PROSVETA ; s GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški In upravniški prostori: 9657 South Lawndale Avo. Office of PubHootioc: 999T South Lawn4ale Am Tslsphons, Rockwall 410« LETO—TEAR XXXVL Cona lista jo 16.00 •t ChlcMu. IlUnol®. lantutrr 1«. m at m Um Act o« CoogrMi of March a, l«tt. CHICAGO aa. ILLm TOREK. U. JULIJA re v mestu, druge divizije se pa vale naprej proti glavnemu litvinakemu mestu Kovnu in so že okupirale Lido, važno železniško križišče, oddaljeno 50 milj od Kovna. Tretja baltiška armada, ki se bori severovzhodno od Vilne, je po kratki pavzi zopet stopila v akcijo in okupirala 700 vasi, uključivši mesto Bratislavo, 25 milj od Dvinska, in železniško križišče Lintupi. Druga beloruska armada južno od Lide je okupirala 150 vasi, uključivši mesti Novogrudok in Diatlo. Prva beloruska armada je v svojem prodiranju v pokrajini pripetskega močvirja zajela 100 vasi. Nemške izgube na vseh sektorjih so ogromne. Na sektorju vzhodno od Minska so od 4. juli-r ja Nemci izgubili 49,632 ubitih in zajetih, 6530 v sobotnih bojih. Med sobotnimi' ujetniki je bil tudi general Trobitz, poveljnik 57. pehotne divizije. Neko finsko radijsko poročilo pa omenja, da so Rusi prekoračili reko Vuokai na karelijski fronti. Cherbourg. 10. jul.—S padcem mesta Caen, iz katerega so se Nemci umaknili po silovitem napadu angleških in kanadskih čet, so zavezniki dobili v roke važno strategično in prometno točko. Mesto z okolico je padlo po 36 urah silovitega bombardiranja in bojev. Caen je sedmo največje francoako pristanišče, deaet milj daleč od obrežja ob reki ln kanalu. Za obdržanje tega mesta so Nemci koncentrirali močne aile in do zadnjih dni uapešno odbijali anglo-kanadske napade. Druga važna točka, ki je padla v roke ameriškim četam na južni obali normandskega polotoka, je La Haye, za katerega ao vršili več dni vroči boji. V/hodno od La Haya ao ameriške čete prodrle do Sainteney-Ja. Sploh ameriške čete prodirajo na vaem sektorju. Caen Je popolnoma v razvalinah. Zaeno a tem mestom ao angleške in kanadake čete za- okolici, ki so tvorile nemško obrambno črto. Angleške čete so okupirale novo ozemlje tudi na vzhodnem bregu reke Orne. V prizadevanju, da ustavijo prodiranje « sovražnika, so Nemci vzhodno od Caena odprli velike zatvomice in poplavili nižje ležečo ravnino. V bojih za Caen so sodelovale tudi težke angleške bojne ladje. New York. 10. jul.—Nemško radijsko poročilo pravi, da se v Normandiji sedaj nahaja dvanajst ameriških divizij, od teh je pet novih, ki še niso stopile v akcijo. London, 10. jul.—Včeraj je tisoč težkih ameriških bombnikov, katere je spremljalo enako število obrambnih letal, bombardiralo razne vojaške objekte širom Evrope. Pri Toursu, Francija, so v treh poletih bombardirali mostove. V pokrajini Cales pa so bile tarče zopet naprave, odkjer Nemci spuščajo svoje "leteče bombe*. Ameriški letalci so s svojih baz v Italiji zopet bombardirali rafinerije in oljne naprave v Rumuniji. Tarča sta bili rafineriji Concordia-Vega in Xenia. Cherbourg. 10. jul.—Prvič po kapitulaciji Francije leta 1940 je na osvobojenem ozemlju zopet pričelo funkcionirati sodišče "v imenu francoske republike". Pred vojnim sodiščem sta bila dva mlada Francoza, obtožena špionstva, ki sta padla v roke ameriškim vojakom. Spoznana sta bila za kriva, toda kazen ni znana javnosti. Pearl Harbor. 10. jul.—Na otoku Saipanu na centralnem Pacifiku, ki je zdaj pod popolno ameriško dominacijo, ao Japonci izgubili 20,000 vojakov. Od teh je bilo 11,500 ubitih, ostali pa so ranjeni ali ujeti. Tudi ameriške žrtve so bile težke; ubitih in ranjenih je bilo 9752, od teh je bilo 1474 ubitih. Boji za posest Saipana so trajali 25 dni. Japonci so poleg 20,000 vojakov izgubili tudi najmanj 58 bojnih in vojaških ladij in okrog 900 letal. Vse to, da obdrže Sai-pan. Ta otok je oddaljen 1260 milj od Tokia in 1500 milj od Filipinov. Za ameriške oborožene sile je velike strateške važnosti. Otok gotovo postane najvažnejša letalska baza za nove, ogromne bombnike tipa B-29—leteče nadtrdnjave, ki bodo lahko bombardirale Japonsko in Filipine, kakor tudi ograŽale vso japonsko plovbo na zapadno-central-nem Pacifiku. Rim. 10. jul.—Nemci so zadnje dni pričeli s srditimi protinapadi na vsej 155 milj dolgi fronti in zaustavili naglo prodiranje ameriške pete in angleške osme armade. Ameriške Čete ao okupirale Volterro, važno gorsko cestno križišče in se približale važnemu pristaniščnemu mestu LI-vornu. To mesto so Nemci zažgali, po čemer je aoditi, da ga mialijo Izprazniti, prej pa hoče-jo uničiti vse. kar bi lahko služilo ameriški vojski. Na jadranski obali pa je britske armada okupirala Filotran-no, 15 mil) južno od Ancone. Tudi na centralnem sektorju v gorovju divjajo hudi boji. Leteče bombe še padajo na London Masno izseljevanje otrok; gledališča zapirajo vrata1 10. jul.—Po kratkem prealedku med soboto in nedeljo, ao nemške "leteče bombe" zopet pričele padati nu London in njegova predmestja. Do kratkega presledka je prišlo potem, ko bo angleški težki bombniki v soboto metali šest ton težke bombe na skrivna letališča in dupline, iz katerih Nemci spuščajo te bombe. Ena teh bomb je padla na veliko duplino na ca-lajakem ozemlju, ki je alužila Nemcem za letalsko bazo, in ekapodirala v notranjosti. Delavaki dnevnik London Dai-ly Herald pravi v nedeljski izdaji, da so Nemci premaknili avoje letalske baze za raketne bombnike na belgijsko ozemlje. Te bombe so v Londonu napravile že ogromno škodo in ustvarile še večjo paniko kot siloviti nemški bombni napadi leta 1940-41. Zdaj je zopet v teku maano preseljevanje london-skih otrok na deželo. Kako reana je aituacija, je razvidno po tem, da je v londonskem West Endu 24 gledhlišč zaprlo vrata. Podzemska zaklonišča ao zppet natrpana podneyi in ponoči. Neko poročilo pravi, da val člani kabineta spijo v zakloniščih, medtem ko leta 1940-41 niso. V Londonu je odprtih le še deset gledališč, med temi sedem "legitimnih", v katerih predvajajo igre, ne filme. Upravnik nekega gledališča je rekel: "Ako se ta 'blitz' nadaljuje še par tednov, bo tudi teh sedem gledališč zaprlo vrata. Med sedanjim ln starim 4blitz6m* ni nobene primere. Med regularnim blitzom so ostala vsa gledališča odprta in imeli smo tudi popoldanske priredbe. Sedaj pa nihče ne ve, kdaj bo priletel 'robot' in zato ae tudi ljudje nečejo izpostavljati nevarnosti samo zato, da bi videli igro." kitajska potrebuje 'new deal'. pravi wallace Podpredsednik pohvalil napredek p Sibiriji AMERIKA MORA POMAGATI VZHODNI AZIJI 8eaitl«. Waah.. 10. jul.—Podpredsednik Wallacc je po vrnitvi z obiska Sibirije in Kitajske, kjer se je mudil Šest tednov, v radiogovoru izjavil, da Kitajska potrebuje "novi deal" po zaključen ju sedanje vojne. Obenem je Wallace naglasil potrebo za tesno sodelovanje med Združenimi državami in "novim svetom", ki ga predstavlja ozemlje ob severnem Pacifiku in vzhodni Aziji. "Kitajaka se bo morala industrializirati, „ da ae dvigne živ-ljenski standard za 400 milijonov ljudi," - je rekel Wallace. "Amerika ima dovolj izurjenih moči, ki so na razpolago, da u-vedejo strojno produkcijo na Kitajskem. Alaska, Sibirija, in Kitajska posedujejo ogromna naravna bogastva in človeško silo, katere pa je treba razviti. Pred nami je nova doba Pacifika, v kateri bodo potrebne nove investicije, nova podjetja in novi trgi,". Je rekel VVallace. ! Podpredsednik je tudi izjavil, da ljudje, ki trdijo, da Daljni vzhod ne bo nikdar nyogel sodelovati z zapadom, ao v zmoti. Po zaključenju te vojno bodo na-stale nove razmero.in sodelovanje med vzhodom in zapadom bo šlo smotreno naprej, kar bo v interesu vseh ljudstev, ki mejijo na Tiho morje. VVallace je na svojem potovanju dobil vtis, da je zlasti na Kitajskem ugodno polje za industrijski razvoj, ki bo dvignil prebivalce Kitajske na višjo stopnjo ustvarjanja in življenja sploh. Sporedno z industrializacijo pa je treba uvesti moderno kmetijstvo, obenem pa so neobhodno potrebne tudi agrarne reforme. V svojem govoru je VVallace pohvalil zlasti pomoč, ki jo Združene države nudijo Kitajski in ostalim prijateljskim narodom v vzhodni Aziji. Ta pomoč priha-(Dalje na S. strani) Domače vesti Amerika mora Oblaki w Chicago. — Glavni urad in uredništvo Prosvete so zadnje dni obiskale: Angela Troha in Josephine Rotar iz Clevelanda, Pauline Podboy iz Park Hilla, Pa., v družbi Mary Putz iz Chi-caga, Julla Pleterski iz Samsule, Fla., v družbi Rose Rudman is Chicaga. Preaiala operacllo Detroit, Mich.—Mrs. Jennie Kepo z, članica društva 121 SNPJ, je srečno prestala operacijo in se zdaj zdravi doma. Is Mlnneoote St. Paul.—Tukaj je naglo umrl Frank Palcher, star 35 let in doma iz Elyja, kjer zapušča pet bratov (dva sta pri vojakih, eden v Italiji, drugi v Texasu) in pet sester. Duluth.—K svoji bolni materi mrs. Stef. Grahek, ki je tukaj v bolnišnici St. Mary m je bila operirana, je prišel na vojaški dopust iz Floride njen sin. Naj-prvo se je ustavil pri nji, potem pa je odšel domov na Ely za de-sot dni. Ia Clevelanda Cleveland.—V petek zjutraj, 7. julija, je umrla Mary Mau-ser, stara 86 let. Doma je bila iz vasi Pcllandl pri Kočevju, odkoder je prišla v Ameriko pred 47 leti. Bila je članica HBZ. Zapušča tri hčere.-J)ne 8. julija zjutraj pa je naglo umrl John Kocin, stanujoč na 19631 Renwood rd. — Družini John in Jennie Nose (dekliški priimek Korenčan) je umrl ain-ček-prvorojenček,—V bolnišnici Glenville se nahaja mrs. Francea Sterle, ki se mora podati operaciji.—Poročila sla ae Vida Hrovat ln ensign John R. fto-zance. Atentat na bolivijskega voditelja levičarjev La Paza, Bolivija. — J ose An-tonio Arze, vodja bolivijske revolucionarne stranke, je bil ob-streljen in kritično ranjen v poskusnem atentatu na njegovo življenje. Strele je oddal nepoznani atentator, ki Je ušel. Arze je bil pred kratkim izvoljen za poslanca svojega distrikta. On in senator Potosl sta leta 1940 ustanovila levičarsko stranko, nakar je bil Arze izgnan. I,etoa se je vrnil 11 Združenih držav, kjer Je podučeval kot profesor v kolegiju NVilliams. dobiti nove baze Senator Reynolds ponovil zahtevo Washlngton. D. C.. 10. Jul.-r Scnator Reynolds, demokrat iz Severne Karolinc in načelnik senatnega odseka za vojaške zadeve, je na predvečer prihodu generala Charleaa de Gaulla v Washington ponovil zahteve, da mora Amerika dobiti mornarič-ne in letalske baze v okviru francoskega kolonialnega imperija. "Ker je znano, da je general De Gaulle zagovornik nedotakljivosti francoskega imperija, mora Amerika povečati pritisk, da dobi base na francoskih otokih na Karibejskem morju in •severnem Atlantiku," je rekel Reynolds. "Naše zahteve ao upravičene. Francija dolguje Ameriki ogronc vsote denarja še izza prve svetovne vojne. Dolg naj bi plačala i odstopom mornaričnih in letalskih baz na otokih Martinik, Miquelon, St. Pierre in drugih." Kongresnik Robert L. Sikes, demokrat iz Floride in član odseka za vojaške zadeve nitje kongresne zbornice, Je podprl zahteve senatorja Reynoldsa, On Je dejal, da mora Amerika pritiskati na Francrtze za odstop Dakarja, mornarične baze v za* padni Afriki. Roosevelt in De Gaulle konferirala Razgovori so se vršili v znamenju prijateljstva Waahlngtoo. D. C.. 10, Jul.— Razgovori med predaednikom Rooaeveltom in generalom De-Gaullom, načelnikom francoake, po veleailah nepriznane provl-zoriČne vlade, so se vršili v "znamenju sloge in prijateljstva." Razgovori so se sukali okrog vprašanja, kako daleč naj segs civilna uprava francoske provl-zorične vlade v osvobojenem ozemlju. Roosevelt je dejal, da mora oficielno priznanje francoskega osvobodilnega odbora čakati, da se zavezniki na licu mesta prepričajo, koliko daleč ima provizoriČna vlada |M>dporo .francoskega ljudstva. V znak pobratlmije Je De Gaul izročil predsedniku miniaturno podmornico, katero Je dobil v poklon od francoskih mornarjev v Alžiru. Podmornico mu Je izročil z napisom: "V znak prijateljstva predsedniku Rooaeveltu . . . Charles de Gaulle." V iHHideljek popoldne je general De Gaulle odpotoval z letalom v New Vork kot gost new-yorškega župana l,aGuardie. Od tam odpotuje v Kanado. Opazovalci pravijo, da se Je njegova misija v VVaahingtonu poarečlla na vaej črti In da na De Gaullu nl bilo o|>a*itl nobene oholosti DoUr n«' rt. Bolgarski kvizlingi v zagati London, 10. jul. — Holgarakl kvizlingi ao prišli v veliko zagato zaradi koopcractje s naeljako okupacijsko ailo. To je razvidno Iz poročila, ki ga je objavil švedski liat Dagbladet "Vloga Bolgarije je bila v zalaganju Nemčije z materialom ln vzdrževanje vojaških atraž v nekaterih jugoalovenaklh in grških krajih," pravi ta liat "Naciji niso mogli pridobiti bolgarakega režima za aktivne operacije na strani nemške armade na vzhod* nl fronti. Celo najbolj pronn-cljakl politiki in vojaški voditelji v Sofiji nočejo atoritl nobenega koraka proti Rualjl, ker vedo, da je večina logarskega ljudstva naklonjena Rueom " fotičnebo 'priznal' nove zamejne vlade Kralj Peter $e je podal marialu Titu NEMŠKA SILA SE KRHA; PAVELIC BARANTA Waahlngton. D. C« 10. jul.— Jugoalovanaki poslanik Konstantin Fotič je postavil Združene narode pred nov problem a svojo izjavo, "da ne prizna nove Jugoslovanske vlade", kar se razume, da ne bo resigniral. Obenem Je Fotič obaodil novo vlado, ki Ji načeluje dr. Subašič, ker je izključila generala Mihu J loviča in je imenovala dva Titova zastopnika, čel, da "ne zastopata pretežne večine jugoslovanskega ljudstva." Dalje Je Fotič Izjavil, da sestava nove vlade je "očividno proti vaem demokratičnim principom ter da je poskus manjšine, da diktira večini." Fotič je dalje ostro kritiziral jugoslovansko vlado, češ, da nl uključlla "niti enega Srba Is Srbije, nobenega političnega voditelja v Izgnanstvu In nobenega resničnega predstavnika arbake-ga ljudstva." Poslanik Fotič, ki je že pred dobrim mesecem dobil brco, čim Je Subašič prevzel vodatvo vlade, Je ponovil avojo zvestobo do Mihajloviča in Je lajavll, ds bo zadržal formalno rsaignsoijo, dokler ne bo izvedel od Jugoalo-vanakega narodnega odbora, ki ae sestane v Jugoslaviji, - * »jo korake naj podvsame. Ta odbor, na katerega se Fotič sklicuje, Js Mlhajlovičev odbor, ki nima nikjer nobene zaslombe. Fotič Je tudi Izjavil port»Čevalcem, da je gotovo, da ta "odbor" ne bo "priznal" nove jugoalovanake vlade, ki je bila pred nekaj dnevi ae-stavljena v Londonu. Medtem pa je prišla ii Londona vest, da Je kralj Peter podpisal z maršalom Titom pogodbo, katera določa, da je Peter pristal na pogoj, da ljudatvo v Jugoslaviji samo odloči a plebiscitom, če se sme še vrniti v Jugoslavijo kot kralj. V pogodbi je tudi točka, ki daje Titu liključ-no vodstvo nad oboroženimi silami v Jugoslaviji. Zadevno poročilo Je prišlo is Algirija. To poudarja, da ae Je Peter obvezal, da se ne vrne v Jugoslavijo, dokler ne bo sovražnik izgnan z njenega osem-Ija, obenem pa ae je obvezal, da bo prenehal z vsemi ostalimi političnimi aktivnostmi do zaključen j a vojne. ftvlcarski listi poročajo, ds ja nemški položaj na HrvaŠkem telo kritičen, ker primanjkuje vojaštva. Te vesti so prišle direktno Iz Zagreba. Nemci so namreč bili prisiljeni poslati vojaške oddelke s Hrvaškega na Ogreta in v Italijo, da so nadomestil! ogrske pomožne edinlce. Iste vesti pravijo, da ae je nemška okupacijska sils aedaj omejila le na protektlranje letališč In glavnih mest, obenem pa je prisiljena paziti na Paveliče-ve ustaše, ki postajajo nezanes-Ijivl. pavellč ima oblaat le na ozemlju okrog Zagreba v obsegu 40 milj, vae oatalo ozemlje pa je v partizanskih rokah. Partizani ao aktivni vsepovsod In neprestano napadejo nemške komunikacijske črte, ki vodijo iz Zagreba v Helgrad, Split In Budapešto. Edina železniška proga, ki se še regularno uporablja, Je proga Zagreb-Dunaj . Di Vlad ko Maček, prodaednik Hrvaške kmečke stranke, ae Je vsled varnosti rv^orsl preseliti U Kupinea v Zagreb, kjer ae vaak dan lahko razgovarja a škofom Stupincem Zagrebški politični ope/"v a Id tolmačijo to kot anak, da al Pavellč prizadeva izvesti aporazum s Mačkom a posredovanjem cerkve, kar )e hkrati znak, da se Pavelitov položaj naglo slabše. PROSVETA THE ENLIGHTEHMElfT GLASILO IM LASTNIKA SLOVENSKE NARODIfE PODPORNE JEDNOTE Korane Naiioaal MK Sodotr Organ ol and published br Naročnina «a Zdmšene da najbrže ne bi nas 1 da sva se napotila v tujino za izvoljen v delavsko federacijo.spre;ela vejika sj0vanska delav-1 kruhom, za onim kruhom, kate-V Ročk Springs je prišel J ako I gkg rcpublika Rugija; ako naslrega nama tvoja in moja mati mlad in trdo delal v tamkajš-1 w s jela ta deiela; ne bi nista mogla dati, dasiravno na- Ko pišemo te vrstice, se oficielnl Washington pripravlja na spre- njem premogovniku, kjer ga je Lu „dyeh avtomobilov v ga-1 ju je ljubila, jem generala Charleaa de Gaulla, predsednika francoske provizo- tudi pobilo in mu poškodovalo ^ „ ne precej debelih trebušč- Torej, ako danes izraziva ma-rične, toda po velesilah nepriznane vlade. Ko bodo te vrstice pri- nogo. Ko sem bil tedaj na po- koy ^ ne yeč «hiijadov» dolar-| lo hvaležnosti tej deželi, sva to šle do čitateljev, bo njegova misija v VVashingtonu že končana, na- tovanju, sem ga obiskal v bol- . na bftnki in kragne hišice, storila le zaradi tega, ker sva ji kar se napoti v Kanado. nišnici, v dopisu pa je bilo za- In ko človeku pokaieš na vse I veliko dolžna. Ali je kaj naro- Namen de Gaullove misije je predvsem ublaženje napetih odno- pi»«no, da se je smrtno Ponore- t kaj u i? Zahlča ti v ob. b če izražava ,Vojo hvaležnost? šajevTed ameriško in francosko provizorično vlado, ali pravil- čil. On e okreval injobil delo ra'2 ^ gi Ppatriot! Jaz mislim, da n, nejše med Rooseveltom in de Gaullom. Spor med obema se vleče v neki tamkajšnji Danai. iwo AJw iQ ^ odg0vo-| Zdmžene države nama nudijo že skoraj dve leti, od prve konference v Casablancu, Algeria, po pa je bil v Uucago izvolen za ^ ^ y gam() tlgte y tej yge tigto>. kar nu(Ujo drugim, anelo-ameriški invaziji severne Afrike. Od tedaj so posebno odno- «1. tajnika Jii pnjti n® deželi, ki se jim dobro godi, a Vzemimo volitve. VoUlni aparat šaii ameriške vlade napram de Ggullovemu osvobodilnemu odbo- J»y. Minn., Kjer je tuai ponopan.i ^^ onih w stradaj0> ki ^ je tak> ki nudi vsakemu svobod-J skrajno nezadovoljivi, daal ga vsi antivišijški in antinacijski brez strehe in ki jih je kapita- Le volitve. Ako teh volitev de- ncozl priznavajo za svojo provizorično vlado. ^ v:izčrpai. Da, resnica, mnogi lavec ne zna izrabiti sebi v ko- ru Francozi ■vsled tegs .U bila P'^^ fip M^™ ^tiK^^S splošno dol že Roosevelta, češ, da je v Casablancu dobil osebne an- ^ ^ y Rock 8pring. ^fe^^nuTena na voU^ tU« do de Gaulla, da mu ne zaupa ln da smatra, da goji dikta-1 ydova Kronik Je sestra ^ ^ ^ torske ambicije. od mrs.^ Pišler. Tako je nastala Steer ni ^.hud to glovekI PogUti ^piuto« ni lahka Koliko je resnice na tem in koliko le golo domnevanje, ja ^P1^ pomota, ko J® omenjeno, da je l-Mih malo gtrada. Za želodec stvar. On mora veliko riskirati, vprašanje. Da mu Ri.osevelt vsaj do zdaj m zaupanje jasno kajt prijel prvo službo pri JSKJr se- je čegtQ yiJiko bolj zdrav ako tak kot risklra Uraiec, če diugače bi bila ameriška vlada že priznala osvobodilni francoslU danji gl. tajnik ABZ. Po Pišler- ^. . nabagftn ,n tud- mo£ If ,ajnc^ >oker» aU pod- odbor v Alžiru za provizorično vlado in enako tudi ostali zavezni- jevi gmrti je odstopil predsed- ^ delujej0, če ni preveč no igro. Banke so velik rizik, ki. In do "de jure" priznsnja skoraj gotovo tudi zdaj ne bo priš o, nik, ki je sedaj tajnik ABZ. Po- £iya in ž nja kaju ijača Ako meni ne verjameš, pa vpra-kajtl s tem bi morala ameriška vlada požreti lastno grenko pilulo. motoma je bilo tudi napisano, £yari lcd;ice> šaj naše bankirje na St. Clair Ampak za velesile je kaj takega preveliko "ponižanje ; ^oJUt da ,Va bila z mrs. Pillir operi- Pa Ujmo malo v zgodovi- Ave. Morda si že Stal, da je ta zmot odprto nikdar ne priznajo, marveč manevrirajo na ta ali oni rana na isti dan v St. Mary»s ■ ^ * h { kapitaiut j^ršil samo- način, da se izvlečejo "na lep način" Iz kaše. In Roosevelt se sku- boinlšnlci v Deluthu, Minn. Na Aii «MUŠ, dragi rojak da a^ o p ša izvleči iz lastne kaše na ta način, da je generala de Gaulla po- Uti dan sva bila operirana z mr. » ^^^ finančiik! v " vabil na "prijateljsko" posvetovanje. Pil erjem ln ne z njegovo ženo. koycem zg $20? Ali misliš, da Na koncu zaključujem s temi • Da se Roosevelt toliko brani priznanju francoske provizorične V dopisu omenjam tudi njego-1 g ^ prinogU zavftfk g besedami: Ti in jaz dotyijeva vlade, Uči glavni vzrok gotovo drugje kot v osebni antipatiji do «"na Jožeta, kateri živi na lamo ^ drugQ hrjmo? Ne prija-1 najprej zvestobo deželi, ki na- generala de Gaulla, ali v tem, ker v njem baje vidi novega fran- Minn. lam itvi tuot po- tdj> tegfl ni bUo tedaj, Pray u lma je dala kos in pravico coskega diktatorja. Taka "pojasnila" so naivna, za otroke. Saj *0J" kova hcl- Uba ,mata , pl ko tedaj še ni bilo železnice ali do svobode. Ako pa je kaj naro-Roosevelt priznava celo vrsto diktatorjev v Centralni ln Juinl aruttm. btn joze je du sogias- žeiezne kače, da bi naseljenca be z njeno upravo, potem Jo daj-Amerlki, dalje španskega diktatorja Franca, kl je gotovo bolj bftr- »ot»Wlj«i zadelegau.. V11 3 ® ponesla v notranjost dežele. Ko va popraviti, kajti imava priliko baraki in antipatlčen kot je de Gaulle. Generalu Francu je Roose- P»niagai svojemu očetu pri ae- ^ ge gngle4ki mornarji izkrcali vsaka štiri leta, ko se vrše svo-jvelt šel celo na roko v španski civilni vojni z znanim ambarglra- v Klavnem uradu jskj. »e- leta 1620 y Plym0uthu, Mass.,|bodne volitve. Ako pa nočeva njem orožja lojallstični vladi. In če bi bil proti diktatorjem, bi da ne dela ve* v temu uradu- s0 jih sprejeli rdeče-bakreni ob- tega storiti, potem ni to krivda tudi Stalina hc priznaval ln mu ne pel slavospevov. V resnici nI Prosim, da čititeljl oproste razj ^ prežali nanje izza grmov. I te dežele, temveč naju, ker se de Gaulle do danes pokazal niti trohico onih diktatorskih lastnosti mojim napakam. Po praviel Samo pomisli, prijatelj, koliko! pravilno ne gibljeva. kot Jih na primer Stalin faktlčno izvaja na vsej črti že 20 let. povedano, kadar pišem o tako ogromnega dela je bilo storjene- Ni mi bila z rožicami postla n i . „,„1 ,1« On,.11. "i«>riuinu nc.n urata" v Washinatonu bu«ih moieh kakor Je bl1 P0" ga, preden je bila Amerika to, na pot v moji rojstni domovini n>o/a bUl v "rok neka^druge«a^ioT p"edsedn^ko\Te Jebne a^UJ^ PUler' 8em ™ « 8t?badel. Potem je stopil v urad Foe. Bila sva tako presenečena, da se skoro pozdraviti za nekaj časa nisva mogla. Bila sva silno vesela drug drugega. Nato sva prebila skupaj nad štiri ure in se dala slikati. Pošiljam vam sliko od mojih sinov, katero prosim, da priobčite v Prosveti. V našem mestu, kakor je bilo že poročano, se nahaja na tisoče italijanskih vojpih ujetnikov. Ujeti so bili v Tunisu, Afrika, meseca maja 1943. Nekaj časa so bili v Florenci, Arizona, a sedaj se nahajajo tu. Z dvema ujetnikoma sem prišel v dotiko na mestnem smetišču, ko sta pripeljala smeti iz ujetnišnice. Ker razumem nekoliko italijanščine, sem ju nagovoril in ju vprašal, kako jima ugaja v Ameriki. Oba sta se izrazila, da sta vesela, da se nahajata v Ameriki. Vprašala sta me, če sem tudi jaz Italijan. Nato pa šem ju vprašal, če razumeta poleg italijanščine še kak drug jezik. Odgovorila sta, da ne. Zvedel sem tudi, da se med njimi nahaja neki ujetnik, ki zna slovenščino. Piše se Cvitar. Ime se mi ni videlo slovensko, a spomnil sem, se, da so Italijani spremenili Slovencem imena in da je tudi tO lahko tak primer. Napisal sem na listek sledeče besede in naročil enemu izmed ujetnikov, naj ga izroči dotič-nemu Cvitarju: Cenjeni nepoznani rojak: Ako znate citati slovenščino in če vas zanima slovenski narod, potem se lahko seznanimo. Pozdrav—A. Tomsic. Drugi dan sem prejel pismo bil dose- u administracija v načrtu rMui.r.njr »- r ~.T". ih oruliniza I Žen s trdim delom in požrtvova- « azmh stratcf(ičnih točkah f t ancoskega imperija. Ena teh to* je 4|ah mnogih njem, a zd.J nekateri mislijo, da Oakland. Callf.- Dakar v severozapadnl Afriki, druga Jo Madagaskar na Južnem clj, a stroške sem plačal sam. J ' deželi JuJe Prosveto Anton ga urednika, je vse O. K Na tem mestu pa moram po-na tem kontinentu ogromno na-" vedati, da se nič ne strinjam z BIG TONY SE NE STRINJA Z OL. ODBOROM Odkar ure- . . . . SP ,ne 1)1 smili bili hvaležni deželi|juje Prosveto Anton Garden, še koncu Afrike in aporna točka obeta poatatl tudi francoaka Indo- Marsikaj bl lahko napisal o /fl 7avetjr ki je nam daja ni bilo poročila iz urada Big To- kina, katero Je po zlomu Francije vlšijška vlada prostovoljno pre- raznih konvencijah, katere aem Poglej va, prijatelj, maLo ka- neta. Nimam nič proti novemu pustila Japoncem za "začasno" vojaško bazo. posetil, a vzelo bl preveč časa, p4taiizem. ne da bi ga mislila za- uredniku Gardnu. Njegove Ta analiza jc boljši ključ *a razvozlanje ln razumevanje alablh da bl vse opisal. govarjati. Mnogi trdijb, da je članke čltam že veliko let v Pro- iHlnošajev med de Gaullom in Rooseveltom kot pa pravljica o oaeb- Qb priliki bom napisal dopis kapitalizem dovršil svojo nalo- sveti in Proletarcu in mi uga-nih antipatijah slednjega do prvega. Ce ameriška vlada cedi Im- L mojem potoyanju, kakor sem Igo. Mords jo je. Mi ne bomo JaJo. Torej, kar se tiče sedanje-periallstične »Ime po Dakiuju, Madagaskarju ln po uatanovltvl obljubil v mojem zadnjem do- temu oporekali. Rečemo pa lah-svoje "sfere vpliva" v francoski Indoklni, bo naravno prišla v kon- plBU | ko t mjrn0 vestjo, da je izvršil Ihkt z vsako francosko skupino ln vlado, kl bo inaiatirala na restav-1 Matija Pogorele i Iran je in suverenost francoskega imperija. In general de Gaulle je tO zahtevo ie večkrat odločno )>oudarll. Kar se ameriškega ljudatva tiče, gotovo nima nobenih interesov ne v Dakarju, ne na Madagaskarju, ne v Indoklni, niti na nobenih drugih im|»erialiallčnih svetovnih točkah in načrtih. V tej ameri leži le nov svetovni konflikt, v katerem bo Amerika lahko prav tako osovražena kot Je dane* nacljnka Nemčija. Potrebno Je, da se ameriško ljudstvo še dane* te«s zaveda in da prepreči vse morebitne načrte ameriških militariatov za imperialistično ekspanzijo Poudariti Je treba, da Je t» nevarmart velika, kajti Amerika bo izšla 11 te vojne kot največta militarlstlčna sila a največjo bojno in trgovsko mornarico, s najvočjlm številom bojnih letal, t največjim Industrijskim aparatom na svetu ln tudi t mogočno armado. Ce ne bo rnala krotiti svo)«h militariatov ln Imperl a listov, lahko post »ne največja nevernost sa svet ln sama zase. O Čem »ta razpravljala Rooaevelt ln de Gaulle, javnost ne bo izvedela, kajti živimo v dobi ta)ne diplomacije, ko ljudatva niti v taki« zvanih demokratičnih državah ne »mejo izvedeti, kaj se kuje za kulisami De Gaullova misija vsekakor je. da »e izgladijo pota sa civilno admlntatracijo na osvobojenem franoakem ozemlju Anglija Je a francosko provliorično vlado udnje dni sklenila pogodbo. Iu pomeni "de ferto" priznanje de Gaullove vlade na osvobojenem ozemlju, toda v veljavo bo at<*pila le tedat, če to sankcionira ameriška vlada. Ce sta Roosevelt in de tfeulle prišla do tega sporazuma ali ne, bo mogoče le gnano, ko bodo objavljene te vrstice. vedeli, da se tudi Big Tony ne od naših ujetnikov, ki ga tu do-strinja s postopanjem napram besedno navajam: Cenjeni g. A. Ivanu Molku. Tomsic! Prejel sem vaš listek, ki me je zelo razveselil, enako mojega prijatelja. Najlepša vam hvala za spoznanje. Ako vam je mogoče, naju obiščite, da se bomo pomenili v našem jeziku. Pozdravljata vas Anton Cvitar in Stanislav Prinčič. Takoj drugi dan sva se z našo mamo napotila obiskat nove prijatelje. Bila sta tako vesela, da je skoro nemogoče popisati. Potem sva ju ponovno obiskala in sva srečala še enega Slovenca v osebi Vincenca Antoniča, ki je star 22 let. Vsi trije so doma blizu Gorice. Povedali so nama marsikaj zanimivega. V šoli so se učili sami italijanščine, dočim so se slovenski jezik učili doma pri starših. Pripove-dovali so nama, da ko pridejo domov, da upajo, da ne bodo več pod italijanskim kraljem. Ce pa bo Primorska še vedno spadala pod Italijo, potem bodo šli v Jugoslavijo. Tukaj jim zelo ugaja. So zelo dobro postrežem in v splošen m ravnajo lepo z njim. Imajo prav take uniforme kot ameriški vojaki, samo ne ugaja jim, ker imajo na rokavih pr,!*'** znake z imenom "Italy". Oni so popolnoma zadovoljni v rilci. Tudi denarja dobe v« ga morejo potrošiti. Zašli 80 centov na dan; polovico v denarju in polovico v kut*r nih. Za kupone dobe pivo 1«® cigarete. Steklenica piva st^* 10 centov, zavojček cigai^ pa 13 centov. Aka bi katerega veselilo pi* ti omenjenim rojakom, naj obrne na podpisanega. Pra' so mi. da imajo tudi sorodni] v Ameriki. O njih bom še pi kadar dobim več podatkov Frank ln Joeeph Tomsic Poročati vam imam še nekaj iz domačega urada. Moja dva sina sta nekje v Angliji. Frank nam večkrat poroča, da je vse O. K. Toda vsa pisma so bila pi sana še pred invanzijo. On je bil poslan čez lužo meseca ja nuarja t. I Njegov naslov je: Cap*. Frank Tomšič, 552 AAA AWBN. APO 230, c/o PM, New York, N. Y. Frank je naš najmlajši sin. Potrudil se je, da je dosegel visok čin. On je bil ved no zelo priljubljen med delavci, kjer je bil uposlen. Prav tako ga Imajo radi v armadi, zato Je prišel do tako visokega čina. On se ne boji dela in prav tako ne učenja. Star je 29 let. |flbj drugi sin pa je bil poslan čez lužo meseca marca t. 1. Njegovo ime Je Joe. On se nahaja nekje v Angliji. Njegov naslov je: Cpl. Joe Tomsic, 391328S4 333rd. Harbor Craft Co. APO 562 c/o PM. New York, N. Y. Tudi on piše (fomov, da je vae dobro. O drugih stvareh pa ne sme pisati. Takoj ko smo zvedeli, da tudi Joe nahaja v Angliji, smo o tem poročali njegovemu'bra- tu Franku. Frank se Je potrudil i zdrav vsem čitateijem Proavj in najde) svojega brata in ga je, od ta velikega Toneta iz dal/ 21. maja obiskal Oba sta bila ( Californije. zelo iznenadena in vesela, ko; A Tensalc. sta ae srečala. I 2872 E. »th St. Angleška pUota ogledujeta n»m»ksg* robotnag* letala. Frank nam piše sledeče o src- Oakiand. Calif. Z Vseslovenskega kongresa Otvoritvena beaeda Borloa Kurian* na Vaaolevanakem 1bo«|MW v Londonu dno 2*. maja 1944 Bratje Slovani! V posebno čast mi je, da v imenu Vseslovanskega komiteja v Veliki Britaniji otvorim prvi Vseslovenski zbor v Londonu in pozdravim odlične zastopnike vseh slovanskih narodov, ki so se zbrali na današnji dan, da pričajo o usodi, nerazdružljivi, krvni in duhovni povezanosti vseh Slovanov. V enako prijetno dolžnost si štejem, da pozdravim visoke goste, ki so nas odlikovali s svojim posetom, med njimi: (Imena nam neznana.) Bratje Slovani! V zgodovini odnosov med anglosaškim in slovanskim svetom bo današnji zbor ohranil svojo pomembnost predvsem zaradi dveh značilnosti, to je kraja in časa, v katerem smo se sestali. Je to prva vseslovanska manifestacija, k ise vrši v Londonu, osrčju britanskega imperija, duhovnem in materialnem središču, iz katerega izftajajo in v katerega se stekajo široko razpredene niti po vsem svetu. In ta naš zbor se vrši v času, ko zadajajo armade združenih narodov z vzhoda, juga in zapada poslednje odločilne udarce nasprotniku. V bližnji bodočnosti bo vojaška moč nasprotnika končno zlomljena in š tem bodo ustvarjeni pogoji za boljšo, na principih pravice in svobode temelječo ureditev sožitja vseh narodov. Trajnost in učinkovitost te nove ureditve bo predvsem odvisna od dobrih odnosov med anglosaškim in slovanskim svetom. Dobri odnosi pa slonijo predvsem na medsebojnem spoznavanju in razumevanju vseh vzajemnih kulturnih, političnih, gospodarskih in socialnih problemov. Danes kakor včeraj in v vsej preteklosti je naš sovražnik bitno zainteresiran na neslogi med slovanskim in anglosaškim svetom; danes kakor včeraj in v vsej preteklosti izhajajo iz istega geografskega središča, pod različnimi gesli in imeni, vsebinsko vedno iste obtožbe proti slovanstvu kot takemu, češ da je končni cilj Slovanov zavladati nad svetom, uničiti zapadno kulturo itd. In danes, enako kakor v vsej preteklosti, je sovražnik bitno zainteresiran na neslogi med slovanskimi narodi, in s sredstvi diabolične propagande skuša razpaliti slepe ^rasti, ki naj bi gnale Slovane v bratomorno vzajemno uničevanje in prihranile sovražniku trud, da bi sam do konca izvršil svojo nečedno namero, eks-terminacijo vseh Slovanov. Nizkotna igra sovražnika ni uspela. V najstrahotnejši preizkušnji svoje zgodovine se je bolj kakor kdaj koli prej manifestirala usodna osnovna povezanost slovanskih narodov. Na svojem ozemlju je Sovjetska zveza pod modrim vodstvom Lenina in Stalina postavila Idealen vzorec za rešitev narodnostnega vprašanja. Kolaboracija namestu dominacije, koordinacija namestu subordinacije, to so vzvišeni principi, ki inspirirajo plodno delo sovjetskih nsrodov v delih miru in ki jim dajejo v uri preizkušnje ono strahotno udarno moč, ki je zadala tako usodne udarce tujemu zavojevalcu. Koordinacija in kolaboracija so vzvišeni principi, na osnovi katerih je bil pod modrim vodstvom maršala Tita zadovoljivo rešen narodnostni problem v Jugoslaviji, in prav temu se je zahvaliti, da se je usodna povezanost narodov Jugoslavije najsi-jajneje izkazala v trenutku, ko je po namerah nasprotnika obstojala največja nevarnost, da za dolgo dobo zavlada pogubna mržnja in zaslepljeno sovraštvo. V vzajemnem odnosu bodočnosti, slonečem na absolutnem spoštovanju samobitnosti in na popolni pravici do samoodločbe vsakega člana velika družine, bodo vsi slovanski narodi igrali enako važno in odločujočo vlogo. Z upravičenim pričakovanjem gledamo na čehoslovaško republiko s svojo veliko demokratično tradicijo in z njenim ogromnim doprinosom k poglobitvi vzajemnih odnosov med slovanskimi narodi, v duhu njenega velikega misleca in ustanovitelja republike Masarika. Poljski narod, s svojo veliko kulturo in slavno zgodovino, mora biti med glavnimi tvorci poglobljene slovanske vzajemnosti, nezavzetna trdnjava proti oni zemlji, iz katere že tisoč let prihajajo tuji zavojevalci na slovanska tla. Na strani slovenstva in Združenih narodov je bolgarski narod po ogromni večini, z izjemo male klike, ki sebi in tujemu zavojevalcu V korist še vedno preprečuje, da bi narodne mase sledile glasu srca in povelju razuma. Toda bliža se čas, ko bo tudi bolgarskemu narodu dana materialna možnost, da se svobodno opredeli za stvar slovanstva in svobode. Zadovoljiva rešitev notranjega odnosa med slovanskimi narodi v smislu koordinacije in ko-laboracije namestu dominacije in eksploatacije postavlja tudi povsem nove osnove za odnos slovanstva do vseh drugih narodov sveta. Nujna posledica negacije imperializma na znotraj je negacija imperializma na tu-naj. Mi Slovani nočemo ničesar tujega, mi hočemo samo eno: da bi po tisoč letih več ali manj nesrečne zgodovine, izpostavljeni večnim napadom, mogli vse svoje dragocene energije posvetiti delom miru in občečioveškemu napredku. Da to dosežemo, je neobhodno potrebno čim ožje sodelovanje, duhovno in materialno, med slovanskim in anglosaškim svetom. Današnje bratstvo v orožju se mora spremeniti v trajno duhovno bratstvo, v korist vsega človeštva. Da tudi na zunaj poudarimo spremenjene idejne in politične osnove slovanstva, smo po vzorcu moskovskega kongresa opustili ime panslavizma in si prisvojili ime Vseslovanski kongres. Mi vemo, da to ni izmo-drilo naših sovražnikov. Kakor svoj čas Bismarck bodo Goeb-belsi In Himmlerji še nadalje ponavljali svoje obtožbe proti nam. Navzlic temu poudarjamo, da hočemo isto prsvico samoodločbe, ki jo zahtevamo zase, enako za vse narode, in da nimamo namena, vrniti našim sovražnikom milo za drago in jih ugnje-tevati v bodočih stoletjih tako, kakor so nas oni v pretečenem tisočletju. Mi vemo, da ne moremo biti notranje svobodni, ako niso tudi zunanje svobodni vsi narodi na svetu enako, dokler ni ustvarjen resnično univerzalni, vse narode in ves svet obsegajoči red demokracije. Dejstvo, da sc ta naš prvi slovanski kongres vrli v Veliki Britaniji, nas navdaja z upravičenim zaupanjem. Ob začetku nove dobe je eden največjih mislecev te .dežele postavil osnovne moderne znanosti s tem, da je očistil tradicionalno znanost vse navlake ali idolov, kakor jih je imenoval, idolov, ki ovirajo spoznavanje čiste resnice. Čas je, da se tudi v politični znanosti pojavi nov Bacon, ki jo bo očistil od naznih idolov, ki ovirajo pravilno usmer praktične dejavnosti posameznikov in narodov. Eden najusodnejših idolov ja strašilo panslavizma, rojeno in umetno vzdrževano v taboru naših sovražnikov, sovražnikov Anglosasov in sovražnikov slovanstva. Upamo, da bo naš kongres bitno doprinesel k končnemu uničenju tega strašila in k njegovi definitivni eliminaciji iz političnega besednjaka vseh narodov in s tem^bitno doprinesel k ustvarjenju onega reda, miru in sprave, za katerega se borijo in ginejo najboljši sinovi vseh svobodoljubnih narodov. Goebbelsova propaganda o sporazumu Tita-Šubašiča New York Herald Tribune z dne 27. junija prinaša daljši članek svojega dopisnika Russella Hilla o sporazumu med maršalom Titom in predstavnikom kralja Petra, dr. Ivanom Suba-šičem, v katerem opisuje pro-pagandistične načine, ki jih uporabljajo nacisti, da uničijo med jugoslovanskimi narodi efekt tega sporazuma. "Nacisti so, kakor" jc bilo pričakovati, v svoji propagandi že poudarili glede Tito-SubaŠičeve-ga sporazuma, da sta oba Hrvata. Belgrajski radio, ki ga kontrolirajo nacisti, je naglasil, da usoda Srbije ne more biti odvisna od dveh ne-Srbov. Samo ob sebi razumevno, radio ne pove, da $ybašič ni govoril za sebe kot Hrvat, temveč za srbskega kralja, ki mu je dal mandat. "Ne samo nacisti, temveč srditi sovražniki partizanov, kakor sta srbski kvizling general Milan Nedič in Draža MihajloviČ, bodo brez dvoma poudarjali, da je to samo sporazum med dvema Hrvatoma in da sta Tito in Šu-bašič orodje v rokah Rusov in Angležev." Ta Goebbelsova propaganda se širi ne samo v Jugoslaviji, temveč po vsem svetu. V Ameriki je mogoče najti iste argumente v Srbobrunu. Fašistični način je povsod isti. * DIVIZIJA NIKOLE TESLE 0 Ime nesmrtnega srbskega demokratu in velikega svetovnega učenjaka, Nlkole Tesle, uživa danes poseben ugled v novi narodni Jugosluviji. Partizanska edinica, ki je nedavno osvobodila Stojana Pribičeviča od Rrat-kodobnega jetništva, se imenuje Tretja llška brigada šeste divizije Nikole Tesle. Ru.ki vojski ob raki Prut. ki tvori mejo mod Ruoijo ln Rumualjo. Vprašanje Makedonije V Prosveti so dnevne svetov* ae ln delsvake vesli. Ali Jtb čltate vsak dan? Ameriški vojaki oddelka v akciji ne fronti blizu Sreten Žujovlč-Crni (Se nadaljuje.) Sovražniki zlasti poizkušajo prav v tem pogledu izkoristiti Makedonijo in to zaradi njenega položaja, ki ga je imela prej v mednarodnih odnosih. Kako je torej danes z vprašanjem samostojnosti Makedonije in kako so pri tom prizadeti Bolgari? To vprašanje se je, kakor smo že rekli, brez dvoma v bistvu spremenilo. Geslo avtonomije sploh ne pomeni samostojne državnosti, zlasti ne danes. Sicer pa — kako bi mogel danes gledati makedonski ndrod na svojo bodočo samostojnost pod geslom avtonomije in zveze, recimo z Bolgarijo, ki je profašistična? Tisti, ki danes v Bolgariji poudarjajo geslo avtonomne Makedonije v o-kviru Bolgarije, ne odrekajo Makedoniji, samo nacionalne pravice, temveč tudi utrjujejo postojanke Hitlerja, ki je Makedonija bojda izročil Bolgariji, v resnici pa zasedel sumo Bolgarijo. Kdor v tej domovinski vojni in po odločbah ASNOJ-a še postavlja vprašanje Makedonije, ta podpihuje nacionalna nusprot-ja in razbija napredne demokratične sile na Balkanu. To pu kjoristi vsem sovražnikom narodno osvobodilne J)orbe na Bal-, kanu in vsem reakcionarnim in fašističnim klikam, ki se trudijo, da bi zlomili enotnost osvobodilnega in demokratičnega gibanju narodov Jugoslavije. Gealo avtonomije Makedonije ne more uspevati v narodno o-svobodilnem gibanju. S tem, du ja vstal v narodno-osvobodilni borbi in oblikovul svoje nui od-no-osvobodilne edinice, uresničuje makedonski narod svojo samoodločbo in v oboroženi borbi proti nemškim in bolgurskim zavojevalcem, uveljavlja svojo pravico do enukopruvnosti in neodvisnosti. Zato je geslo avtonomije preveč vpijoče in so gu —- kakor kaže — zu zdaj opustili celo njegovi lustni zagovorniki. Medtem pa so nekateri nefaši-stični in protifašistični bolgarski krogi po objuvf odločb ASNOJ-a obnovili znano geslo: Makedonija Makedoncem s pojasnilom, da ae je treba izogniti prepirom med Srbi in Bolgari. Izmislili so si geslo: Mukodonijs Makedoncem danes, ko je Središče Balkana še v nemških rokah, kar v resnici pomeni pripra vi juti Nemcem Ae eno upravno., področje. Poudsrjuti takšno geslo danes, po odločbah AK-NOJ-a, se pravi cepiti od demokratične federativne Jugoslavije, ki je močna postojanka v boi bi proti nem&ko-fušističnim sovražnikom vseh balkanskih narodov, njen organski del; se prsvi širiti od Nemcev zasedeno ozemlje pod pretvezo, da gre zato, da bi bila vsu Makedonija makedonska ln čim bolj ae kaže, da Bolgarija zaradi no/udrž nega prodiranja rdeče armad«' koleba, tem bolj so Nemci širili in poudarjali to geslo. Nemci Jtočejo z njim prefilučo-U bolgarski reakciji, ko JI prepuščajo zasedbo Makedonije, medtem ko na drugi strani lira nijo v rezervi Vončo MihSjhjvo, ki ga bodo v trenutku, ko bi ae Holgai iju poskusila odtrgali, postavili na oder kot glavnega nosilca tega gesla, Jasno jr. da danes, ko demokiatičnt zavezniški blok v mnngoči m že priznava odločbe AJiNOJ*a in Jugoslavijo kot federativno driMVMt tvorbo, vsako geslo, ki ni v ao-gla*Ju a temi odločbami In ne predvideva makedonske feriera-ti vrte edinice v okviru demokratične federativne Jugoslavije, v resnici podpira delo nemških imperialistov in njihovih poma-gačev, ki jim Je glavni namen razbiti edinost narodov Jugoslavije v borbi proti Nemcem. Kakor smo že rekli, ni mogoče smatrati Makedonije za posebno vprašanje in tudi ne za vprašanje urejevanja nekakšnih bolgursko-jugosluvunskih odnosov, niti ne zu vprušunje razmejitve. Ne gre zu tu, ampak za mukedonski narod in njegovo pruvico. To svojo pravico bo makedonski narod dosegel s organiziranim narodnim sodelovanjem v oboroženi borbi proti nemškim zavojevalcem in njihovim hlapcem. To pruvico Je tudi mogoče doseči sumu nu ta način. Komur je tu pravica res drugocenu, kdor želi kuj prispe-vuti zu njeno uresničitev, temu niso potrebne pogodbene kom-binucije, njegova pot je preprosta pot vsenuiodne osvobodilne borbe vsegu mukedonskgu naroda! Mimogrede se bomo dotaknili še enega vprušunja, ki je nučel- no važno zu razvoj narodno o-svobodilnegu gibanja v Grčiji in Bolgurlji, zlasti pa za eedinjenjo makedonskega naroda. Nekateri grški rodoljubi namreč mislijo, da ju v pogojih danušnje vojne proti Nemcum nu morejo dopustiti zedinjevanje. osvobodilnega gibanja Makedoncev v Grčiji z matico niukedonskega naroda v Jugoslaviji, grškemu delu Makedonije pa obljubljajo avtonomijo v prihodnosti. To svoje stolišče opravičujejo s tem, du bi nekateri meščanski elementi osvobodilnegu gibanja v Grčiji, ki bi aicer lahko koristili pri izvajanju mobilizacije, nasprotovali nurodno osvobodilnemu gibanju. V takem stališču se za navidezno trenutno koristijo skrivajo veliko načelne nepravilnosti. Grški rodoljubi ne razumejo o-snovne stvari, du v bistvu vprušunja ni teritorialno odstopanje omenjenega dela Makedonije Grčiji uli Jugoslaviji, Meščanski elementi pu, ki sodelujejo v nurodno osvobodilnem gibanju pod pogojem, da luhko zahtevajo makedonsko ozemlje — niso dosledni demokrati, Grški rodoljubi ne razumejo važnosti Jugoslavije kot žurišču upora in njenega |joinenu za zbiranj« vseh narodov v skupiti oavobodilnl vojni. Tudi Jim ni jasno, da gre zu pruvice makedonskega noro* da do zedinjeftja v borbi proti sovražnikom vseh balkanskih narodov, z« svobodo Makedonije. Tudi v Angliji in Ameriki po drugi skupščini AHNOJ-u mnogo govore o makedonski federativni edinirl v federativni Jugoslaviji In podčrUijejo dejstvo, da je stalni vir medsebojnih sporov v bivši Jugoslaviji, ki ni našel rešitve dolgo vrsto let, uaahnll v manj kot triletni osvobodilni boi bi Gre za trdno edinost In bratstvo vseh riurodov Jugoslavije Naši veliki zavezniki Iz anglo« aovjotsko - ameriške protttiitler-jevske koalicije nas prav raradi te edinosti narodov In edinosti v borbi priznavajo z« enakopravne v skupnem boju proti flHUrrju in nam vedno v več)l meri pomagajo. Tako stališče velikih zavezniških držav še bolj utrjuje enotnost narodov Jugoslavije* v liorbj proti Nemcem in njihovim pomugačem v BrLijl In Belgradu. In prav zaradi takšnega stališča zaveznikov priha je makedonski tutrod v ugoden mednarodni položaj, da al bo v okviru demokratične federativ* ne Jugfadavije prvič ustvaril svojo nerodno tlriMVo. Vprašanj* Makedonije je da- Težke razmere v Italiji Bern, Švica. (ONA). — Neki švicarski driavljun, ki se je ruv-no vrnil iz Milunu, je dejul, du vlada v nemško okupirani severni ltuliji .skrajna lakota, kaos in bolezni. Prebivalstvo se stalno bori, z vedno večjo silo in z brezupnost-jo proti revščini. Ženske in otroci se potepajo po ulicuh iščoč hrane, vdrtih lic, ki Izdajajo njihovo stanje, , Sistem rucionlrunju jo prepade!. Kuponi zu hrano so broz veljave. Hrana je luhko kupljena ob katerikoli uri in gospodinje nikoli ne vedo v naprej, Čo bodo odmerki nu razpolago prihodnji teden. Po ure čakajo pred trgovinami za hrano, upajoč, du bodo prlsostne, ko pridu nuvo blago. Edini Izhod je črnu borza, kjer rlsklrajo težke denarne kazni in Ječo. Cene črne borze ao tako visok«*, da morajo mnogi deluvcl izdati toliko donurju, kolikor gu zuslužljo cel mesec, sumu za koruzno moko. Must! In meso Že duvno ni več v njihovem dosegu. Kjer Je mogoče dobiti "er-zutzno" hrano, Je po navadi tako aluba, da je neužitna. Kava, na primer, Ja ,,nemogoča. Milo Je nupravljenn suhno iz sode, Čevlji so uupruvljeni iz papirnih podplatov, ki se izrabijo v dveh dneh. Sadju ni mogoče dobiti, odkar so bila ustavljena dobuvila lz južne Italije. Evakuirane! iz srednje Italije niso več preskrbljeni od oblustl in so popolnoma odvisni od civilne miloščine. Na deset tisoče brezdomcev Je, ki živijo v bujluit. Mnogo jih trpi od tuberkuloze. Nekateri so napravili samomor zaradi strašne revščina. Bolniki ne morejo dobiti do-hodu v liolnlšnice, ker ao voe prenapolnjene z nemškimi ranjenci. Pomanjkanje milu povzroča kožne bolezni. Pomanjkanje masti pa |>ovzroča noro* stek v umrljivosti, ki je sedaj Izredno visoka. Tudi lz drugih vzrokov je življenje v severni Italiji nevarno. Lahko vas zadene mimo leteča k rog I ju, ali pa kur naenkrut do- por taci ju In prisilno delo v Nem-čljl. Priljubljeni "Kspreoso buri", v katerih se dobi na pritisk gumba skodelico kave, ao sedaj skoro pra/.nl, ker je kvaliteta kave slaba, še bolj p u /uradi nevarnosti, ki preti vsepovsod. Tudi evakuacija na deželo je neverna, ker so val vlaki prenapolnjeni In potniki viae na platformah kakor grozdje, Avtobusi oo ruvnotuko prena-jjolnjeni. Potniki se ure In ure vozijo na atrehi. Avtobusi so pogosto ustavljeni od fašistične i jo lir i je na deželi ln potniki no preiskani. Marsikateri mali trgovec ali delavec rajše ure hodi dnevno od dela In na delo. Vojna je ustvarila nov razred dobičkarjev, ki zoalužljo ogromne vsote denarja a tem, da skrivajo osebe, ki jih policijo Išče. Kitajska potrebujm "New Dtair pravi Wallace (Nadaljevanja • 1. .tr.nl) * ' ia po najemninsko-|M>s*tj 11nem zakonu, ki je doslej dosegel že velikanske uspehe za zbližanje med prizadetimi državami. "Amerika mora poslati na Ki-tujsko svoje tehnike ln znanstvene informacije, obenem pa mo-u zalagati Kitajsko s kmetijskimi stroji, gnojili in kemikalijami zu pobijanje mrčesa, kajti za vse to je tam ugoden trg. Končno pa bo Kitajska vse to aama producirala, čim si opomore po zukl j učenju vojne in ko se izvleče iz sedanje stagnacije ter ae postavi na noge moderne države." Podpredsednik Wulluce je pohvalil velikanski napredek, ki gu je sovjetska vlada že doucg-lu v Sibiriji. Na lastne oči je videl, da se azijska Sibirija modernizira na vseh poljih napredku. Tu napredek gre stopnjemu naprej ln kuže se zelo svetla bodočnost zu vso prostrano Sibirijo. Tu napredek se opaža celo v Mongoliji, ki je ima najbolj o-sumljenih ozemelj nu svetu. V zadnjih dvajsetih letih so bili doseženi velikanski uspehi v vseh pogledih proizvodnje in v življenju sploh. "Združene države akupno s Rusijo in Veliko Britanijo imajo globoke interese v naglem in mirnem raavoju vzhodne Aaije v tem, du ae ta razvoj poopeši ln da ae Izkoristijo naravna bogastva v korist vseh prizadetih ljudstev," je poudaril Walluce. Povsod, kjer ae je ustavil, je naletel na prijazne voditelje, ki so pripravljeni kooperirati, da se dvigne produkcija ter du se izboljšajo žlvljensko razmere. Glavni pogoj, da se prepreči vojna, Je rekel Wallacu, Jo v tem, da ae pomaga ljudstvom v vzhodni Asljl, kjer je široko polje za razvoj, kujti tam so na razpolago vsu sredstva, da ae dvigne človeški ponoa a smotre-nlm delom, Zato pa je neobhodno potrebno, da v tem pravcu kooperlrajo vae štiri glavne ve-lealle na Pucifiku — Kltajaku, Sovjetska unija, Velika Britanija ln Združene države. Odnosi med temi držoArami pa morajo alonoti na medarbojnem prijateljstvu in sodelovanju. VVullace je lis svojem obisku Sibirije dobil povaem drugačen vtis ud onega, ki ga ja dobil na Kitajskem. V Sibiriji Je način življenja že na moderni podlagi, kajti tam je sovjetska vi uda poskrbela, da se je dežela v zadnjih dvajsetih letih že dodobra modernizirala z uvedbo obširnili industrij in spodvigom modernega kmetijstva. Podpredsednik VVulluce Ju pn svojem rodlogovoru odletel v VVuahington, kjer bo oaebno poročal predsedniku Rooseveltu o svojih vtisih, ki jih je dobil v Sibiriji in na Kitajskem. nes prav tako vprašanje vseh narodov Jugoslavije kakor makedonskega naroda; jo naše akupno vprašanje enakopravnih nanjdov enotne d i lavne celote, To daje odločbam druge skupščin* AHNOJ-a rgodovlrtakl po meti V tem Jfhistv. nove Ju-goaiav.je - ZUJ8A Agrarna reforma na Poljskem London .-~V tukajšnjih polJaklh krogih mnogo govore o načrtih agrarne reforme na Poljskem, o kateri ao razpravljali v poljskem kabinetu. Medtem, ko vse skupine soglašajo o razdelitvi nekaterih velikih |>oaeatev, vlado mod avobodmmi Poljaki nesoglasje, koliko odškodnine bi veleposestniki dobili.' Mnenja so različriu In zavialjo od posameznikovega nagnenja proti levici ali desnici, Zanimivo je, da katoliška cerkev sohte-va, da mora obdržati laatnino, če hoče nadaljevati a svojim dolom. Češka London. (ONA).-Češka poročevalska družba je dobilo poročilo, da ao Nemci zajeli vae moško prebivalstvo štirih moravakih vasi, okoli 40bleka, ki je zablisnila pred njim prav takrat, kq je grozil. "Kdo me je vzdignil?" je mislil Zarudin ter se trudil, da ne bi mislil in je nalašč mešal svoje misli. "Tanarov? Ali tisti židek, ki je šel z njimi? .. . Tanarov? . . . A-a! Sicer pa ne gre za to ... Za kaj pa? Zato, da je vse moje življenje pokvarjeno in ne morem več ostati v polku." Zarudin se je spomnil, kako je častniško razsodišče, katerega član je bil tudi on, spodilo iz polku dva priletna, oženjena častnika, ker se nista hotela dvobojevati. (Dalje prihodnjič.) ALUES ON LANDING CRAFT WATCH BEACH BATTLE Na obisku pri mogočnih robotih Ivan Vuk 1. (Drobne beležke lz plavžev težke železne industrije na Jesenicah). Mogočno vstajajo v višino peteri dimniki plavžev ln tovarne težke železne Industrije tam ns Jesenicah. Počasi polzi gost. zdajci belkast, zdajci črn dim iz njih, kakor bi vsemogočen starec brezbrižno kadil iz velike starodavne pipe, Obstal sem pred vrati tovarne ln nekako obotavljal sem se. Ali nsj zares stopim v to državo mogočnih robotov strojev, ki jih je ustvsril nikoli počivajoči duh človekov? Pa sem začutil v sebi Mirnega sebe in sem vstopil. "Jsi sem del tiatega MI, ki vas Je ustvsril," sem rekel, "/s-to pozdravljeni!" Tajnik SMRJ. eodrug France moj spremljevalec, se Je obrnil k inženirju in vprašal "Bo kaj kmalu 'šerž ?" (Sari pomeni polnitev, izlivanje železa iz peči). Inženir jc pogledal na uro: "Kmalu," Je rekel in se obrnil k meni ter mi ponudil temna očala. "Sončna svetloba jc v tekočem železu. Zato pazite." Pogledal sem. Dolga, široka dvorana Je ležala pred menoj. Po vrsti, druga za drugo, so stale martinove peči, ogromni ko-losi, v katerih je klokotalo železo. Debela, železna vrata peči so dvigali daleč proč stoječi delavci kovinarji z dvigalom. Počasi no »e dvigala vrata peči. K ukor zastor na odru so spolzela kvišku, lz odprtine je zasijalo. za/alelo v bcložarcčem sijaju, kakor sonce v julijski vročini. V peči sami Je vrelo, klokotalo. ki|H*lo, divjalo. Bilo je, kakor da razdajajo v peči ognjeni viharji vulkana ln ognjena para je nasičala vzduh v peči, silila v dvorano, nas žgala v obraz in roke, prodirala skozi obleko, da me je kar vrglo k steni. " Kdo vendar vadrži v tem ognju." se mi je nehote izvilo iz ust. Pa mi Je smeje odgovorilo več Klasov ' Ml . . Pokimal sem s glavo. "Da. vi, kovinarji, borci za vsakdanji kruh, ustvarjalci dobrin ln bogastev, ki prenašate ogenj sonca, ln vse to samo za to, du je vesel vaš otrok, zadovoljna žena." Sedrug Andrej pa je nuravna kamero, pogledal z njenim očesom naravnost v ognjeni vihar in pritisnil na gumb. . "Bomo videli," Je rekel. Trije delavci kovinarji so lopatami metali v ognjen vihar razbeljene peči apno. Drugi j zajel z malo vedrico na dolgi železni palici tekoče železo ter ga viti, ali bolje, stresel na tla, da se je zakotalil belo ognjeni zu belj v vsem ognjenem sijaju in postajal rdeče ognjerv "Apno je potrebno, da se železo seisti in da Je bolj trpežno,' ml Je pojasnjeval Inženir. "A ti sti Um ga je pa zajel, da se na nakovalu preizkusi." In res, pristopil je kovač dolgimi kleščami, zagrabil rde-čežarečt zubelj ln ga nesel na nakovalo pri steni. In že je pelo kladivo po zublju, da so odleta vale takre. "Gotovo," je sporočil inženirju. Sodrug France ml Je pomlgnil: "Sedaj pa na drugo stran mar-tlname. K lijakom ** Stopili smo po strmih, ozkih, železnih stopnicah v širok in dolg proator. kjer teko tračnice, UMINO THI RAJI of s landing crsft hesdsd toerardi Franca, these Allles watch their buddles an shore as they move into batUe against the Nszl defenderg. ABoard tha vessel are smbulances and militarj equipment rushed to the continent to bolster invading forces. U. 8. Signal Corps Radiophoto. ......j a med tračnicami je vdolbina kakor na železnici pri kurilnici, kjer se iz lokomotiv iztresa pepel. Na tej strani stoje martinove peči in lijaki gledajo molče kakor okameneli jeziki. Verige zažvenkljajo, zarožljajo, avtomatičen žerjav se tam pod stropom v vsej svoji širini zgane in se odpelje k peči. Pod lijakom stoji na tračnicah kotel, ponvica, kakor imenujejo tisto posodo na tračnicah v tovarni; ta "ponvica" drži 30 ton tekočega železa. - •• * Kratki, komaj slišni ukazi. Kovinar s kavljem odlušči pokrov pred lijakom. /V slepeči beli svetlobi zablešči vse naokrog. Po lijaku pa se vlije, bruhne v gostem, debelem curku ognjeno-belo železrto, kakor bi teklo sonce. S hruščem teče v ponvico, stoječo pod njim. Nenavaden prizor. Strašna vročina. $akor bi bruhal vulkan in izlival lavo. Beložareča tekočina teče v močnem curku. Vedno mofneje, vedno silneje. Ponvica se polni, prekipeva, tekoče železo bruhne čez rob, se razlije preko robov, žareča žlin dra prha na vse strani kakor prekipevajoči krop preko robov ogromnega lonca. Žlindra, vsa rdečežareča, teče v jarek, kjer nastaja celo jezero, grmi, prasketa, odlomki letijo na vse strani, kakor da sta trčili dve zvezdi v vsem i r ju in se razdrobili na nešteto večjih in manjših kosov. Izvanredno divjekrasna slika padajočih zvezd! Žerjav potegne kotel ponvico naprej h "kokilam", ki stoje razvrščene po tri in tri v peterih vrstah v jarku. Iz ponvice se iz lijakov, ki so na njenem dnu, vliva v gostih beloognjenih cur- kih železo v takozvane "koki-le". Ena "kokila" sprejme 1100 do 1200 kg železa in iz nje se nalivajo "ingoti", izmed katerih tehta vsak 850 do 960 kg železa. Ti "ingoti" se potem v valjami na težki progi na Javorniku valjajo v "zagle" s težo 50 kg, dolgi pa so 160 do 180 cm s premerom 60 mm v kvadratu. Iz teh "zaglov" se potem valja paliča-sto železo ali železo drugih dimenzij, ali pa ga odpeljejo na Savo, kjer napravijo iz njih v žični valjarni žice vseh različnih debelosti. Krasna je slika, kako se polnijo "kokile" in delajo "ingoti". Ali vročina je nevzdržna. Vendar stoje zraven kovinarji, kakor bi jim nič ne bilo, in dva pomakata v tekočo strujo dolgo palico, kakor bi {»opravljala cu-re. Palica se vidno krajša. "Zakaj delata to?" sem vprašal. "Saj se bo palica raztopila?" "To tudi mora biti," je rekel inženir. "Palica ni iz železa. Iz aluminija je. S tem, da se ta snov meša z železom, postane železo bolj trpežno in bolj prožno." "Posebnost tovarne?" Inženir je zmajal z rameni. "Tako nekako, da. Vsaka tovarna ima svojo posebnost, svoj način, ki je skrivnost." | V jarku je reka žlindre, reka ognja, prasketajočega, ki meče iz sebe neštete zvezdne utrinke. Žarela je silna vročina, da me je oeklo v oči in v obraz. Kakor bi snežile goste snežinke, so leteli na vse strani ognjeni utrin-ki-zublji in padali v pesek z zamolklim cvrčanjem,- "Kakšna vročina!" sem rekel nehote in zopet pripomnil: "Kdo za vraga naj tu vzdrži?" In zopet so mi odgovorili: "Mi. In vsak dan po osem ur. 300 stopinj Celzija, nič več." Tisti "nič več," je bil izrečen tako, da bi hotel reči "hvala bogu, to še ni nič." "A v martinovi peči? Koliko je tam?" "Okrog 3000 stopinj Cenzija." Ingoti so polni. Do vrha. Drobne iskre švigajo kakor kresnice iz odprtine in v simetriji prše na tla, sedaj že rdeče-ognjene, kakor zvezda Mars na večernem nebu. "Koliko pa se izlije iz enega, šarža ingotov?" "Tako 48 do 53 ingotov." "A žlindra?" "Ta se pa uporablja za izdelavo umetnega gnojila, takozvane thomasove žlindre." — "Kos zemlje-rude, izkopan, prepeljan v tovarno, s silo ogl nja in znoja delavca spremenjen v kos sonca in nato v element, ki je koristen in potreben človeku ki je pa tudi pripravljen, da pr<^ lije tvojo kri in te raztrga na drobne kosce, kakšna sila je v tebi? In ker si U, o človek, tudi iz zemlje-elementa, kakšna sila je šele v tebi, o človek? . . . Si kakor bog, a vendar kakor suženj. Zakaj ne spoznaš svoje sile, o človek?!" Take misli so mi greble v možganih, ko sem stopal iz mar-tinarne v žično valjamo. • e • Dolga dvorana, ki sem stopil v njo. Pravokotna. Tla pločevinasta, gladka, kakor drsališče pozimi. To, kar sem videl, je bilo čudovito. (Dalje prihodnjič.) 0 Ratzni* mali oglasi POTREBUJEMO "PUNCH PRESS" OPERATORJE Oglasite se na: 2347 West 18th Street DVE NADST. ZIDANA HIŠA. Trgov, poslop. 2*5—1x0 in 4 gob. kotaže v ozadju. Na loti poleg 3 kare garaža. Stoker. Dobri dohodki. 6302 S. Archer. Portsmouth 8893 DVE-STAN. 2x4 sobe. 1 karo garaža. Zaprt porč, dobra vozna zveza. Blizo Western Electric, 1630 S. Ked-vale. y PLESKAR "PAINTER* za delo znotraj pri benču. Stalno delo. Dobra plača. Oglasite se pripravljen za delo. Ob 8. uri zjutraj. 703 S. Wells. TISKARNA S.N.P.J. spre] v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabile za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake Itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vae pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene smerhe. unUako delo prve vrste Pišite po informacije na naslov: SNPJ P RIN T E R Y 2857-59 S. Lawndale Avenue • • Chicago 23. Illlnolr TEL. ROCKWELL 4884 BOOKS BY • LOUIS ADAMIČ My Native Land...... 3.7S From Many Land s....... 3.50 Crandsons ............. 2.S0 Laughing in tke Jungle. . . 3.00 My America... , 3.75 Native9s Return......... 2.75 Tu>o-Way Passage....... 2.50 Whaf, Yoar Nam*?..... 2*0 Order from Proletarec 2301 South Lawndale Avenue Chicego 23, III. naročite si dnevnik prosveto Po sklepu 12. redne konvencije se lahko naroči ne list Prosveto ln prišteje eden. dva. tri. štiri ali pet članov la ono drušine k eni naročnini. Lisi Prosveta stane sa vse enako, sa člane ali nečlane 88.88 ss eno letno naročnino. Kei oe Člani še plačajo pri asesmeatu 81.20 sa tednik. se Jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj ni vsroka. reči. da Je list predrag sa člane SNPJ. List Prosveta Ja vaša lastnina la gotovo Je v vsaki družini nekdo. U M rad čital lisi vsak dan. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti član SNPJ, aH če ie preseli proč od družine in bo zahteval ssra svoj list tednik, bode moral tisti član lz dotične družine, ki Je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravništvu lista, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tega ne stori, tedaj mora upravništvo znižati datum za to vsoto naročniku. Cena listu Prosveta Je: Za Združ. države la Kanado 8S.00 1 tednik ta._________4J0 2 tednika la__________3.S0 2 tednike ia_______2.48 4 tednike la._____1 20 5 tednikov la.________ aič Za Chicago Ir. okolico Je 1 tednik ta.. 2 tednika ta. 2 tednike ta. 4 tednike ta Za Evropo Je... 5 tednikov la. J7.S8 S.30 5.10 2.80 2.70 IM Ispolalle spodnji kupon, priložita potrebno vsota denarja ali Moaey Order v pismu la si naročile Prosveta. list Id Jo vaša lastaina. PROSVETA SNPJ. 28S? Bo. Lawadale Ave. Chicago 22. IU. Priloženo pošUJam aaročaiao aa list Proaveta v šota 8 ...... 1. ime__________ t. le NmIo* Ustavilo ledalk la ga pripišite k moji naroča členov noje družiae: Ud od sledečih 2. __________________ A. -M__ m It a ... .. Mll „,„i ČL drašH re it Mu- 4. ........ ti drvšft ra k. r ..... .',.,.„, , h ena« m SA. ________ M. i Mesto............................. Država.------------------- Hov aaročaik Q