nagega — tako pripoveduje on, Stepančič — vojakom ob poljski meji. In on nag, kaj vam naredi? Da se lahko popelje naprej proda svoj kožuh. Pa ne morda svojo kožo, ne, pravi pravcati kožuh, ki ga je skrival, pod pazduho, da ga niso boljševiki vidli. Kaj ta-cega je mogoče le na Ruskem
Zgodilo pa se je še to in sicer nekemit drugemu tržačanu Mraku, ki pripoveduj« v Piceolu svojo zgodbo tako: »Na Ruskem ne dobi človek od kmetov nič brez plačila. (pri nas je vse drugače). Ker pa ni denarja mora dajati človek kmetu -o zit-meno za jestvine obleko. Čez osem dni ja človek že nag ker je navadno že izročil vso obleko kmetom.« Tako torej: Gospod Mrak se je osem dni slačil zato da bi jedel. (Tudi nekatere punce po velikih mestih delajo tako). Pa osmih dneh se mu je bržkone zgodilo kakor vsem drugim: ostal je nag.
Gosp. Mrak je bil 5 let d Rusiji. Ker je ostal nag in ne dajo ruski kmetje nič brez plačila smo pač prisiljeni si misliti, da je gospod Mrak hodil 5 let (manj 8 dni) po Rusiji nag in brez jest. Lepa lastnost, ki bi si jo poželel marsikateri delavec naših krajev kljub temu, da sc dobi tu povsod kar se hoče in vse brez plačila. To pa ni še dovolj. Gosp. Mrak se. je vrnil te dni v svojo domovino in je prinesel seboj reci in piši osemdeset tisoč lir. Kje in kako jih je zaslužil ne pove. Oblasti ga. niso nadlegovale kljub termi, da je bila ta svota sestavljena iz ruskega zlata.
(Morda je bil on tisti, lci je druge odiral.)
Kje drugje se gode take lopovščine?
Ljudje, ki jih boljševiki slečejo do na-zega- prodajajo svoje kožuhe ko so že proč od Rusije. Ljudje, ki so prisiljeni predati vso obleko da se lahko prežive in ki ostanejo po 8 dneh nagi žive S let v Rusiji kljub temu, da se tam ne dobi nič brez plačila in da nimajo več nič kar naj bi dali kmetom v zameno za hrano. In ko se ti ljudje vrnejo iz Rusije prinesejo seboj še 80 tis >< lir.
Ako niso ruski boljšcvM • a'.ho}t<iki, fr.-lotje, barabe, pijanci in tak.: š{eie, vaj me vrag vzame.
Strašno, strašno mora biti tam na Ruskem, kjer ne dobiš nič brez plačila in kjer si celo prisiljen delati ako hočeš iinc/j. Drugače, lepše in idealnejše je pri nas kjer imaš zastonj vse kar hočej- in umiraš » brezdelju da je veselje in da imajo naši pesniki material za svoje pesmice ki proslavljajo lepoto mizerije.
Čudne, čudne reči s? gode v Rusiji, da šc v peklu in v nebesih ni kaj takega..t
zna
Dopisnikom!
Kljub ponovnim opominom, da naj nam naši dopisniki pri ko* respondiranju pravilno frankirajo pistna, se dogajajo še vedno slučaji, da sprejemamo korespondenco ki ni pravilno frankirana in moramo vsled tega plačevati globe, kar nam je edinole v škodo.
Naši dopisniki in sploh vsi tisti ki korespondirajo z nami naj vzamejo v poštev naš sedanji položaj, ki nam nikakor ne dovoljuje trositi po ne* potrebnem radi take n^narnostils
Poslodavci trebaju radniko usled jed nog razloga: jer ovi imaju radnu snagu za prodaju. Kad poslodavci ne mogu stvarati profit na račun radnikove snage, onda radnik može iči na smetišto, u ubožište ili kanio drugamo. — R. U. Walker.
*
Neiskren i glup prijatelj čovjeka je njegov največi neprijatelj. Isto vrijedi i uradničkom pokretu.
silni milijoni trpečih. Pa pride čas in blizu je, ko se bo razodelo vso do konca: da na<še trpljenje ni bilo izlito kakoir voda v Pesek, temveč da nam je pognojilo, zalilo hi branilo večno poveličanje; ko se bo razodelo, da je v saku naša solza osušila tisočero drugih; in ko se bo navsezadnje preslavno rassodelo, da smo mi vsi, mi zmagovalci, smo trpeli zaradi -pravico, nosili rdečo Krisrtx>vo suknjo...
Saiue infanterista Blaža
Zašel isem bil v kraje, ki So iml{ tuji cd same devete dežele. Ljudje »o tam še govorili s človeškimi glasovi in besedami, al'i kair so govorili, sem komaj napol -razumel. Zdelo se mi je, da blodijo vsi v nekakšni omotici, da se jim je bila pamet prečudno razbolela, tako da kriče razdraženi brez vzroka, begajo venomer in sami ne vedo, ne čemu, ne krd. Kmalu sem jim bil podoben tudi sam in če bi so videl
»Pravi, da so mu jo prikazal, prav zares, ob belem dnevu, ne v sanjah. Vprašaj ga, pa ti bo povedal sam- Nič ne skriva drugim te čudefine prikazni, te svoje nezaslišane sreče. In čeprav se mu 'je zmedlo v pameti! Bogat je, bogatejši od nas vseli, zato je lahko suženj brez sramoto in brez škode. Oj, da bi vsakdo nosil med nami v sebi tako toplo luč, marši- ] kdaj bi ga ne zeblo, marsikatere \sonce j bi ne bilo! Ta bo umrl smehljaje ir| brez, strahu, kakor da bi stopil iz mračne veže' na svetlo cesto.«
Tisto noč so mi je sanjalo o Snfante-r-istu Blažu. Z »lato glorijo nebeško je bil kronan, nosil pa je posvalka-no in za-maaano monturo.
Drugi dan koj navsezgodaj sem ga videl na dvorišču. Ivje mu jo viselo od košatih 'lu-k; jutro jo bilo mrzlo 'in megleno, v ogledalu, kakor sem bil še pred štiri na j stimi dnevi, bi ostrmel in so ne bi spoznal.
S frajta.rje,m Angelinem, ki je bil nerodnim ljudem varuh in kažipot, sva stopala počasi ixo kamenitih stopnicah ter ara šla mimo infanterista, ki -je z brezovo metlo snažil blatni hodnik. Posta r en, isu-hote-n člavek je bil in zanikerno oblečen.
»Oglej si ga!« so je zasmejal frajtar in je pokazal nanj. »Navidez je najbolj zar vrženo bitje v tej hiši, ali v resnici je najsrečnejši človek med nami. To je infan-te-rist Blaž, služabnik služabnikov. Zarana, ko mi drugi še truVini, neprespani in prem roženi zehamo na slami, opravlja 'infanterist Blaž posel in službo za lenuhe. Ni ga dela, da hi se ga branil, narobe, še sam se peha za njim. Z metlo in cunjo v roki tii hodi ves božji dan po dvoriščih, stopnicah in hodnikih; če bi ime-
li	prašiče, bi jih knnil, če bi imeli krave bi jih molzel. Mislim, da si -tudi ponoči HO da miru; jesti ga nisem videl še nikoli. Da hi mu ukazali uši levit, bi jih lovil,
‘ "J-1'ja'jo bi -ijh lovil; ker smehlja so .'•rnin .. . Do hvaležnosti mu ni, pa jo tudi ,l deležen; prav tako malo mu je do 1,(- mc-tu 'in žalijjesede; smehlja so in gle-
da veselo s svetlimi očmi. kakor da bi rekel: Oj, gospod, kako pravična jo tvoja beseda in kako zelo jo zaslužim!
»Kaj so mu jo zmedlo v pameti?«
Frajtar Arsolin so je zasmejal na glas.
»Da bi se nam bilo vsem na tako sorto... blagor se -nam!«
Šla sva preko dvorišča 'in mimo straže na cesto. V mislih mi je bil infiante-rist Blaž, pohlevni služabnik služabnikov.
»Pa saj je bolan!« sem rekel. »Ko je stal tam s tisto brezovo metlo v roki, je bil podoben smrti.«
»Seveda jo bolan, jetičen je! in povrhu je bil £e ranjen, naravnost v pljuča jo je dobil. Zdi se mi, da nalašč zatajuje kašelj, zato da bi drugih no motil in žalil. Morda hodi kašljat na stranišče.«
»Kaj je bil na fronti?«
»Pet mesecev. Ob Dn j estru jo jje izku-pil. In ko je ležal v štpitalu, sc mu jo prikazal sam Jezus Kristus,«
Stopil sem k njemu, da bi ga ogovoril, beseda pa mi je o« ta la, nema na jeziku. Njegovih oči, mislim, da me jo bilo strah. Svetlosinje so bile, nastežaj odprte, njih pogled je bil mehak in udan; ali v njih globočini, na dnu -čiste vode, je ležala nedosegljiva skrivnost, ld je gledala name kakor na tujca in grešnik«. Sol sem daljo 'in čutil sem prav natanko -pogled teh svetlosinjih oči na svejem hrbtu. Za 1 skelelo mo je v lica kakor posmehljiva i človeh je bil in zanikerno oblečen,
beseda; vrnil sem se ponižan in razdražen.
»Infanterist Blaž, povej no, kako je bilo, ko sta se pobratila s Kristusom!«
Nič preveč ni bil osupel, smehljaj so je kakor ponavadi, gledal me je mirno in prijazno.	*
»Nisva se pobratila; kako bi se Bog po-braitil s takim...? Ali usmiljen je bil z menoj, ko sem bil v neznani sili. Takrat so rekli, da mi jo smrt že blizu; ponoči sem jo videl sam, ko se je nagnila čez moje vzglavje; mrzla je bila tako močno, da sem slano čutil na licih. Po kosilu »o šli vsi na dvorišče, tudi tisti, ki so šepali ob j ut lici; kor zunaj je bilo gorko kolnce. Meni pa je bilo sitno in žalostno, da sem bil sam. Ta zadnji, preden je duri zaloputnil, je še rekel« Boš v miru umrl!
—	Čakal sem smrti v strahu Iražjem, kakor se spodobi za kristjana, Mnogo sem storil grehov v svojem življenju, mnogo in velikih; stali so tam kakor črni kantoni kraj ceste... Ti že veš, moj Bog, kako je bilo! — sem rekel. Ko sem to rekel v svojem kesanju, so se nastežaj odprla velika vrata, ki so bila Zmirom zaklenjena. Prišel je Jezus Kristus, v tistem svojem rdečem plašču, ki sega od vratu do gležnjev. Vesele milosti poln® so bile njegove oči, od okna je sijalo solnce na njegovo svetlo brado. Začudil se nisem nič, |«e e bilo kakor ukaz. Vstal sem,, nataknil em si copate, prijel me je za roko in
1	va na dvorišče, (m zdaj se -mi čudno
b, kako se je zgodilo, da nisva tam sre-
čala nikogar. Z dvorišča sva se napotila na vrt, z vrta na polje. Ne snega ni bilo, ne slane; zemlja je cvetela brez strahu in bolečin, kakor v 'tistih časih, ki jih zdaj več ni. Šla sva, šla; držal me je za roko, izpregovaril pa ni besede, tudi ozrl se ni name, vedel pa sem, dat misli name venomer. Kako sva se vrnila in kedftj, ne vem nič več; ali ko sem se vrnil, sem bil zdrav... In zm-irom ga vidim.«
Že mi je bilo, da bi se zasmejal, ko me je vprašanje zapeklo na ustnicah.
»Pravijo, da si bil m fronti?«
»Bil sem!«
»Ali si ubil človeka?«
»Sem! linega som zabodel z bajonetom, prav ko se je bil ob korenini spotaknil ... naravnost planih je s trebuhom v nož. Drugega sem lopnil s kopitom, da je zaplesal v ‘kolobarju ter telebnil kakor snop... Ustrelil sem jih troje; za teh troje vem. Kden je bil čisto mlad fantek, pot ure kasneje sem ga videl, naravnost v usta sem ga bil zadel; tam je ležail na snegu z razprostrtima rokama, kakor na križu razpet...«
»Pa ti nič ni žal... za tega fantka
vsaj?«
»čemu?« se je verno začudil infanterist
Blaž.
»Ali bi spet šel na fronto?«
»Kakor ]w.č ukažejo!«
Mirne 'in krotke so bile njegove oči, i* njih globočine je gledal sam Kristus...
Črna bolest je segla iv mojo dušo.
Vesti iz Jugoslavije
Kako varaj u
slovenački proletariat
Ovo štto rade neki pdjedlinci iz grupe oko »Del. Novica« u Sloveniji, ko ji su sa stopili sa reformistima, zaista prelazi več sve g ranice. Sociali stička Stranka Delavnega Ljudstva održala je u Tr-bovlju med ju tamošnjim rudarima svoj izbrani zbor. Na tom zboru go vari o je L. Klemenčič, a zatim je predložena zboru rezoluciju, 'je po neobaveštenim rudarima prihvačena. Najrvolili bismo doneti tu rezoincijo u celini kao primer zatvršenog licemerstva, izv t-S tavanja i falsifikOvanja činjenica. To nam ne dopusta orali prostor našega liste. Ali mi čecmo zato 'doneti najkarak-terističnije delove i odgovoriti na njih, jer hočemo da pomognemo onim slovenskim drugovima, ko ji se ne slažu za politikom vodstva grupe dko »Del. Novica«, da otvoreno i muževno istupe prot i v takovog drskog obmanj Ivanja neoibaveštenib uradnika. To hočemo da utrnimo tim pre, sto slovenački proletariat ostiavlja te svoje zavoditelje i »to č* -— mi smo uvereni — u najkrače j vreme da pristupi u redove Nezavisne Radničke Partije Jugoslavije.
U uvodu resolucijo govori so o po-oštrenoj ofanzivi kapitala, zatim o reakcionarnim metodama vla dn j uče bur-žoataije, koja je zavela centralizam, a ne dopusta 'jedinstvo strukovnih organizacija. Za to (veli se u resoluciji) mora se proletariat oirganizovati po po-fcis.jinamja, ali »to organizovanje ne sme rušiti duhovno g jedinstva klasno borbe-nog proletariata cele Jugoslavije i celog sveta«.
Dalje se u rezolirciji preparuča jedin-stveui front na politiqkom, strokovnem j prosvetnom polju i to na osnovi programa S. S. D. L.
Odmah posle toga »na »žalost se mora konstatovati, da je jedan deo proletari-jefca n Ilrvatgkoj i Srbiji pa® pod upliv naeionalnag šovinizma, 'ko j i je u tim pokrajinama vrlo razvpit«, pa se naravno t>raži borbu protiv toga.
Nadalje se pozdravlja c sukanje Ne-zavisne Radničke Partije u Srbiji, te se najcdllučnijo protestvuje, što se prole-tarijatu u ostaloj Jugoslaviji ne dozvciljava slobodno organizovanje takodjer u granicarna Zakona o zaštiti države.
Na kraju poziva se Nezaivisna Rad-nička Partija (ali uvek se dobro gleda da se ne kaže Jugoslavije) da učini priprave za konačno ujed in jen j e proleta-rijata svili pokrajina u močni duhovni i orgamizacioni jedinstveni front na osnovi demokratstam centralizma poli-Uikih organizacija, da se sazove konferenca u Zagrebu sa dnevnim redom:
Jedinstveni front i borba proti nacional-norn šovinizmu.
Konačno se telice — oj čuda golemdga za naivnika! — Živela Nezaivisna Rad-uička Partija.
Ponajprije, Sto se tiče (jedinstva rndnič-kih strutevnih organizacija u Jugoslaviji Isfcina je, da boraoaizija sprečava njihovo ujedinjenje, ali je i istina, da su nezavisni ra d nič ki sindikati tijedinjeni, i to ne samo duhovno nego i or ga niza -torno u celo j državi, — osirn Slovenije.
A jedan dio vodja grupe oko »Del. Novica,« sprečava to ,ujedinjenje klasno borbenih organizacija Slovenije sa o-stalim nezavisnim sindikatlma i ne če ni da se bore za to. Oni ne če da se bore za jedinstvo radničkog pokreta u zemlji preimda je u Sloveniji relativno reakcija najstabija, nego nude i skrivaj u se za »duhovno jedinstvo««.
Medjutim »duhovno jedinstvo« bez organzacijtonog jedinstva samo je Oukav-»bina 1 j udi koji imadju skriven« namere i radi njihovog izvedjenja boje se stajgo org»Tiuzacijon(/g jedšinstrva. Mi smo niftdjutim, uvereni, da če se tokovi ljudi do^korai nači osamljeni, jer proletari-jat Slovenije hoče i organ ime iono jedinstvo.
Glarvni i osnovni adut ovakovih vodja grupe oko »Del. Novica«, kojim oni do-ka#uj‘u da mi tobože ne razumemo jedin-si verni front jeste taj, 'što je tobože u HrvaH-skoj i Srbiji preleta ti jat pao pod upliv nacionalnog šovinizma. Pre svoga Sto se 't.L6e 'Srbije ovlo je uopče gaivrše-im izmišljotina. A što se ftifte ITrvatske i Rosne, skromno primječujemo da je I !i\ im negto u Steveniji, gdo na žaflost do^ta velike mase rednika vodo klerikalci, odnosno krčanski socijali. Drugo: kod nas nije ^naokmalni radnioki poletet n.i ‘izdaileka 'tako epasan i jak kao u Sloveniji, 'jer nema »i svoje izgrajene ideologije ni svojih iiredstavnika medjo radniemsa. A tneče i najglafvnije: svssrti radniei tod nas vode najoitrijn borba protiv šovinističkih i separafeistii-tMii tendtenea, dek je gi^upa rko »Del. NWcftti stvoriia « njima toboižnjii j edinstveni front 'i ifila zajedno u opčinske izbore! A na zajednitkim glkup&tinaaia 6i-ni se sve 'pre nego da se vonji prapagan-liasica revolucionarnu ideologiju.
ijjcemorstvo je kad oni isffl ljudi koji su sabotirali osnivafticu 'konferencti na-ftfc« partije, tsaano da istavenački pnole-tuijat mogli dovesti 'I«hI jednu kopu s vetOrmistirna, pozdmvJjaju osnivamje Nezavisae Ritdničke Partije Jugoslavije, Jte su sve sni <la su počinili težak fjpeh i prema našoj paatiji i prenm pro-leUurijatu Slovenije i jer ih zbog toga klasno svesni radnioi u Sloveniji poziv-iju na red, oni tobože pozdravljali N. R.
P. J. Ali oni to čine na 'jedan podmukli aaoin predstavljaj uči pašu fpartiju kao srptku partija i »protestirajučil« Sto xe ne dopusta njezino osuivarije i u drugim pokrajinama. Da bi se fkod proletariata IStovenije stvorio dojam, kao da je N. R. P. J- h tvoren a u Srbiji, i kao da je N. R. P. J- ne« to sli (nog što i ričet partija S. S. D L. u Sloveniji ona se ni kad a ne nazivi j e punnm imenom.
Medjutton N. R. P. J. osnovana je od predstavnika radnika Jtz »vili pokrajina (flrvatske, Srbije, Vojvodine, liosne, Cme Gore i Dalmacije). Samo nije bilo .Slovenije jer su »Del. Novice« pred slo-•voitaftkim pretatfliriatom zatajile osnivač Im konferencu naše partije.
Sto sertite jedinstvmih političkih or-ffimizar.ija, to ponoivno i jedilom za sva-g<ta jKuni&ujcmo svirna politifikini Spe-kulantima, da nc čemo ni kad a pristati na ujedlnjnnje u jednu partiju sa socijal-patrioti m.a, centrunmšhna, nacionalnim iovinistima, polica jsocial i s tim a i kan-fuzijama bilo kakce vrste i soja.
Samo opganzatorni konfuščiki mogu znstupati opgurdnu ideju »jedtnsivenog frmita« na podloži demokmtskoj cen-nralizma političkih organizacija. Dwno-kraitksi centralizam i proporcionalno <
zastupstvo u palitiSkim. crganisaoijama je jedrna netoogučnost, jer jedna borbena proleterslka partija., sastavljona cd ele-menata koji se principi j elno i taktički po konkretnim pitanjima aktuelne borbe razlikuj u, ne mefie kao jedna poli-tička partija živeti ni jedan dan. Najbo-lji dokaz zato biče baš sama S. S. D. L. koja če se raspasti več drugi dan izbora, a iz k ojje če se pre v. areni radnici organ iz o-vati u naišoj partiji.
Što se tiče izziva na zajedničku kon-ferenciju sa policaj socialist ima za izda*-vanje zajednifkog izborni, proglasa, to vodstvo naše partije nije moglo i ne može takav pred log u opče ozbiljno uzeti u pretres. Usprskos toga ti ljudi koji so iznakazili taktiku jedinstvenog fronta prepiaeunati če se, ako mišic da če nas •time prikazati pred slovenskim radnici-ma kao neprijateljo jedinstvemeg fronta. Radnici Slovenije treba da znaju da N. R. P. j. iiie, samostalno u izbore, i da u izbdrima,, ne pravi i ne če nikad praviti sporazum sa nijednom partijom, preroda 1 je u.vek spremna na usposiavu organi-zacionog jedinstva sindikata i na zajed-niake akcije ceilokupnog pro le. tari jata proti v svih napada buržoazije.
Ve<č danas je jasno, da je taktika za-varavanjia rovoludonroog proletarijata Slovenije, iznakarživanje ijiairolo jedinstvenog fronta i izbornog pakta doživela svoj kraih. Najbolji radniSki borci u Sloveniji več danas su idejno s našom .partijam. U najkračem vremenu biče u na-šoj partiji otvoreno i organizacicno, licem u lice na suproft svih njenih protiv-nika.
(Po „Borbi“)
Teror v Kragujevcu KragijtA polldia razganja Mzimraji
Nasilja, ki se izvršujejo tudi na.d strokovnimi organizacijami se vedno bolj Cesto ponavljajo. Delavski strokovni svet v Kragujevcu je sklical za nedeljo i. t. m. predpoldne v dvorani kavarne pri parku zborovanje z dnevnim 'redom »O zaščiti delavskega zakonodajs'tva in zavarovanja«. Komaj je bilo zborovanje odprto, je vdrl v dvorano taljnik okrožnega načelstva s komisarjem in brez nikake motivacije prepovedal zborovanje. Ivo je predsednik zborovanja protestiral proti takemu nezakonitemu postopanju, ter zahteval pojasnila za tako prepoved je omenjeni tajnik pripeljal nekoliko žand&rjev, kateri so nasadili bajonete na puške ter pričeli psovati prisotne in jih razganjati Tako je bilo to zborovanje v »legalni formi« razgnano.
Nasilja režima se ne obračajo samo proti delavski stranki ampak tudi proti razrednim sindikatom in Celokupnemu delavskemu gibanju.
Simi pritn na jpiii
Tudi na Japonskem je, po ojačenju kapitalizma, ki je sledilo po prusko-japonski vojni, nastopilo preganjanje vseli revolucionarnih elementov. Ječe so se polnile posebno po delavskem uporu meseca avgusta leta 11)16. Arctacije pa se vršijo še danes.
Bivanje v zaporih ni niti za las bolje od enega v drugih evropskih deželah. Položaj onih. ki so obsojeni o dosmrtno ječo, je strašen. Živijo v najslabših pogojih. Nikdo, razven bližnjih sorodnikov, jih ne sme obiskati. Kot edine knjige jim se daja spise versko moralne ali pa trofično vsebine Sodrug Kemaj Tateahije, nekdanji budhistični duhovnik je izvršil, v starosti 44 let. samomor v ječi Ghim y isti ječi si je vzel življenja tudi sodrug Setsu-do Minao. Ril je star šele 32 let. Od dveh drugih sodrugov, ki so bivali v isti ječi, je izvršil tudi Dogen 'Sazaki, na dnevu razsodbe, zaporedoma več samomorilnih poskusov. Končno je podlegel bolezni. Ril je star ravno 20 let. Neki mladi farmer, po imenu Jojiro Tobimatzu, ki je še živ, ampak bolan na smrt. V ječi Akita se nahaja sodrug Seirna Sakauoto. Bil je terorist strastnega značaja. Od 5 sodrugov, ki so živeli v isti ječi, sta tekom .treh let umrla dva: Klik ir o Okamoto, 'bivši študent na vseučilišču Vaseda, urail je na raku — in Toramatsu Okabiasai, bivši zdravnik, bil je umobolen.
Po bombnem atentatu na Mikada je bilo obsojenih na smrt na vešalih 24 o-seb. Med obsojenci se je nahajal sodrug Kotoku, v starosti 41 let in rahlega zdravja. Posedoval 'je bolgata znanja angleške in kitajske iltcrature ter veljal za najbolj nadarjenega japonskega pisateljai Bil je odločen ateist -ter napisal za Sasa poslednjega jetništva knjigo z naslovom »Kristusov beg«. Skupaj z njim je bila umorjena tudi njegova ljubljena Suha Kanno, v starosti 31 let. Bila je izobražena ženska, čeprav ni obiskovala višjih šol. Trpela je na sušici. Umorjen je bil tudi agilen propagandist, sodrug Hudo Uchijama, ki je bil preje 'tudi budistični duhovnik, Tadao Nimura, komaj 25 let star, poln delavnosti in skrajno odločnega značaja.. Delavskemu razredu sta pripadala samo so-druga Furikava, — bil je vrtnar, in Mi-jaišita, mašinist. Oba sta inosedovala visoko mero izobraženosti in duševne odločnosti. Najstarojši od teh na smrt obsojenih razrednih boritdljav bil je sodrug Okumia. Ril je 59 let star in je že poprej, v dobi njegove delavnosti v stari liberalni stranki, odsedel več let v ječi radi neke politične zarote.
Kljub vsem preiganjanjem pa utrjujejo japonski delavci vedno bolj svoje vrste in postajajo grdžeča nevarnost japonskemu kapitalizmu.
mešana poročila? Vse to kar išče meščanski čitatelj v svojem časopisu? Centralno glasilo ruske Komunistične Stranke nam kaže, da lahko urejujemo strankini list ako zastopa ta poleg strokovnih interesov tudi vsakdanje potrebe čitatelja.
Vprašanja, ki predejo na tem kongresu do razprave so jako raznolična. Glavno podlago teh razprav pa tvorijo delavci-poročevalci, ki se dobijo le v Rusiji in
Na poti k svetovni stranki
V poteku IV. kongresa smo sprejeli ne-broj sklepov organizaitorične in politične narave, ki stremijo po organizaciji federacije različnih strank v enotno svetovno Komunistično stranko. Reorganizacija izvrševalnega komiteta in narodna Organizatorična odredba, marveč u-krep, ki je visokega političnega pomena. Ne gre le za preobrazbo sil, reorgani-
šc 'tu od razmeroma nedolgo časa. Pred ?acl*° °'1'^anlzacije’i marveč za sklepe s-ve-
  x i- -	.	.	,	tovno	politične važnosti. Konulomerant
enim .letom so začeli časopisi posebno n
Na delo za »Delo!«
»Delo« mora da postane nerazs dvojiv drug svakog jugoslovenskog radnika i seljaka u Italiji.
IV. vseruski časnikarski kongres
Moskva, februarja.
časnikarski kongres, ki se sedaj vrši v Moskvi, napravi na nas čisto drugačen vtis, kot časnikarski kongres v za-padni Evropi. Zastonj iščete tu nališp-a-nih in zlikanih novinarjev velikih časopisov, manjka 'tudi klobuka s širokimi krajci, plapolajoča kravata in umetni kodri. Kdor prisostvuje kongresu misli,, da je na kakem delavskem zborovanju, ker se novinarje težko razločuje po obleki in po vnanjosti sploh, od delavcev. Pa saj so v resnici dfctavci ali proletarski nae braženci.
Znano jo kako važno ulogo je imel tisk v ruski revoluciji. Ako stoje v pred-sedništvu IV. vseruskega časnikarskega kongresa svetovne revolucije kot sodruga Olroinski in L©pe&tasky in ako so častni odborniki sodr. Trocki, Radek, Zinovjev in Cachin, znači to, da bi bil kongres neznaten ako ne bi bil v tesni zvezi z Revolucijo. Sploh je imela literatura v osvobodilnem gibanju posebno vlogo. »Literatur« (to je naobraženec) (je značil 'isto kot »učitelj ljudstva«. Pisatelji so bili re-volucionarci in skoro vsak revoluclonarec je bil istočasno tudi pisatelj. Podžigajoči letak, članki in poročila v nezakonitih časopisih so bili v predtrevolucionarni dobi 'istočasno nožni sunki carski vladavini. Ta doba ruskega Mska pa ni končala z zmago dktoberske revolucije. Kakor mora postati po 'revoluciji bar&adni borec dr-žaAmik, upravnik, ekonom, strokovnjak tako se je moral tudi ttok, ki je služil do tedaj večinoma v. agitacijske in propagandne svriie, prilagoditi novim razmeram. Leta 1918., (ko je bila Rusija odrezana od ostalega sveta, so ee tiskali letaki na mjav papir, katere so letala metala na sovražne čeite. Za knjige je bilo malo sredstev. Sedaj, pet let po revoluciji ima Rusija ogromno literaturo, ki ji bodisi po (številu ali kvaliteti komaj najdemo para po celem sveftu.
Na kongres so došli delegatje vseh delov Rusije in prvič iz Republike daljnega V z toka. Vseh skupaj je 179 delegatov z sklepajočim in 64 z posvetovalnim glasom. 8 odstotkov je nekomunistov’. Kongres je bil sklican od takozvano »Vseruske sekcije časnikarskih delavcev« in se bavi večinoma s pravnimi, strokovnimi in gospodarskimi vprašanja (tiska.
Zborovanje se vrši v Kremlinu, v Svend-lovi dvorani, kjer se vrše tudi seje rusko Kom. stranke. Pri otvoritvi pozdravijo predstavniki Komunist, strank Nemčije, Italijo, čehoslovatške in Anglije iruske so-drugo. Uvodno poročilo političnega položaja ima sodrug Rirharin, znani glavni urednik »Pravde«, s primerom rulirskega položaja nam podaja sodr. Buharin jasno sliko nerazmotljivega voizla v katerega, je zapleten kapitalistični svet.
Sodr. Meščarjakov poroča o položaju ruskega knjižnega trga. Znano jo, da je največja naložba v Rusiji fakozvana državna založita ali okrajšano »Gosizdatu,
Založba (je bila ustanovljena že spomlad i 1919 v sredi meščanske vojske in je v prvih letih služila najbolj v agitacijske svrh«.
V lotili »vojnega komunizma« se knjige ni* prodajale ampak razdeljevale. Selo »>2Vepu, nova gospodarska pdlitika, ki in tudi založništvo namerila na denarno kal-
ga delovanja je posvečen založbi učnih knjig. Decembra 1922. je bilo od izdanih knjig 51 odstotkov učnih knjig. A te ne zadositujejo, da bi zadovoljile učne želje množic. Ker primanjkuje naraščaja učnih moči se večkrat morajo izdajati stare učne knjige, kar pa nima vedno zaželja-nega uspeha. Na primer: učna knjiga o fiziki, ki je sama na sebi dobra in primerna (tozadevna), pride ob svojo veiljavo, ako daje prireditelj duSka svojemu pro tirevolucionamemu naziranju v tem le stavku:«V Sovjetski Rusiji je nemogoče poučevati fiziko. Po učnih knjigah pridejo na vrsto klasična dola, ki so državni monopol, kajti država ne more dopustiti, da se itako dragocene knjige, kot so klasične, ki tvorijo najbolj čitano literaturo, zlorabljajo črez privatne roke.
Mačistična literatura stoji na častnem mestu. Razun tega izhajajo tudi dela Lenin-a in Plehanov,a. Sedaj nameravajo ustanoviti veliko In obilno »Bibljo-teko ruskih novinarjev in >kritikov«. V državni založbi izhajajo tudi romani, pesmi, knjige za otroke, naravoslovna dela, ljudska literatura in sploh celokupna literatura. Samo lata 1922. jo izdailo 33-iS novih knjig.
V Rusiji je poleg »Gosisdat-a cela vrsta založb to sicer založbe komisarjatov, strokovnih organizacij, strankine in zasebne založbe. Rdeča Armada ima posebno organizacijo, ki preskrbuje čete s knjigami.
Upeljava nove gospodarske politike je bila kritičen trenotek za ruski knjižni trg, posebno za dnevni »tisk. Spomladi 1922. leta se je vpeljatto računanje v gotovini. V svojem naltančnetm poročilu o periodičnem tisku, nam je sodr. Vardln pokazal, kako se je ruski časopis v komaj enem letu opomogel. 1. avgusta 1922. je bilo v celi Rusiji skupno komaj milijon izvodov raznovrstnih dnevnikov. 1. jan * arja 1922. je izšlo 803 časnikov (od teh je 500 okrajnih časopisov). 1. avgusta ,!!b je bilo le 299 a 1. februarja že prib ižno 500. Ruski 'disk se množi dan za dnem. A treba je prekoračiti največjih težkoč. Predvsem primanjkuje sredstev in tu^i pošta posluje nezadostno, tako, da dospe komaj polovica časopisov na namenjeno mesto. Posebno primanjkuj"? časopisov po vaseh. V Ukrajini n, pr. pride ko.naj okoli 900 izvodov na celo ravnino. V onih Gubernijah, kjer stoji stvar malo bolje, pride en časopis na vsakih 10 dvorrv (Gubernija Voroneš) ali po en časopis na 25 kmetov (Gubernija Tula.)	* *	. • ...»
V tem trenotku trpi ruski tisk tudi na notranji šibkosti. Prav je s^dr. Vardi n povdaril: »Revolucionarni čas op' • se je izkazal neprimerno šibkejšega ne gr, revolucija sama. Ne zados'jjc v;č samo navdušenje, globoko prepričanj j in — v vaj i)hl'em slučaju — teoretiku.' ;ri>inj*, za pitati članke. Časopis zaii'.wi strokovnjaka, ki sc v posameznih sl-;tknh javnega žix’jcnja natančno razum - iiu";» novice, stoje pred problemom pridobiti si, strokovnih novinarjev, novinarjev po poklicu, n brez da bi se izneverili revolucionarni stvari«. Zanimiva je bila debata med sodr. Vnidin-otn in s^dir. Buh«rin-om. Sodr. Vardln, vodja Agitrop-Seikclje kom. Str. je zastopal načelo, da se morajo časniki sploh bolj Specializirati, a sodr. Buharin
sc je potegoval za »univerzalni lipus« časopisa, ki pride v požte.v v vseh slojih
peštevati, da se v listih (kot nekoč v stari »Pravdi«) delavske zadeve razpravljajo po delavcih. Sedaj zavzema rubrika delavskih poročevalcev precejšen prostor v časopisu. Na kongresu so imeli delavski poročevalci odločilen glas. Eden izmed teh poročevalcev, nestrankarski delavec iz Urala, je pripovedoval v svojem ličnem narečju, kako je postal časnikarski poročevalec. Videl jo leta 1920, siodr. Trockija, ko je ta obiskoval tvornice na Uralu, ki dati sneg in zato je sklenil opisati ta prizor. Od takrat je delavski poročevalec. Znano je, da so izpostavljeni delavci, ki poročajo o krivicah ki se delajb po obrabili, kjer so zaposleni, tudi v Sovjetski Rusiji najveojemu preganjanju in represalijam s strani, delavstvu sovražnim vplivnim oseb 5n uradov. Zalo je v osnovi zakon o zaščiti delavskih poročevalcev, ki vsako preganjanje delavskih poročevalcev strogo kaznuje, 'čast, ki jo je kongres izkazaJ delavskim poročevalcem nam kaže v kateri smeri se razvija ruski tisk. Značilna je tudi vez, ki obstoja med no-nairji in množico. 'Sodrug Loznovski, znani publicist, je imenovan v tovarni Dyna-mO »častnim 1 livarjem«, per je umel tako izborno vliti »krogljo proti kontrarevoluciji«. Zveza z množico jači ruski tisk.
Frida Rubiner
kuladjo, je stavila vprašanje, katere knjP prebivalstva, Ali .rabijo revolucionarne ge naj se kupijo. .Večji d*l »Gothdat ove-\ novjae gledališko kritiko, ali beletristiko?
Generalni štab
proletarske revolucije
(Poročilo sodr. Zinovjeva na 115. svetovnem kongresu Komunistične mladinske Internacionale)
Mladinska internacionala in delavska vlada
O tej temi smo razpravljali na IV. kon-gesu. Za sedaj je potrebno povdariti, da ni 'to parlamentariična kombinacija in da naj ne vstopimo takbj v njo, četudi je dana možnost. Na noben način! Nam gre le za vprašanje in pospeševanja razvoja revolucije.
Mi vstopimo samo v tako vlaldo ki je že predpogoj na za ravol učijo, instrument za razširjevanje revolucije in za agitacijo za sovjete.
V tem oziru je izvršil IV. kongres nekaj važnega, velikega. Konkretiziral je tudi zelo natančno taktiko enotne fronte. Razvil nam je paralo o delavski vladi v njenih glavnih potezah, in mi jo moramo v različnih deželah z različno konstelacijo primetno upeljati.
Programsko vprašanje
Mislim, da bi bilo napačno podcenjevati programska dela naJšega kongresa. Sicer še nimamo določnega programa — Mladinska intemacionafla si 'ga tudi ni postavila — toda ta naša diskusija je velike važnosti za na'še iprogramatično delo. Izdali bomo vse te naše govore in osnutke, ki so bili tukaj drž a ni in obravnavani, v obliki knjige za vse naše stranke.
Svetujem, da bi eksekutiva mladinske internacionale storila vse mogoče, da bi ta važna knjiga našla odmev v vsn mladinskih organizacijah. Priučiti mo r(imo vse mladinske organizacije da sodelujejo redno pri teh teoretičnih delah.
Naj je ne zanimajo samo doli progra ma, marveč vsi problemi, ki jo neposred no zadevajo in so v temu programu za-popadeni. So v tem programu tudi vprašanja, ki jih marsikateri naših sodrugov ne bo tako lahko razumel dn to vsled pomanjkljive teoretične izobrazbe. V glavnem je začrtano v tem programu praktično življenje delavskega sloja in njegovi problemi.
' Francoska operacija
Proučevali smo nadalje lepo število vprašanj naših poeflinih strank in jili rešili z uspehom. Najtežje je bilo francosko vprašanje. Operacija rje bila zelo komplicirana.
V nekem zasedanju francoske komisije sem rekel Trockiju, potem ko.smo izdelali vso potrebno: Operacija izgloda, kakor da so sredstva, ki smo jih predpisali zadostna. MMite na vprašanje svo-bodomiselstva na vprašanje tiska, centralnega komiteja itd.
Vsaka taka operacija je s »talitšiča medicine neobhodno potrebna in upraviče -na. Rešitev teh operacij v splošnem bi bila katastrofalnega pomena. Disedaj, nam jo ta operacija uspela. Znamo že za mnenja, francoskega strankinega, tiska, (Humanite). Ta stranka se bo po S'.xiji veliki večini podvrgla sklepom IV. kor* gresa in kar bo najvažnejše, na bo v n Jej nobenega cepljenja
Vprašanje svobodomiselstva bo rodilo v raznih krajih, posebno v vrstah 2., 2% internacionale škodoželjno veselj-;. Posku šali se nam bodo smejati, rekoč: po štirih letih Komunistične internaciorale, prihaja'o « vprašanjem svot>.Klomiselstva.
Je sicer nekoliko neprijetno, in da nismo tega prej premagali, to moramo tudi sami priznati, še najponiževalnejše bi bilo ako bi mi ne imaii poguma ::a ki-irurgično opekači jo tega vprašanja. In to smo storili.
V Franciji imamo celo vr^to socialističnih politikov z Leonom BI um na čelu, ki so svobodomiselci, prostozidarji.
Videli bomo torej če bodo imeli francoski sociailiati dovolj poguma za izklju čitev Leona Bluma in drugih prostozidar jev iz svoje stranke.
Storili smo to, kljub temu da smo imeli I. 1922 v svoji »redi prostozidarje, da bo tako očiščena kmalu okrevala.
Enotna fronta v Italiji
V Italiji amo imeli težko delo.
Sklep, ki ga jo odobril IV. kongres Je pravilen In potreben. Tako zcBružen italijanski proletariat bo kas svoji nalogi. Fašizem tega gibanja ni uničil ker ga ne more.
Doživeli bomo tam še marsikaj novj. ga. Nedolgo temu amo povedali, kako Ik, prešlo strokovno gibanje v faustovske roke. In ros danes se jo d'A'ragoncva strokovna organizacija ločila od socialistične in so spojila z buržoazno. Odredbe, ki jih jc sklenil IV. kongres, je še edino upanje itoiijanakBga proletariata.
Konglomeran teli javnopravnih federativnih strank naj toroj postane enotna svetovna stranka. Ta sklep IV. kongresa je velike važnosti in delegati morajo ta trenotek v svojem poročilu posebno prečrtati.
Komunistična mladina in Komunistična mladinska Internacionala
Mladinska internacionala je del Komunistične internacionale. Povejte mladim sodrugom, da se je Komunistična internacionala reorganizirala v svetovno Komunistično stranko.
Razvijajoča se generacija komunistične mladine, naj vidi v Komunistični internacionali svetovno organizacijo proletariata.
Pri nas, takozvanih starih, nahajamo še vedno ostanke tradicije patriotizma nasproti svoji lastni stranki. Ta patriotizem napram stranki, je čustvo, ki se ga maramo sramovati. Toda novi boji, nova perioda zahteva nov tip strankarskega patriotizma. Prizvgojjiti si moramo mladino, ki bo razumevala pod patriotizem, samo svetovno Komunistično stranko v okvirju Komunistične internacionale. To jo najvažnejša etapa v celem delavskem gibanju. Patriotizem do lastne delavske stranke, do federatiivtizma., je atavistično čustvo iz dobe 2. internacionale. Od II. internacionale smo podedovali še marsikaj, tetia med najslabše izmed podedovanega, ki so iga moralno prej kot mogoče otresti, je čustvo atalviatličneiga patriotizma. Delavcu je potrebna nova psihologija internacionale, psihologija svetovne organizacije proletariata.
Sprijazniti moramo mladino s tem na-zinanjem. Vse, kar je lokalno paltriotič-nega moramo odstraniti in nadomestiti s patriotizmom III. internacionale. Vsi sklepi IV. kongresa in upam tudi vaši, so prešinjeni s to idejo: mi tvorimo v resnici svetovno stranko.
Še nekaj .važnega: sklenili smo s sindikalisti važno pogodbo. Podčrtali simo parolo o enotni organizaciji mas proletariata v strokovnih ustanovah.
Storili bomo vse mogoče, da se te ustanove ne bodo cepile.
Vsi ti sklepi svetovno-zgodovinskega premena so prešinjeni z idejo, da mora postati naša stranka, svetovna stranka Komunistične internacionale.
Naloge mladine
Sem prepričan, da bo mladina veliko več storila, nego je dosedaj. Vsi sklepi IV. kongresa smeri j o v stopnjevanje dela Mladinsko internacionale. Podpirali bomo z aktivnim sodelovanjem delo Mladinske internacionale, ker se njen objektivni pomen z .vsakim dnem veča.
V petih letih ruske revolucije smo si privzgojili novo generacijo, ki jo smatramo za najboljši človeški material našega razreda in ki je edini stposcfben za vspostavo svetovne stranke.
Mi v eksekutivi Kominterne bomo napeli vse sile, da damo Komunistični mladinski internacionali možnost .'razširiti njen delokrog, napravili resno, odstraniti z nje vsako enostranast na polju izo-' ne pride v poštev. Dc.Km 'jnio tudi leta
Razno Svetovna produkcija nafte
Pred nas stopijo v sedanji dttoi vprašanja velike gospodarske važnosti, pred* vsem za industrijske države — namreč kje in kako doiligo lahko črpamo iz zemlje one snovi ki so za induštirialno 'življenje za enkrat nenadomestljive. To snovi so predvsem premog, železo in unige rude, fosforne rude, ki so velikanske važnosti za poljedelstvo In posredno za prehrano itd. itd. ‘Po iznajdbi strojev, ki jih ne goni več vodna para ampak različna olja, jo stopilo v vrsto omenjenih snovi tudi surovo kameno olje ali nafta. Že poprej velikanske važnosti kot izhodišče za pridobivanje svetilnega petroleja, je nafta pridobila na važnosti kot izhodišče za pridobivanje raznih olj, ki služijo kot kurivo modernim strojem. Z •izpopolnitvijo teh strojev, ki se udomačujejo v vseh obratih in ne najmanj .v ladijski strojni tehniki, se razširja tudi povpraševanje po nafti in dan za dnom vidimo, kako hitijo že obstoječi na novo snuje« trusti zapad-nili držav, predvsem Združ. drž. Sev. A. zagotoviti si novo odkrite vrelce nafte, ker vidijo v njih vir trajnih dobičkov.
Hočem podati kratek pregled onih držav ki prihajajo kot svetovni producenti v poštev. Poprej pa na hitro omenim pot od surovega kamenenega olja do industrijsko uporabnih snovi. Nafta, ki prihaja iz vrelcev, ni čista, zato pride v čistilnice kjer 'jo rafinirajo lo je: odvzamejo škodljive primsei. Očiščena nafta pride v destilacijske prostore, kjer vjamejo dele ki destilirajo ali prehlapevajo pri različni loploti v različne posode. Na ta način dobimo pri toploti 10—-150 gr. C razna lahka olja, ki služijo kot kurivo motorje-.o, kar destilira med 150—300 gr C pa prehiade-vajo težka olja., ki jih potom posebnih metod spremenimo nazaj v lahka olja (petrol,aetlier — ligroin itd.). Os.a;;-'= ji vazelina in raalični parafini, ki jih dandanes predelujemo v veliki meri v sveče.
Kakor prednjačijo Z. D. S. A. v mnogih stvareh prednjačijo tudi v produkciji nafte. Da vidimo napredek hočem omeniti ne-kdliko ‘šte vilk. Leta 1913 j e znaša'a produkcija v Z. D. S. A. 248,446.250 sodov k 42 galon, leta 1916 že 300, 757,158 sodov in leta 1918 £50.131,600 sodov a 42 gial. ---Po geoloških preiskavah in računih sta prišla D. T. Da.y in Ralph Arnold (izborna -Strokovnjaka na rtem polju) do zaključka.,, da je v Z. D. S. A. še za 22 let petroleja pri letni produkciji 205 milijonov sodov. Že leta 1915 je bilo to število prekoračeno (in po strokovnjaški ccajitvi je v Z. D. S. A. še za 14 let petroleja (od 1920 dalje) pod pogoji da letna produkcija ne presega 350 milijonov sodtov. Leta 1918 je bila 'ta svota prekoračena in je dosegla leta 1921 469.6 milijonov sodov. Glede rezerve so si tedaj tudi strokovnjaki navzkriž. Nekateri sodijo skrajno optimistično vsled vedno naraščajoče letne produkcije, drugi pesimistično vsled usihanja glavnih vrelcev. Tudi priltčno dobri in verni poda-iki so potemtakem za bodočnost nemogoči tudi vsled tega, ker je velik del sev. Amerike tozadevno nepreiskan in se odkrivajo vedno novi vrelci.
Takoj za Z. D. S. A. je prišla v mirnem času (pred svet. vojno) Rusija, katere produkcija je znašala v 11. 1857-1914 3 desetine vse svetovne prdukcfje. V tem času je zna šala piodukeija Z. D. S. A. 3 petine celotne svetovne produkcije.. V povojnem času pa je Rusija <vsled velikanskih prevratov in opustošenj ostala daleč zadaj tako, d'a za enkrat kot rasen producent
brazlie, propagande, organizacije, jo krepiti v zvozi s strokovnimi in vsemi drugimi proletarskimi organizacijami, da bo v prihodnjem letu že prvovrstna organizacija razvijajoče generacijo delavskega razreda.
Upam, da boste tudi vi, ki vam je čast delati v tej svetovni organizaciji, žrtvovali svoje najboljše, za veličino Mladinske internacionale v tem letu. Komunistični internacionali svojo najboljšo moč v bodočnosti.
Naj živi bodočnost! (burno odobravanje).
| Konec
11
raste (ali
Dunaj, 13. marca.
Tukajšnji list »Ddr Abendu je doznal, da so nahaja na- Dunaju zloglasni polkovnik Bauer, (to jo namreč tisti, ki se je aktivno udeležil Kappovega puča in jo orodje generala Ludendorfa. Namen njegovega bivanja v tom mestu jo, da organizira takozvano Hakcnkreuzlcr-jc (fašiste) ter da pripravlja organaacijo fašistovskih čet v Avstriji.
Na ukaz generala Ludendorffa je polkovnik Bauer sklical vse evropske reakcionarne organizacije: italijanske fašiste, bande Horthy-jevih »Probujcnih mddžar-jevh, poljske in ukrajinsko protirevolucionarne bande iitd. — na kongres, ki so bo vršil v Ludwigs,u v polovici marca.
Centrala mednarodnega faustovskega gibanja, ki že funkcionira bo na Dunaju.
Poskusi Mussolinija', za ustanoviti v inozemstvu fašistavske skupine, so gotovo v tesni zvezi s poskusi Bauer-ja in Ludendorffa.. -i
*t'>' ■;. -u.C- ,	^
Tako je še enkrat dokazano, da je o-bramba kapitalističnega, razreda mednarodna, kali or nosi sploh razred izkoriščevalcev na sebi v vsem znak mednarodnosti.
Organizacija’ fašizma, v Italiji, ni torej nič izrednega, samoniklega, »narodnega«, ampak stremljenje umirajočega razreda po podaljšanju svojega življenja. In lo stremljenje se pomika po mednarodnih smernicah.
Reakcija, dviga, glavo po vsem, svetu. Nalogu mednarodne revolucionarno fronte je, da ji zada smrtni udarec.
VSAK ODBOR ZA »DELO«, VSAKA KOMUNISTIČNA SEKCIJA- MLADINSKA SEKCIJA, STROKOVNA ORGANIZACIJA MORA VEDNO SKRBETI, I)A LIST IZVEN RAZPRODAJALMC V ČIM VEČ IZVODIH RAZPRODA. K RAZPRODAJANJU IN RAZŠIRJANJU LISTA NAJ SE PRITEGNE ZLASTI MLADINO!
VB'
*FrnmS8C
Da se prežene tmine suženjstva, naj gori plamen razredne zavesti.
Dp bo ta plamen čim svetleje pla* poial, živi njegov pospeševatelj, razredno časopisje.
Delavci! skrbite za to, da ne utih* ne glas slovenskih proletarcev, »Delo«, skrbite, da ne ugasne pla-mem. ki naj vas povede k svobodi!
®a leta 1857—1914 slodočv) ipredukcijo v odstotkih« Združeno ditSave Sevam« Am. 59.6, Rusirja 20, Nizozemska Indija 2.4, Galicija 2.3, Romunija 2.11, Meksuka 1.6, (ostali odstotki odpadejo na manjše producente) eefliot.ne 'Svetovne produkcije i-mamo soda j docela drugačen razpored. Glavno mesto imajo -še vedno Z. D. S. A. ki nam kažejo za loto 1921 469.6 milijonov sedov (prirasteh od leta 1920 za 26.6 milj. sodov). Nafto sledi kot glaivni in precej opasni konkurent Meksika za teto 1921 z 195 milijoni sodov (prirastek 32 milj sodov). Daleč za tema divema sledi Rusija z 28 milj sedov v letu 1921. Sicer pa vidimo tudi tukaj prirastek 3 milj. sodov napram letu 1920.
Celotna svetovna produkcija enasa v letu 1921 759 milj. sodov napram 695 milj. sodom v letu 1920. Narastek torej celih 64 milj. sodov. (Kakor so vidi se deti narastek v glavnem na Z. D. S. A. in Meksii-ko. Večina v poštev prihajajočih držav jc produkcijo v zadnjem letu zvišala. Vendatr pa imamo tudi tukaj izjeme. Tako je n. pr. Galicija padla v letu 1921 produkcija za cela 2 milj. sodov. (Od 5,(j na, 3.6 milj. sodov). Tudi angleška Indija zaznamuje v letu 1921 nazadek za ca. 1 milj. sodov. Vendar pa 'tega ne moremo pripisovati izčrpanju vrelca v ampak političnim razmeram detičnih dežel. — Kar se tiče bogastva vrelcev je omeniti predvsem Meksiiko, kjer produkcija močno na-raAča. V drugi vrsti pride .v poštev (Zdi-. D. S. A. izlvzemši) Rusija ki ima v severovzhodni Sibiriji in na SaUialinu na petroleju in različnih vrelcev bogato zemljo. (Zato se Japonci tako neradi ločijo Od Sibirije). Glede Zruž. D. S. A. naj opomnim, da jo pripisovati narastek novoodiknitim vrc-ilcem, dočim marši kateri bogati prejšnji vrelec sedaj usiha.
II koncu naj omenim še, da so ,v posl e linjem času 'tudii v Jugoslaviji odkrili petrolejske vrelce in sicer v Medjimurju (Paklenica) preko Urvatske in Rosno. (Ho Žan j, planina pri Daljni Tuzli) tor t Ma-cedoniji- enkrat ti vrelci nimajo večjega presenečenja , ker raziskovanja niso še popolnoma končana.
IV. A. Anilovar
POPLAVA SAHARE
Da bi bila, Sahara pustinja, katere su-suhota je prišla- že v pregovor, poplavljena bi bil to nenavaden slučaj. Kakor povo neko poročilo iz Konstantina v Alžiru, pa je vendar pričela taka poplava,. Vsi obmej ni kraji Saharsko pustinje so prizadeti z dolgotrajnim dežjem, tako, da je železniška praga iz Bissoro v Tuggurt radi poplave v mnogih krajih razdejana in pod vodo. Noki vlak, ki je vozil na tej progi, se je nenia«tlo'rna nahajal v srocli velikega jezera, ok ol i i rt okoli obdan z vodo, ki je stala ' vef krajih par čevljev nad progo. Železniško postajo v Tuggurtu so morali radi poplave zapustiti. Tako poplavo so kaj redke v agedovini Saiha.re, vendar, ko nastopijo so strahovite. V nekem kraju, kjer ni bilo od lota 1917. nobenega dežja, je bila taka poplava, da je odnesla, nvallo-ne vse 'kolibe stanovalcem. Divji pastirji beduini ®o zel« prOsenočeni nad tem novim nainaivnim pojavom.
Izdajatelj: I. O. Komunistične stranke Italije Odjfovornj urednik: Posl. Ansel mo Marabiiii. tiskarna: „11 Lavoratcre",