Irovfarina rtia 'awr,
Ste?. 93.
f Ljubljani, ? ponedeljek dne 23. avgusta 1920.
Pasamssita *tev(iHa sc vi«.
Leto III.
r		
	■	
		'•-.V
v '		
		
		L'
		
		
L ~		- j
Oglasi:
<■>*■ 1 mm x 60 lnserataega stolpiča maii 80 vinarjev, vradni 1*20 K, poslano, posmrtnice in reklame 2 K. Večkratne objave popust.
fsisaja ob ponedeljkih, sredali in petkih.
Upravniitvo ..Domovino" v Ljubljani, Sadna olloa 6. Urednlitvo ,,Domovine", Miklošičeva e. 16, Tel, 79.
Naročnina:
Sa celo ..Domovino" (trikrat na teden) mesečno 3 E
četrtletno 9 K, polletno 18 K, celoletno 36 K. Petkova številka mesečno 1 K. četrtletno S K, po; letno G K, celoletno 12 K.
Izid občinskih volitev v Srbiji.
Velika zmaga demokratom.
Popoten poraz radikalcev v kmetskih občinah. Polovica
mast v rokah demokratov.
!ca cen. Producenti v Banatu so vztrajali in so rajše čakali. Mnogo jih ča-
Beograd, 22. avg. zvečer. V mestu Beogradu so največ glasov, namreč 3528, dobili komunisti. S tem so si priborili po srbskem občinskem volilnem redu 30 mestnih zastopnikov, vso občinsko upravo in bodočega žu
ohranili samo pet: mest, namreč Loz-nico, Jagodi.no, Čuprijo, Valjevo in Požarevac.
Vsrbskih kmečkih občinah so po dosedanjih vesteh povsod zmagali demokrati z znatno večino. Po čl. 54.
pana. Radikalci so dobili 3327 gla- srbskega občinskega zakona velja za
sov in 8 mestnih zastopnikov, demokrati 2835 glasov ali 6 mestnih zastopnikov in republikanci 605 glasov ali 1 zastopnika. Komunisti so si priborili razen tega večino v sedmih mescih: Ntš, Kragujevac, Šabac, Milanovac, Kumanovo, Leskovac in Djakovica.
Demokrati so si priborili večino v dvanajstih mestih, in sicer v Vranji, Paračinu, Smederevu, čačku, Gra-dištu, Obrenovcu, Umki, Ivanjici, Zagubici, Kruševcu, Palanki in La-zarevcu. Vsi ti kraji so bili doslej v rokah radikalcev, ki so popolnoma propadli, i udi ona mesta, ki so si jih priborili komunisti, so bila doslej v rokah radikalcev. Radikalci so si
kmečke 9bčine načelo večine, t. j., ona stranka,' ki je dobila pri volitvah največ glasov, dobi tudi vse občinske svetovalce, zato je zmaga demokratov nad drugimi strankami v krnet-skih občinah toliko značilnejša! V mestnih občinah pa dobi ona stranka, ki je imela največ glasov, dve tretjini vseh mandatov, a ostala tretjina se razdeli po proporcu med ostale stranke. Na ta način je razlagati, da so dobili v Beogradu komunisti, ki so dobili samo nekaj sto glasov več nego ostale stranke, dve tretjini mandatov. Da pride beogradska občinska uprava v roke komunistov, so krivi samo radikalci, ker so razbili sporazum z demokrati.
Za preskrbo Slovenije.
Slovenija je glede prehrane pasivna. Naš zaslužek se skoro ves, uporablja za plačilo živeža, ki ga dobivamo od drugod. To velja pred vsem za zrnja, za sladkor, olje, mast in seveda za vse vrste kolonijalnega blaga. V vseh teh predmetih je interes vse Slovenije enak: tako agrarno kakor mestno-industrijske.
V kolikor ta živila prihajajo večinoma čez mejo (sladkor, olja, koloni-alije), se jim da cena znižati samo z c n sredstvom: ^ izboljšanjem naše valute. Cena sladkorja v Trstu je že precej časa stalna ali se vsaj ne menja izdatno, menjala pa se je cena naše krone. Zato je cena sladkorja padla. Čim bolj je bila krona trdna, več smo imeli upanja glede sladkorja in vsega drugega, kar od zunaj dobimo.
Valuto moremo držati le s cim najbolj ojačenim izvozom. Zal da naš izvoz ne raste. Krive so temu pred vsem transportne neprilike in draginja prevoza. Mi nismo ljudje, ki iz političnih razlogov napadajo ministra železnic v njegovi prometni politiki. Nasprotno, ko je Korošec nastopil v železniškem ministerstvu, smo upali, da bo morda vendar s pomočjo dobrih svetovalcev napravil kaj reda. Vedeli smo, da je brezobziren. Zal, da se naše nade niso izpolnile. Danes ve vsakdo, da je Korošec v železniškem ministrstvu popolnoma odrekel. Razmere na železnicah ne rečemo, da so brezupne, a slabejše so, mnogo slabejše, nego so bile začet-
kom leta. Zadnje dni je obilo prepira zaradi izvoza pšenice. Ta prepir je precej odveč. Kajti železniški strokovnjaki povejo lahko vsakomur, da 15.000 vagonov skoz Špilje ne bomo porinili ne v 6 ne v 8 mesecih! Kar pa je hujše, naše repe, zelja, sadja, vina, fižola in sočivja sploh tudi ne bomo mogli spraviti ven. S čim bomo držali valuto? Z lesom ne pojde najbrže več dolgo. Razmere z Italijo se vrhu vsega še naostrujejo.
Na vso moč moramo gledati, dase eksport iz države povzdigne. Slovenija bi se morala glede sočivja in sadja še pred jesenjo krepko organizirati. Tako bo dalo kmetu dohodkov, državi pa olajšala valutno akcijo.
Slovenija pa mora krepko poskrbeti tudi za preskrbo z žitom. Za koruzo se ne bojimo, ker mislimo vsi, da je bo dovolj in bode le skrbeti, da se zagotovi transport. Težji je položaj glede pšenice, kjer treba v roko vzeti veliko milijonov, da se nas zavaruje pred vsako nevarnostjo. Nekateri mislijo, da je treba samo meje zapreti, pa bo Slovenija preskrbljena. To napako je zagrešila Korošec-Protičeva vlada: februarja je zaprta vse gratii-ce. Kaj se je zgodilo? Kakor na poziv so skočile cene: in sicer cene tujih valut in cene domačih živil. Pšenica je bila začetkom februarja v Banatu po 3 K 50 v, v maju 11 K, dolar v januarju 90 K, v marcu 200 K! Za-prtija mej nas je stala stotine milijonov, za katere smo preplačali uvoz. Ni nam pa prinesla zaželjenega pad-
ka še zdaj. Menijo,, da jim izvoz prinese „rešitev", t. j. še višje cene.
Zdi se, da se ti producenti motijo. Njih cene so nad svetovnimi cenami. Uvideti bodo morali, da morajo nazaj.
Aprovizacija Slovenije si mora zagotoviti toliko pšenice, ko bo ugoden trenutek, da nas varuje težav v transportnih krizah in znatnejših tresljajev v cenah: Slovenija rabi morda iz Banata mesečno 300 vagonov pšenice in nekaj koruze, da regulira svoj konsum. Če si zagotovi njen Žitni zavod 3000 vagonov pšenice po vzdržni ceni, bomo varni pred presenečenji in smo tudi gotovi, da pasivnih slojev naraščanje cen ne more bistveno zadeti. Kedaj pa kupiti teh 3000 vagonov? To je stvar, ki bi jo morala posebna komisija študirati in odločati. Te odgovornosti noben posameznik ne prevzame, pa tudi nobena deželna vlada in politična stranka ne. Pač pa vsi skupaj. Trenotek pride, ko bo jasno, da po sedanjih cenah izvoz ni mogoč. Kdo pa bode dal denar.? Tu je gotovo, da edino le država more pomagati. Tu je finančni minister Stojanovič že izjavil, da je pripravljen dati na razpolago tolik" denarja, da se more večje partije kupiti in v obrokih prevzemati. Slovenski konsumenti vsi brez razlike smo v skrbeh: agrarni in mestni. Ne zaradi izvoznega kontingenta, ki je bil neogiben in bo imel svoje ugodne nasledke za našo valuto. V skrbeh smo, ali bodo državne oblasti in velike občine kos, da Slovenijo zagotove. Tu ne pomaga nobeno kričanje o cenah in izvozu. Le mirna akcija kon-sumentskih organizacij in občin pod vodstvom vlade, pod firmo »Žitnega zavoda" in s finančno pomočjo države, nam lahko olajša položaj. Tu pišemo, tu predlagamo, tu organizi-rajmo!
Kako Je na Koroškem.
Izvirno poročil > „Domovini".
Celovec, 22. avgusta.
Posledice otvoritve demarkacijske črte, ki se že kažejo, nam dokazu-iejo, da ta otvoritev ni bila nobena nesreča za nas. Slaba Avstrija je mislila, da bo z otvoritvijo demarkacijske črte udarjena močna Jugoslavija, v resnici pa je ta Jugoslaviji namenjen udarec zadel ob trdo skalo in odletel nazaj, na onega, ki je od njega hotel imeti korist.
Naša dosti dobra valuta se je pokazala kot najmočnejši finančni kordon prOti Avstriji in to ima tudi svoje politične posledice. Avstrijska kronaj je v coni A tako diskreditirana, da se za njo ne dobi takorekoč ničesar, naša dinarska krona uživa pa v Avstriji tak kredit in ima toliko vrednost, da Celovčani že milo stokajo, da odnesejo iz Celovca Jugoslovani še ono, kar so Italijani pustili tukaj. Vsekakor: od severa odhaja veliko
več blaga proti jugu, kakor ga prihaja z juga proti severu in kmalu bomo doživeli, da bo v Celovcu sklican protestni shod proti otvoritvi demarkacijske črte . . .
Samo v enem oziru je otvoritev demarkacijske črte slabo vplivala: naša uprava je zelo odpovedala, zdelo se je, kakr bi se vse pripravljalo na odhod in to je koroško ljudstvo silno zbegalo; To se sedaj popravlja, ljudstvo je zopet prišlo k sebi, po zaslugi mož, ki so dali ljudstvu zopet pogum in utrdili v njem že močno j omajan vero.
Od mnogih pogreškov, ki jih je zakrivila brezglavost naše uprave, naj navedem samo enega: Orožništvo je dobivalo po trikrat na dan medsebojno si nasprotujoča navodila in je bilo popolnoma zbegano — samo zato, ker se nahajajo na odgovornih mestih ljude, ki so — izgubili glave in niso vedeli kaj.storiti! Uprava v coni A ostane gotovo v naših rokah, med zavezniške okrajne podkomisije imajo voditi samo priprave za plebiscit in plebiscit sam, v našo upravo se pa nimajo čisto nič vtikati in vendar ljudstvo še danes tega ne ve, povsod, ono še vedno misli, da je naše uradništvo na Koroškem samo še „pro forma"', v resnici pa se nahaja vsa oblast v rokah teh okrajnih podkomisij, - sestavljenih iz angleških, francoskih in italijanskih oficirjev!
Ampak koroško ljudstvo živi že drugo leto v svobodi in ono se je naučilo tudi ceniti to svobodo. To ljudstvo je prebujeno, zavedno in odločno in v tem ljudstvu ima naša delegacija najboljšo oporo. Položaj naše delegacije ni lahak, ona bije težak boj v težkih razmerah in v marsičem je že morala odnehati, ampak naše pravice čuva ona tako, da ji lahko zaupamo. Grda nehvaležnost je napadati z raznimi očitanji človeka kot je dr. Cvijič, ali pa njegovega naslednika J. Jovanoviča, ki spada rned prve začetnike političnega jugoslovanskega gibanja. Ta dva moža vršita svojo jugoslovansko dolžnost v polni meri, na vseh drugih je pa, da našo delegacijo podpirajo, ne pa sumničijo in ji očitajo odjenljivost. Ako se naša uprava zbudi in stori svojo dolžnost tako, kot jo stori naša delegacija v medzavezniški plebiscitni komisiji, nam otvoritev demarkacijske črte ne samo ne bo škodila, temveč nam bo samo koristila.
Dosedanje delo naše delegacije nam daje gotovost da bo v težkem boju, ki še ni dobojevan, storila svojo dolžnost. Več kot ono, kar vsebuje mirovna pogodba, se od nas ne more zahtevati in ne more dati. Uprava cone A je po tej pogodbi v naših rokah in ako bo ta uprava na svojem mestu, ako bo tudi ona razumela svojo težko nalogo, potem se nam ni bati ničesar, ker ljudstvo, ki bo brez strahu pred nemškim terorjem, bo glasovalo za Jugoslavijo.
Razširjajte »Domovino"!
I. pokrajinski zlet Sokolskega Saveza SHS
v Mariboru dne 29. avgusta 1920.
m
Tovarna za sukno na Slovenskem. V Zgošah pri Begnjah se je te dni znatno razširjala tovarna za sukno. Sedaj bo zaposlenih 35 de-
Naša državna samostojnost vstajenje našega naroda k novemu življenju ni golo naklučje ali samo uspeli svetovne vojne. Moti se sleherni, ki to misli. Vsega tega ne bi dosegli nikdar, ako se ne bi naš narod pripravljal na ta veliki trenotek, ako ne bi bilo dovršeno ono velikansko delo v narodu, ki mu je kazalo pot v veliko in lepšo bodočnost. Velik kos te najvažnejše naloge je izvršilo naše Sokolstvo. Od ustanovitve prvega sokolskega društva na jugu pa do danes je stalo Sokolstvo na straži za pravico svojega naroda. Korakalo je stalno in nepremično po trdi začrtani poti in se tudi v času najhujših preganjanj ni ustrašilo, temveč se trdno držalo načel, ki so mu jih stavili njegovi ustanovitelji. Takoj po prevratu je bilo Sokolstvo prvo, ki ie odstranilo iz svoje organizacije vse plemenske znake in uresničilo to, ix> čemer je dolgo let hrepenelo. Pred enim letom — na Vidov dan — so se zbrali zastopniki celokupnega jugoslovanskega Sokolstva v Novem Sadu, kjer je bila ustanovljena enotna sokoiska organizacija za celo državo. V teku enega leta je jugoslovansko Sokolstvo združeno v Sokol-skem Savezu izvršilo reorganizacijo celotne organizacije, [zginila so vsa plemenska društva, ustanovile so se nove župe, sploh se je upeljala v celi državi popolna enctna organizacija. Jasno je, da vsled tega notranjega organizacijskega dela ni bilo mogoče misliti na velike javne nastope, kjer naj bi se pokazali uspehi notranjega dela. Vzlic temu velikemu delu pa Sokolstvo ni počivalo ln nešteti manjši župni in društveni nastopi so nam pokazali moč in delo Sokolstva. Vse svoje zunanje delo smo morali omejiti na manjše pokrajinske zlete in jih bomo morali tudi še drugo leto, ako hočemo ustvariti organizacijo, ki naj odgovarja vsem velikim zahtevam Sokolstva.
Med temi delnimi zleti je letos tudi pokrajinski zlet v Maribor dne 29. avgusta 1920. Dolžnost vseh, za katere je ta zlet obvezen, je, da store vse, kar je v njihovi moči, da se zle-ta udeleže in da pripomorejo k najboljšemu uspehu. Nobeden izgovor ne velja, nemožate in nesokolsko bi ' bilo v zadnjem trenetku popuščati in ne sodelovati. Premotrimo svoje vrste na zletu in dajmo si novega veselja in novih moči za delo, ki nas čaka letošnjo zimo. Zato, bratje, vsi na krov — še je čas.
Zletne legitimacije so bile razposlane vsem župam. Bratska društva naj jih tam zahtevajo. Ako niste dobili zadostno število, naročite nove pravočasno.
Vse župe opozarjamo, da pravočasno odpošljejo prijave udeležnikov. Ne odlašajte do zadnjega trenotka!
Glavna skupščina Saveza v Mariboru dne 30. t. m. Pozivljemo vse župe, da javijo pravočasno delegate za skupščino. Vsak delegat mora imeti legitimacijo od župe, sicer se ga ne bo pripoznalo kot delegata. Za vsakih 500 članov pošlje župa enega delegata.	_
Gospodarstvo.
Posledice povišanja železniških tarifov se pojavljajo povsod, zlasti trpi aprovizacija našeh mest. Kmetje iz okolice mest, ki pripeljejo živila z železnico na trg, računajo višje cene. Njim se pridružujejo ostali za-lagatelji trgov. Vsakdanji kruh postaje dražji, trgovci kalkulirajo s ,,Koroščevim dodatkom" — skratka povišanje železniških tarifov še danes občutimo kot najjači gospodarski udarec.
lavcev. Izdelovala bo posebno volnene nogavice, svitre, dokolenice in jopiče. To podjetje je prešlo v domače roke družbe ,,Lana", ki se'peča z izdelovanjem in trgovino tekstilnega blaga.
— Premovanje konj v Št. Vidu nad Ljubljano. Konjerejski odsek št. 1 je v svoji seji dne 17. avgusta 1.1. sklenil, da priredi za ljubljanski okraj poleg premovanja konj v Škofljici tudi premovanje konj v Št. Vidu nad Ljubljano. To premovanje, na katerem se bodo premovali konji toplokrvne in mrzlokrvae pasme, se vrši dne 5. septembra ob 3. uri popoldne v Št. Vidu nad Ljubljano.
= Cena medu na Hrvatskem. Kakor poročajo zagrebški listi se je pridelalo letos na Hrvatskem izredno mnogo medu. Vsled tega je padla cena 22 kron za kilogram.
= Vinoreja v Jugoslaviji. Po statističnih podatkih znaša površina vinogradov v Jugoslaviji približno 250.000 hektarjev, in sicer v Sloveniji (brez Goriške in Primorja) 35.000, v Hrvatski in Slavoniji 40.000, v Dalmaciji 76.000, v Bosni in Hercegovini 6.000, v Bački in Ba-ranji 45.000 in v stari Srbiji 55.000 hektarov. Po desetletnem povprečju se pridela na tej površini letno vsaj pet milijonov hektarjev vina. Tega pridelka se porabi približno polovica doma, druga polovica pa ostane za izvoz.
= Izvoz za tujo valuto. Glasom brzojavnega poročila iz Beograda je fianančni minister dovolil izvoz blaga iz naše države v Avstrijo in Češkoslovaško za nemške marke in češkoslovaške krone.
. .Z radikalsko Središnjo Zadrugo
je propadel, kakor javljajo iz, Beograda, tuaf njen duševni oče načelnik v ministerstvu trgovine dr. Milan Todorovič, ki je odšel na trimesečni dopust, s katerega se baje ne vrne več. Dr. Todorovič je bil eden tistih visokih uradnikov, ki so vsled ne-umevanja našega gospodarskega položaja in svoje trmoglavosti zadrževali in otežkočali smotreno delo v trgovinskem ministrstvu. Bil je po-oseben ljubljenec g. Protiča.
g. žitne cene na češkoslovaškem. Moka in žitni produkti na Češkoslovaškem bodo dražji, kakor so bili doslej. Cene za oddano žito se bodo zvišale. Za privatne nastavljence, katerih družine nimajo večjih letnih dohodkov kakor 20.000 kron, plačajo razliko med sedanjimi in novimi cenami delodajalci, za državne nameščence pa država.
Prepoved uvoza govedi s Koroškega razveljavljena. Ker je pljučna kuga govedi v nemšek delu Koroške, ki pripada Avstriji, ponehala, se je razveljavila prepoved uvoza in izvoza govedi s Koroškega.
Ameriško spedicijsko podjetje v Jugoslaviji. American Express Company Ltd., ki je priznano eno največjih spedicijskih podjetij v Ameriki in ki je že znano vsied svoje dovršene organizacije,' namerava svoje delovanje razširiti tudi na Evropo in zlasti na novo nastale države. V Pragi se že snuje European Ex-press Co. Ltd., a v Jugoslaviji se osnujejo podružnice tega podjetja.
g. Kuhanje žganja. Nekateri časniki so svoječasno poročali, dajekmet-skim posestnikom dovoljeno neobdavčeno kuhanje žganja za lastno potrebo. To poročilo pa ne odgovarja resnici. Kakor je poizvedela zagrebška „Riječ" iz zanesljivega vira, se je v ministrstvu o zadevi pač že vršilo posvetovanje, da kakega zaključka pa še ni prišlo. Z ozirom na okolnost, da je letos sadno drevje izredno bogato
obrodilo, bi bilo želeti, da se zadeva glede kuhanja žganja čim preje reši.
g. Nova tovarna sukna. V Zagrebu se je pred nekaterimi dnevi ustanovilo delniško društvo „Vuna" s temeljno glavnico 10 milijonov kron. Društvo bo v Karlovcu ustanovilo moderno tovarno sukna, zaenkrat samo za moško obleko. Pri podjetju sodelujejo znani inozemski strokovnjaki.
g. Češkoslovaški sladkor. Češkoslovaškim sladkornim tovarnam prihajajo izredno številna naročila za sladkor iz evropskih držav, pa tudi iz Amerike in iz Orienta. Stanje sladkorne repe je ugodno, tudi preskrba s premogom je dobra zlasti vsled po-voljne rešitve tešinjskega vprašanja. Sladkorna kampanja bo živahna.
g. Avstrijski kronski bankovci. Av-stro-ogrska banka je sklenila, da ustavi nadaljnjo izdajo bankovcev po 1 krono, ker je naklada že prevelika, papir pa predrag.
g. Cena medu. Čebelarsko društvo za Slovenijo je imelo pretečeno nedeljo v Ljubljani svoj občni zbor, ki je izvolil nov društveni odbor ter določil tudi ceno medu, ki naj bo enaka ceni surovega masla.
g. Nov češki kovani denar, češki listi poročajo, da se bo v kratkem spravil v .promet nov češki kovani denar, in sicer po 20 in 50 vinarjev. Ta drobiž bo kovan iz 75 %, bakra in 25 % nikla.
Politični pregled.
t Sestanek v Lucernu se vrši v prvi polovici prihodnjega, tedna in sicer v vili, ki je last belgijskega kralja. Iz diplomatskih krogov se javlja, da je nemški kancelar prosil, da mu Lloyd George dovoli pred začetkom konference razgovor, da bi se dogovorila o vprašanjih, ki se nanašajo neposredno na Nemčijo in Anglijo. Istočasno namerava nemški kancelar, da se dogovori z angleškim premierom glede ruskega vprašanja in odnosa nemške sovjetske vlade. Tudi zastopniki raznih drugih držav hočejo še pred začetkom konference razpravljati z Llovd Georgem. Govori se celo, da je bivši grški kralj Konstantin prosil za razgovor z angleškim premierom, cla bi nagovoril angleško vlado za intervencijo v Grški, kjer so razmere vsled borbe veni-zelistva in protivenizelista skrajno ogorčene.
t Vatikan in Jugoslavija. Od prvih dni okupacije delov naše domovine po italijanski vojski kaže rimska stolica ob vsaki priliki, da ji ni mar toliko cerkveno vprašanje, temveč, da v vsemu posluša in zadovoljuje imperializem italijanske vlade. Že od nekdaj je Vatikan izvršilni organ dunajske vlade, kadar se je šlo za zahteve Jugoslovanov, kar se je posebno pokazalo v vprašanju staro-slovanskega bogoslužja, ali dejanja Vatikana od preobrata dalje so našemu narodu in naši državi naravnost sovražna. Od odstranitve škofa Karlina, pa do dogodkov na Beki, povsod vidimo samo dokaze Vatikanskega nerazpoloženja! proti naši državi. A ne samo, da Vatikan kakor odločujoči činitelj v cerkvenih vprašanjih, povsod nasprotuje našim zahtevam, še več: italijanska ljudska stranka, k'i jo vodi politično Vatikan in ki predstavlja v italijanskem, političnem življenju Vatikan in njegovo politiko, se ob vsaki priliki, kadar se gre za jugoslovanska vprašanja soglaša z najskrajnejšim italijanskim imperializmom in nacionalizmom. Ta stranka je največ pomogla padu Nit-tija, ko je začel direklne pregovore z Jugoslavijo v Pallanzi, a zadnji govor poslanca te stranke Vassalla v italijanskem parlamentu je jasen dokaz, kaj imamo pričakovati od Vatikana, ki je danes popolnoma v službi izrazitega italijanskega imperia-
lizma. Ta vatikanska politika je izzvala v našem narodu veliko ogorčenje in prvi jasen izraz temu ogorčenju je dala dalmatinska duhovščina zbrana v Splitu, kjer je sklenila spomenico naslovljeno rimski kuri j i v kateri navaja vse krivice, ki jih je prizadel Vatikan našemu narodu, v nji opozarja na nevarne posledice za katoliško vero in izjavlja, da duhovščina ne bo nasprotovala pokretu za narodno cerkev ali pravoslavje, ker vidi, da je Vatikan odkrit sovražnik našega naroda. Ta spomenica dalmatinske duhovščine je vrlo važen do-koment, ki nam dokazuje, da je duhovščina spoznala pogubnost Vatikana naše narodne pravice. Po zlomu Avstrije, k'i je za svojo politiko vedno izkoriščala Vatikan, je rimska ku-rija prenesla svoje težišče iz Dunaja v Rim in kakor je bil nekdaj Vatikan predstraža nemškega prodiranja na Balkanu, tako danes Vatikan vrši s podvojenimi močmi isto službo Rimu in italijanskemu imperialzmu. Govor poslanca italijanske ljudske stranke Vassalle nam govori mnogo, on je odkril namene Vatikana, to je poostriti versko borbo med katoliškim in pravoslavnim delom našega naroda in tako omajati notranji položaj v naši državi, kar narodna Italija seveda komaj čaka. Še z ene druge točke je ta spomenica dalmatinske duhovščine jako važna in značilna in to je dejstvo, da je ravno sama duhovščina nastopila proti Vatikanu. Ako bi to storila kaka politična stranka, moglo bi se to razlagati kakor načelno borbo liberalizma proti cerkvi, ali ker je začela borbo duhovščina, je to clokaz, da nas v borbi z Vatikanom ne vodijo nobeni protiverski nagibi. V veliko zadoščenje je vsem, ki so opozarjali na prot.inarodno politiko Vatikana dejstvo, da se je našla zavedna |in poštena duhovščina in zaklicala Vatikanu: „Stoj, ako greš tako dalje, pride čas, ko bodo Jugoslovani prekinili vse zveze z' Rimom!"
t Svobodna država Reka. V Rim je dospela deputacija iz Reke, ki jo tvorijo člani reškega narodnega sveta in jo vodi sedanji reški župan. Deputacija ima namen, da se informira o stališču, ki jo namerava zavzeti italijanska vlada v reškem vprašanju. „idea Nazionale" prinaša razgovor s članom te deputacije Spran-ghettijem, ki je rekel: „Prišli smo v Rim, da dobimo od vlade točne in jasne izjave o politiki, ki jo hoče voditi rimska vlada v reškem vprašanju. Žal, da nismo našli v Rimu predsednika vlade in ministra zunanjih zadev, ali ako od vlade ne dobimo zadovoljavajočih pojasnil, smo pripravljeni, da jili poiščemo v Tu-rinu. Dva problema tvorita danes težko vprašanje: popolna aneksija Reke od strani Italije, ali pa proglasitev neodvisnosti .Reke, druge mogočnosti ne priznamo in tudi ne dopustimo. Ako italijanska vlada ne pristane na aneksijo Reke, tedaj smo primorani proglasiti neodvisnost Reke." Ta drugi problem in način rešitve reškega vprašanja je v smislu D'Annunzije-vili želja, ki je kakor znano že na svojo roko proglasil samostojnost Reke.
Beležke.
b. Izvozno vprašanje. „Jugosloven-ski železničar" poroča, da je Argentini] a ponudila Avstriji koruzo po 4 K 50 vin. franko Trbiž. Jugoslo-venska koruza stane v Banatu 3 K (naše), v Špiljah z izvozno carino najmanj 5 K 60 vin., t. j. 13 K avstrijske veljave. „Jugosl. železničar" zaključuje, da prosti izvoz ne bo nič pomagal.
b. Obupne posledice podraženja železnic že stopajo na dan. Osebni promet pada, pa tudi tovoriti si vsak premisli. Po našem mnenju bo na-
rastek prihodov vsled 100%nega po-viška znašal le kakih 40%, a cene vseh predmetov bodo vsebovale nad 100%ni povišek. »Straža" brani svojega dr, Korošca, češ, da je odredba poviška cene bila pametna. Pravi, da drugače ni šlo. Da klerikalci vse odobre, kar jim njihovi vodje navežejo na nos, smo vedeli, a da se bodo upali braniti 100%ni povišek tarifov, nismo verjeli. Povišanje tarifov bo prava poguba.
b. Premog torej ostane podražen. Tako je sklenila deželna vlada. Nove cene veljajo do novega leta. V ouse-ku, ki je cene premoga proučeval, so bili sami strokovnjaki iz raznih gospodarskih organizacij. Vendar so se dali od trboveljskih gospodov potegniti. Premogova stvar se ne sme potlačiti, ker je tam izvor draginje. Če komu ni prijetno, da se javno obravnava, mu ne moremo pomagati.
b. Proti Sokolstvu je zdaj ves žolč klerikalizma. „Straža" na dolgo razlaga, da je Sokol »uniformiran mate-rializem". Dokaže seveda nič. Ta očitek ni v stanu seči do gležnja Sokolstvu. Naloga Sokolstva je pred vsem uravna. Zdrav duh more pro-spevati le v zdravem telesu. Zato gojimo telo. S tem pa, da gojimo telo, da ga silimo na sistematičen trud, da se vadimo nastopati po enotnih ukazih, s tem dvigamo disciplino. Obvladati samega sebe, ozirati se na bližnjega, ž njim roko v roki delati, podrediti se, to je moralna vzgoja. Sokol pa člane tudi poučuje. On zahteva od njih nravno življenje. Dela zahteva ne le v telovadnici, kjer je Sokol, v uradu, v obrtu, v kmetiji, v vojski, povsod mora delati smotreno in disciplinirano. Sokol je ptič svobode in poleta v sinje višave, to se pravi; Sokol je idealistično društvo. On ravno trga duše od dnevnega materializ-ma. On jih hoče vzdigniti in vsposo-biti za žrtev. Sokol je najbolj socialno društvo. Tam so vsi bratje. Sokol je torej prvi bojevnik zoper materiali-zem. Na tem ne premeni pisarjenje klerikalcev nič. Pač pa so Orli najeti vojni hlapci klerikalizma. Uniforme
—	Sokolu ukradene po kroju in barvi — ste jim kupili iz izvozniških fondov. Oblekli ste jih in pognali naprej, da se za njimi skrivate, da se vaša črna barva predaleč ne vidi. Oni so vaši pandurji. Sokoli pa od lastne žrtve žive in gradijo svoj dom. Težko jim je delo. A to delo bo trajno, vaše pa bo razpadlo v vetru. Kajti Orli, ki izpregledajo, nimajo gorečnejše želje, kot da bi jim kdaj bilo dano, da se smejo preseliti med
—	Sokole._
Najnovejše.
Beograd, 22. avg. Regent je imenoval za ministra za konstituanto ra-dikalca dr. Lazarja Markoviča, ki je danes prisegel v roke regenta. Vprašanje pokrajinskih vlad bo rešeno te dni, ker je dosežen razen poverjeni-ških mest v Bosni med strankami popoln sporazum. Predsednik naše mirovne delegacije v Parizu Nikola Pa-šič je odpotoval iz Zariza v Beograd, kamor dospe tekom današnjega dne.
—	Prestolonasled Aleksander je bil včeraj v Novem Sadu z avtomobilom, kjer mu je prebivalstvo priredilo navdušene manifestacije. — Položaj na albanski meji se je znatno zboljšal, Albanci so potisnjeni nazaj, obmejne čete so pomnožene.
Dunaj, 22. avg. Vojna sreča se je obrnila na stran Poljakov, ki so na celi črti prešli v protinapad. Tretja poljska divizija je zavzela Brest-Litovsk, kjer so Poljaki razbili tri ruske divizije in ujeli 18.000 Rusov. Pred Lvovom so Poljaki razbili rusko konjico generala Budjenija. Poljska javnost odklanja ruske mirovne pogoje in zahteva, da se prekinejo vsaka mirovna pogajanja.
Novosti.
n. Prva maša v narodnem jeziku v Koprivnici. Na trgu pred farno cerkvijo v Koprivnici je pri krasno okrašenem oltarju 15. t. m. o priliki desetletnice pevskega društva »Domoljub" pel prvo sv. mašo v hrvatskem jeziku svečenik Dragutin Andres ob asistenci domačega župnika Stepana Za-gorca in kaplana Vidušiča. Naroda je bilo ogromno. Pridigo je imel ka-pucin Jeronim Tomac, ki ga je papežev odposlanec na ljubo Italijanom izgnal z Reke. Spominjal se je sv. Cirila in Metoda, ki sta se zaradi slovenščine morala braniti pred papežem. Čemu reč božjo slišati v mrtvem jeziku ne pa v živem narodnem jeziku ? Kakor Ciril in Metod, tako bodo zmagali narodni svečeniki, ki hočejo reformirati cerkev. Ta govor očeta Jeronima je globoko ginil nešteto množico. Po maši je narod priredil navdušene ovacije župniku Zagorcu, ki se bori proti škofom in Rimu, da bi se cerkev in vera povrnila narodu. Župnik se je zaobljubil pred narodom, da v delu ne popusti, pa makar naj ga stane glavo.
Predavanje dr. \Vilfana o jadranskem problemu. Pod okriljem »Jugoslovanske Matice" je predaval v Ljubljani dr. Wilfan o jadranskem problemu. To vprašanje ni le vprašanje mej, ker sega v življenje narodov, ki mejijo na Jadran. Nastalo je, ker se dolgo let odgaja ves italijanski narod v veri, da je dedič Rimljanov in da jei poklican, da gospodari. Naravna meja Italije jo morje. Umetniki so Italijani, da se jim je posrečilo prevari ti ves svet za nenaravno mejo, ki jo rabijo za napad. Jadranski problem ne bo sicer, dokler traja ta bolezen italijanskega naroda, ostro treba grajati tržaške socialiste, ki mečejo nas jugoslovanske nacionaliste in italijanske v isti koš: Mi hočemo le, kar je naše. Italijani so ob požigu Narodnega doma tako nečloveško postopal, da jim nočemo biti podobni. Govornik je opominjal, da se opusti pretirano sitrankarstvo in dela za solidno svoj ideal.
*	Razmere na Koroškem. Varnostne razmere na Koroškem postajajo z vsakim dnevom slabejše, odkar se je odprla demarkacijska črta. V Grabštajnu so se pojavili te dni štirje potepuhi, bivši „Volkswehrovci", ki so prodajali sukanec in razne vojaške predmete. Ponoči so vdrli v hišo posestnika Kuteja ter odnesli 3700 K v zlatu, 3000 K v srebru in drugih stvari v vrednosti 45.000 K. Izginili so brez sledu.
*	Za mariborski sokolski zlet vlada v Celju izredno zanimanje. Priglasilo se je žev liko število zasebnih udeležencev. Člani celjskega »Sokola" se pa udeleže polnoštevilno.
*	Rektor flr. Jovan Cvijič v Celju. Dne 15). zvečer je prispel rektor beograjskega vseučilišča dr. Jovan Cvijič k nam in sicer čez St. Lenart v Slovenskih goricah, Ptuj in Lla-loze v Celje. Ogledal si je vse navedene kraje in se posebno zanimal za etnografske razmere. Dne 20. zjutraj se je odpeljal iz Celja skozi Savinsko dolino na Koroško. Spremljala sta ga dr. Slavič in nek visokošolec. Od njegovega spremstva smo izvedeli, da ni res, da bi bil dr. Cvijič odstopil od predsedstva plebiscitne komisije, res pa je, da je zagrozil vladi s svojim odstopom, ker je imel mnogo premalo ljudi na razpolago za izvrševanje potrebnih važnih poslov.
X Gibanje proti klerikalizmu. Proti klerikalni reakciji se je začelo na Češkoslovaškem živahno gibanje. Iz Ostrave se poroča, da je izstopilo tamkaj v enem tednu nad 2000 ljudi iz katoliške cerkve, v mali občini Vi-narice pa nad 500 oseb. Kot demonstracijo proti svetovnemu kongresu
»Svobodne misli", ki se vrši prihodnji mesec v Pragi, priredijo klerikalci »velik" katoliški shod. Pa nič ne pomaga!
X Sv. Jožef branitelj pred boljševizmom. »Oservatore Romano", glasilo papeškega dvora, javlja, da je postavil papež sv. Jožefa za patrona in branitelja pred boljševizmom. Pri litanijah se bo pelo: »Sv. Jožef boljševizma nas varuj!" Ali ni to smešenje vere?
Samostanski kozel okradel patra-irančiškana. Nemo, tiho in visoko frančiškansko samostansko zidov je živi drugače življenje pobožnih, brum-nih dni, te dni pa je bil samostan silno razburjen. Pomislite, frančiškanski kozel se je drznil okoli 8. ure zvečer priplaziti v celico pobožnega patra ter mu je ukradel 40 kron in 1200 kron vredno srebrno uro. Kozla je dal pater »Vidoslav Les" aretirati. Kozel taji in navaja natančen alibi, češ, da je bil v usodnem trenutku na vrtu, kjer je »zobal grozdje". Kozel pravi dalje, da so patri nanj jezni, ker je sprejemal ženske obiske in ker je tisti večer razbil — eno posodo.
*	»Jugoslovanska Matica" na Jesenicah je nabrala že lepo vsoto članarine in prispevkov in tudi članov ima že blizu 300. A to je še vse premalo, ker še vedno ni onega zanimanja za »Matico", kakor za druga manj narodna društva. Zato prihitite vsi na ustanovni občni zbor, ki se vrši dne 8. septembra ob 3. uri popoldne pri Tancarju. Naj se ta dan pokaže, da čutijo Jesenice z neosvobojenimi brati in da imajo resno voljo jim pomagati.
*	General Smiljanič je imenovan komandantom onih čet, ki branijo jugozapadne granice pred albanskimi napadi. Položaj, ki tamkaj zadnje dni ni bil zadovoljiv, se boljša in upati je, da bodo arnavtske tolpe skoraj pregnane.
*	Minister Korošec je obolel na influenci in moro ostati v postelji.
*	Izpiti za profesorje nižjih poljedelskih šol. „Službene Novine" objavljajo v štev. 179 z dn 17. avgusta program za polaganje profesorskega izpita za profesorje nižjih poljedelskih š 1.
*	Nova telefonska linija Ljubljana-Zagreb. V prvi polovici prihodnjega meseca se izroči prometu nova telefonska linija Beograd-Zagreb. čim bo ta linija gotova, se prične graditi nova linija Zagreb-Ljubljana.
*	Porotno zasedanje v Ljubljani. Dne 30. avgusta se prične v Ljubljani jesensko zasedanje porotnega sodišča. Zasedanje bo trajalo približno 14 dni. Pred poroto pride nad 40 tatov, ki so tvorili večje ah manjše tat-tov, ki so tvorili večje ali manjše tatinske družbe. V tem zasedanju se bo vršila tudi obravnava proti dvema španjolskima Židoma, ki sta ljubljansko Jadransko banko ogoljufala za pol milijona kron.
*	Aprovizacija državne železnice v Ljubljani. Izdala se je te dni naredba, da se z dne 31. avgustom 1.1. razpusti aprovizacijsko skladišče državne železnice v Ljubljani.
sp. Jeseni v slovenske planine! Po toplicah in ob morju bivaj očim zdravniškim gostom nasvetu jemo po prestani kuri, naša krasna alpska letovišča, da so ondi utrde in izpopolnijo svoje zdravje. Lepa jesenska sezona z umerjeno toplino, očiščenim gorskim zrakom brez megle in dima ter alpska narava v čarobno izpreme-njenem koloritu gozdov in rušja, ki je ravno v jesenskem času najveličastnejša — vse te in druge dobrine bodo blagodejno vplivale na rekon-valescente in druge letoviščnike. Pred vsem priporačamo sledeče postojanke: Bohinjska Bistrica: ob progi Ljubi jana-Jesenice-Bohinjska Bistrica. Informacije: »Tourist Of-
fice za Bohinj", Bohinjska Bistrica (Ilotel Marlteš). Bled: Železniška postaja Lesce ali Bled.^Lnfomiacije: Zdraviška komisija Bled. Dobrava pri Bledu: Železniška postaja Dobrava pri Bledu. Informacije: Ilotel Stol. Kranjska gora in ob gorenjski progi Podlconn: Železniška postaja Kranjska gora. Informacije: »Tourist Office, Kranjska gora". Dovje-Mojstrana: Železniška postata Dovje. Informacije: Ilotel Triglav, gostilna Šmerc in Železnik. Žirovnica-Selo: Železniška postaja Žirovnica. Informacije: Restavracije čop, Svetina in »Pri Kun tu". Lesce: Železniška postaja Lesce. Informacije: Hotel Triglav, restavracija Legat. Polčje-Begunje: Železniška postaja Lesce. Informacije: Hotel Šturm in gostilna Begunjščica.
: Ljubljansko vseučilišče. Privatni docnt na vseučilišču v Črnovicah dr. Wojciech Rubinovicz je imenovan za rednega profesorja teoretične fizike na filozofski fakulteti vseučilišča v Ljubljani.
*	Na mestnih šolah v Celju, ki so bile tekom vojne porabljene za bolnice so vojaki pokončali vse zastore. Ker je iz zdravstvenih ozirov za otroke neobhodno potrebno, da se nabavijo novi zastori, ki bodo veljali okrog 70.000 kron, je bil gerenteki sosvet v Cejlu primoran, da je v seji dne 19. t. m. sklenil, da se v svr-ho nabave novih zasrorov naloži za tekoče leto 10 odstotna naklada na hišni najemninski davek, kar bi znašalo okrog 76.000 kron.
*	Nadvojvoda — tat. Avstrijska komisija, lci ima izslediti zločine, ki so se zgodili že za časa vojne, je zahtevala, da se izroči sodišču tudi bivši nadvojvoda generaloberst Josip Ferdinand, ki je bil svoječasno v Ljubljani v 27. polku, ker je dokazano, da je prav nesramno kradel vojni plen, posebno veselje je imel nad konji, vozovi, umetniškimi predmeti in pa cerkvenimi stvarmi.
n. Ubila ga je rakija. V Bednji (Hrvatska) je vojak stavil z gostilničarjem, da izpije liter, žganja. V dveh duških je popil vso steklenico. Dasi je bila naravna slivovka, je vojak takoj omedlel. Komaj so ga položili v posteljo, je že izdahnil.
*	Skrivnosten umor. Pretečeni četrtek so našli za Dervuškovo opekarno v Lajterspergu pri Mariboru mrtvo truplo približno 40 let starega človeka, najbrže delavca. Izvršen je bil na njem skoraj gotovo umor, ker se je konstatiralo na glavi več težkih ran. Identiteta mrtveca se ni mogla dognati.
*	Smrt pri igri. Na dvorišču neke hiše v Mlinski ulici v Mariboru so se igrali otroci z zaboji. Pri tem je padel štiriletnemu Franu Dvoraku težak zaboj tako nesrečno na glavo, da je deček na mestu obležal mrtev.
Za smeh in krateti čas.
Času primerno. Stric: Na, ljubi Janezek groš, da boš priden. — Janezek : Hvala, dragi stric, samo prosim te, pokaži mi še prodajalno, kjer bi mogel za ta groš nekaj kupiti.
Pri skušnji. Profesor: Povejte mi tri predmete, v katerih se nahaja škrob. — Dijak: (pokratkem premišljevanju) ovratnik in par manšet.
Previdnost, /^ajmošter Tone: Zakaj pa vedno zapreš oči, ko piješ. — — Fajmošter Janez: Veš, zdravnik mi je prepovedal gledati v kozarec.
Nesramnost. Minka: Kaj si pa ti tako razburjena in jezna? — Tončka: Pomisli si to nesramnost! Vedno sem namigavala svojemu fantu, da bi imela rada nekaj za vrat, a veš, kaj mi je on poslal? — Umivalno milo!
I. mednarodna konferenca dela v
Washiaqtnnu in naša država.
(Dalje!)
Od mirovne konference v Parizu ukazani dnevni red washingtonske konference je bil a tem izčrpan. Delegati so se vrnili v svoje dežele. Gotovo ni bila želja avasbingtonske konference, da delegati doma zakrknjeno molče in globoko v srcu skrivajo storjene sklepe. .Dolžnost delegatov bi bila, široko zainteresirati domačo javnost —da bi javnost s svojo odločnostjo nadomestila to, kar je ravno v teh stvareh opustila mirovna konferenca: da bi javnost od domačih parlamentov izsilila zakonito izvedbo washingtonskih sklepov. — Dosedanje izkušnje nas jasno prepričujejo, da ministrstvo za socijalno politiko v Beogradu brez močnega in odločnega pritiska od vseh strani ne more izpolniti dolžnosti, katere mu nalaga člen 350 mirovne pogodbe. Državam z bogato množino dobrih socijalnab zakonov se sklepov mirovne in wa-shingtonske konference ni treba ustrašiti; kajti oboji sklepi so tiako ozki, tako malopotezni, tako skromni in ponižni, da so jili moderne države s svojimi zakoni, ukrepi in napravami že davno presegle in dale delavnemu ljudstvu svojevoljno več, kakor pa jim hoče dati "VVashington. Jugoslavija kot celota pa je v tem oziru sila neobdelano polje in dolžnost nas vseh bi bila, da pokažemo resno voljo, dati vsemu delavstvu cele Jugoslavije vsaj eno drobtinico socijalne zakonodaje, katero je ponižno in skromno izpekla konferenca v Washing-tonu. Dolžnost našega socijalnega ministrstva je, da pravočasno izdela tozadevne zakonske načrte in predloge in jih predloži po členu 350 saint-germainske mirovne pogodbe kompetenfcnemir forumu, to je parlamentu. Ta socijalnopoljitična vprašanja morajo zakonodajni zbornici biti predložena do 27. januarja 1921, oziroma najkasneje do 27. julija 1921.
Parlament sicer po besedilu mirovne pogodbe ni dolžan sprejeti za svoje sklep? prve delavske konference, dolžan pa je tako storiti radi gospodarske potrebe in radi demokratičnih načel, katere hočemo in moramo uveljaviti v nlaši 1 mladi državi. — Na javnosti, na produktivnih masah je, da neobveznim določilom mirovne konference dajo v naši državi obvezno moč, da potom svojih zakonitih zastopnikov izsilijo realizacijo Waisbington-skih sklepov.
Pri tej priliki bi opomnil, da je skrajni čas, da vlada nekaj stori, da javnost, mlado inteligenco upelje v socijalnopolitično delo, da ji da skromno možnost, se vsaj informirati o socijalnopolitič-nem delu v svetu. Čehoslovaška republika ima svoj isocijalnii zavod, kjer ja mlademu dela- in ukaželjnemu človeku dana velika prilika, da se pripravi za bodoče narodnogospodarsko in socijalnopolitično delo v narodu. Šušmarjev imamo dosti, dajte nam znanstveno globoko naobraženih ljudi — tudi na polju socijalne politike. Delavsko vprašanje je treba reševati znanstveno \vn ne — politično. Ako naše poverjeništvo za socijalna skrb v tem oziru ne more storiti drugega, naj ustanovi vsaj popolnoma znanstveno nepolitično socijalnopolitično revijo, ki bi imela poleg informativnega dela tudi strogo znanstveni del za članke itd.
Nekaj je treba storiti, drugače bomo v bodočnosti tudi suha veja na drevesu socijalnopolitič-nega dela. Vsaka država z velikimi denarnimi sredstvi skrbi za> socijalnopolotično izobrazba in vzgojo, samo pri nas smo udarjeni s —i koim(oclr j nostjo in mislimo, da morajo vsi biti podobni
121etaemu Kristusu. Nam se svet ne bo čudil, preziral nas bo.

Olje, lahko, za vretena; olje za transmisije; olje, strojno za poljedelske stroje; olje, strojno za težke stroje; olje za avtomobile, lahko; olje „ „ izredno težko; olje za cilindre; olje proti prahu.
Glavna zaloga
ledič, Rabovc l Ml,
d. z o. z.
prej A. ZaaklH£Zi sinovi,
imfa Mirsko piica, pdatree, se proda.
Kdor jo želi kupiti, naj se oglasi pri Ivanu V: ae-la.hu, lovskem pazniku, Seržovica 7, Poaihva ob južni železnici.	3 1
rst
jugoslousnslis
urarska popravita delavnica S ia stolpae (turnske) ire s
lana Selišhap, yparshi mojster u Ljubljani,
Pot v Rožno dolino št. 10.
bz
LSS
vei'u0 T vsaki množini po naj- | HUpUjCm višjih cenah: Brinjevo oljeJ suhe gobe, fižol in druge deželni- pridtlke
Mllfiiffl najnižje: Kavo, olje, riž, sveče, moko. > ia liliim vžigalice, pravo slivovko, rnm, ter razu drugo blago.
lil v torek d
Jutro"
m
m
ITse, ki naročiti?
naniera¥ajo nanj prosimo, da store to čim prej.
Upravništ^o „Jutra" v i^jub\jam
Sodna ulica 6.
m
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA ¥ LJUBLJANI
stritarie^a uiica ste^. a. Podružnica y Splitu, Trstu, CbIdijcii, Sapajevu, Sapici, Gzlju, fflapilsopa lil Borovljah; bančna e&spazitura j Ffuja.
K 50,000.000 —
Tčltlon It. 261.
Sprejema
vi^ge na kn|i2ice in teko« ražun
proti ugodnemu obrestovanju.
Sapnle ln prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, = valut in dovoljuje vsakovrstne kredU«. = Brzojavni naslov i ,,Banka".
| 0«!nliSia giavnlcsi
j K 30,000.000
Rezervei okrog j
K 10,000.000 j
Jadranska banka :: Podružnica Ljubljana
Podružnice: Beograd, OubrovKik, Dunaj, Kotor, Maribor, Metkovič, Opatija, Split, Sarajevo, Štbenlk, Zader, Ekspozitura Kranž
Centrala: Trst.
Sprejema« Vloge na knjiiu-e. Vloge aa tekoči ia «iro-rafBH proti najugodnejšemu obrestovanju. — Ren tu) davek plača banka i* svojega.
Kupuje In prodajat Devize, valute, vrednostne papirje itd
Hskontlra i Menice, devize, vrednostne papirje itd. i%daja: Čeke, nakaznice in akreditive ca vas. tu- in
inozemska mesta 53aje predujme: na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzem*! Borzna n&ročila in jih izvršuje naj .ilantneje.	-
Brzojavni naslov: Jadranska. Telefon it. 287.