ugteuski10
Glasilo Udruženja Jugoslov. Učiteljstva — Poverjeništvo Lit^Uana.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 30' - - Din, za naročnike v inozemstvu 40'— Din letno. Posamezna številka po P— Din.		Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat 75 para za nadaljnja uvrščenja primeren popust. Oznanila sprejema upravništvo lista.	
I Za reklamne notice, pojasnila, poslana, 1 razpise služb je plačati po 75 para za I vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 25 Din.	Telefon uredništva štev. 312.		Članstvo ljubljanskega Poverjeništva 1 UJU ima s članarino tudi že plačano 1 naročnino, torej ni treba članstvu na- 1 ročni ne posebe plačevati.
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./I.
Poštni čekovni urad št 11.197. Reklamacije so proste poštnine.
Izjava.
(Iz seje ožjfega sosveta, z dne 20. X. 1922.)
Ožji sosvet pov. UJU v Ljubljani izjavlja z oziram na trditve ki jih tov. Albin Lajovic. ravnatelj meščanske šole v Tržiču, navaja v 288. št. »Naprena« t. L, sledeče:
1.	Zadeva blejskih resolucij je bila dovoljno pojasnjena v stanovskem glasilu Učiteljskem Tovarišu in enako naše stališče do države, ustave, režima in So-kolstva Tov. Lajovic seveda namenoma prezre vse to, ker sicer ne bi imel o čem Dišati proti vodstvu organizacije.
2.	Tov. Lajovic se povspenja do trditve : »Zlo je to. da je članom naše organizacije UJU omajano zaupanje v njeno vodstvo in osebe ki sede na vodilnih mestih v Ljubljani.« — Vprašanje zaupanja ali nezaupanja ie vedno stvar vsega članstva in ne Doedincev v organizaciji. Ožji sosvet je obsebiumevno pripravljen takoj dati svoja mesta na razpolago, če se za to izjavijo okrajna učiteljska društva. Sicer se pa na prihodnji pokrajinski skuDŠčini itak vrše nove volitve vodstva in bo tedaj imel tov. Lajovic priliko, da sam stopi na eno teh vodilnih mest ter pokaže, kako bi on bolje delal ob danih prilikah in pri danih razmerah.
3.	Očitki strokovnemu tajniku radi njegove izjave glede našega stališča do Sokolstva so zgolj zofističnega značaja in nevredni resnega odgovora. Ožji sosvet v polnem obsegu odobrava stališče tov. strokovnega tajnika in mu izreka popolno zaupanje in solidarnost.
4.	Draginja nas tare vse enako, samo s to razliko, da se vodstvo organizacije vedno in vedno trudi za izboljšanje gmotnega stanja in neprestano dela z našo centralo v Beogradu in Zvezo državnih nameščencev skupno za izboljšanje gmotnega stanja, tov. Lajovic pa pomaga pri tem le z očitki in navajanjem potvorjenih dejstev v javnem časopisju proti vodstvu organizacije.
Naše gmotno vprašanje ni več špe-ciialno učiteljsko vprašanje, temveč je skupno vprašanje vseh državnih nameščencev.
Drzna je trditev tov. Lajovica. da blejska skupščina ni razpravljala o našem gmotnem vprašanju. Tov. Lajovicu so tozadevni sklepi skuoščine. ki so bili objavljeni v 37. št. Učit. Tov., dobro znani. Tam je govor o draginjskih dokladah. o ureditvi materijalnega in pravnega polo-
LISTEK.
Glasbene novosti.
Emil Adamič. Mladinske pesmi.
Enoglasni zbori in samospevi s klavirjem. Izdala in založila Učiteljska tiskarna, 1922. Cena 50 Din. — Zvezek v lični obliki velike četverke in z originalno štiribarvno risbo na naslovni strani vsebuje na 40 straneh 24 enoglasnih pesmi, ki jih je skladatelj Adamič izlil iz neizčrpnega zaklada svoje globoko čuteče glasbene duše in razdelil v dva dela: I. Otroci materi — 12 pesmi ki jih lahko poio mladi pevci v zboru ali posamez — in II. Mati otrokom — 12 pesmi, ki naj jih pojo deci odrasli. Nekaj teh pesmi je izšlo v več letnikih Novih Akordov, veliko pa je novih. Besedilu jako primerni napevi in klavirski parti so vseskoz ori-
žaja o enakopravnosti omoženih učiteljic, o preskrbi nezakonskih otrok drž. činov-nikov. o potročaških zadrugah, o draginjskih razredih, o opravilnih dokladah šol. vod., o nadurah, o učiteljstvu v obmejnih krajih itd.
Seveda, tov. Lajovic vse to namenoma prezre, da sebi v prilog in svojim nagnenjem primerno napačno pouči javnost.
Vodstvo organizacije je takoj na dr- j žavni skupščini v Sarajevu zainteresiralo Glavni Odbor UJU za vse te zadeve, ie neprestano v stiku z Osrednjo Zvezo javnih nameščencev v Ljubljani in ima mirno vest da je do skrajnosti storilo vse. kar se je storiti dalo. Ce ni popolnega uspeha, ni to naša krivda in to tov. Lajovic tako dobro ve. kakor vsakdo, ki ie količkaj informiran v teh zadevah. Ožji sosvet zato s tem večjo ogorčenostjo zavrača neodgovorna podtikanja tov. Lajovica.
5. Trditev, da je meščanskošolsko učiteljstvo bilo pri zakonu o narodnih šo>-lah z dne 23. jul. 1919 prezrto zaradi tega, ker ima naredba narodne vlade v Ljubljani št. 365 Ur. 1. 1919 1. opredelitev razredov od I.—V. mesto XI.—VIII. in da učiteljstvo ne bo uvrščeno zaradi tega nikdar v uradniške razrede je naivna, ker se ravnokar uvršča tudi učiteljstvo v splošno pragmatiko državnega uradništva in sicer se ie storilo vse, da dobi meščanskošolsko učiteljstvo višjo položajno plačo in še posebne dodatke.
Nelogiko tov. Lajovica pa kaže sledeči stavek: »Tri leta so že minila, a ureditve še vedno ni. pa je tudi poverjeništvo UJU Ljubljana ne zahteva, je ni in je morda ne bo zahtevalo temveč se je doslej omejevalo le na pismene vloge in morebitno osebno drezanie. To je vse.«
V tej trditvi tiči mnogo zlobe! Spredaj negira tov. Lajovic. da poverjeništvo ni nič storilo, takoj nato pa pravi sam. da so se napravile »pismene vloge in osebno drezanie«.
Tov. Lajovic naj samo pove, kaj se da še ukreniti v tem vprašanju? Ze eno leto bo kar ima meščanskošolsko učiteljstvo svoje društvo in sedaj svojo Zvezo. Ali je bila ta v stanu urediti to vprašanje?
Poverjeništvo je bilo ves čas na delu v tej zadevi, predsednik ni pustil neizrabljene ni ene prilike ne v Beogradu in
ne doma pri lokalnih faktorjih; na državnih skupščinah UJU je vedno poverjeništvo opozarjalo na nujnost te zadeve, kljub temu. da se je meščanskošolsko učiteljstvo odtujilo ljudskošolskemu učiteljstvu in UJU. je poverjeništvo prav v zadnjem času se zavzelo pri akciji za ureditev položajnih plač in drugih tozadevnih členov v pragmatiki posebno za meščanskošolsko učiteljstvo.
Poverjeništvo je opozorilo tudi predsedstvo »Društva učiteljstva meščanskih šol« o zadevi, toda isto ni čutilo za potrebno da bi iskalo stikov za nadaljne informacije pri poverjeništvu ali Osrednji Zvezi. Tako je poverjeništvo izvedlo vso akcijo samo.
Ožji sosvet si je v svesti, da je sedaj, ko ie pravi moment za to, storil v polni meri svoio dolžnost tudi za meščanskošolsko učiteljstvo.
6.	Zadevo tov. Mahkote ie sam dovoljno pojasnil.
7.	»Čiščenja« bo treba torej najprej pri tov. Lajovicu. da bo čutil v prihodnje malo več odgovornosti za izjave, ki jih podaje in navaja v javnosti.
8.	Ožji sosvet odklanja vsako soodgovornost za črtanje proračuna za prosveto v Sloveniji.
9.	Ožji sosvet je vzel na znanje poročilo urednika Učiteljskega Tovariša, da ni tov. Lajovic nikdar protestiral, kadar mu ie bilo kaj črtanega v njegovih dopisih, in da ni prišlo nikdar do kakega ne-SDorazumljenja med obema. Zato je ožji sosvet temboli začuden nad nelojalno opazko tov. Lajovica do urednika Uč. Tov. v NaDreju.
*
Ta izjava naj se ne smatra kot odgovor ožjega sosveta tov. Lajovicu. temveč nai bo le Dojasnilo učiteljstvu in javnosti.
Ožji sosvet nover UJU v Ljubljani.
Obrambeno delo, vzgojno delo.
(Poročal na pokrajinski skupščini UJU na Bledu tov. Fr. Skulj.)
Ko smo izgubili plebiscit na Koroškem. so iskali krivde vsepovsod, na pravo pa ni prišel nihče. — In nai bi uved'i danes plebiscit v Sloveniji, pa stavim glavo. da bi doživeli neuspeh. Mnogi bo morebiti v svojem optimizmu majal z glavo, toda ne smemo se bati resničnemu dejstvu pogledati v obraz. Pravi vzrok ne-
| sreče tiči globoko v narodovi duši. ki je | hlapčevske naravi radi svojega dolgotrajnega suženstva. Narod se je vzgajal sto in stoletja v narodni indiferentnosti, nezavednosti, brez ponosa v svoj lastni narodni jaz. Narod samega sebe ne pozna niti svoje bitnosti ne pripisuje bogzna kakšnega pomena, on pozna v svoji psihi samo eno globoko vkoreninjeno čustvo in to je versko — vse drugo je blago brez javnega pomena._ki ni vzbujalo, niti še danes v svobodni državi ne vzbuja v narodu one odmeve v njegovem vnanjem življenju, ki dvigajo druge narode tako karakteristično v svetovnem koncertu narodov.
Narodne zavesti ni v masi. dostikrat tudi v inteligenci ji ni! Vprašajmo našega seljaka. obrtnika po njegovih narodnih čutstvih, do njegovi zavednosti, do njegovem Donosu, dobili bomo čudne, dostikrat smešne odgovore, če morebiti ne celo po nosu. Pred nedavnim časom sem imel priliko govoriti z nekim višjim srbskim častnikom ki mi je glede tega rekel: Slovenci ste lepo jugoslovansko pleme, a enega ni v vas. narod ste brez na-cijonalne zavesti, kai li še ponosa. Pri nas ie drugače. Naš najpriprostejši seljak zna, da je Srbin. v srcu nosi ljubav do naroda kakor dragocen biser, a na zunaj kaže ponos svoje narodne zavesti kakor DraDorščak svoj oraDor v vojni. Vaša kultura 1'e simili in se kaže na vnanje, a naša je istinito narodna in jo nosi naš človek v srcu.
Gospoda, težke so te besede, ali dokaj resnice je v njih!
So sicer argumenti, ki bi pomagali znatno to obsodbo omiliti, ali enega ne moremo izbrisati in to je naša narodna nezavednost. Kakor sem že prej povdar-jal je masa do malih izjem popolnoma nezavedna brez ponosa, žal. da je tudi mnogo inteligence tudi brez tega čuta. Koliko jih je, ki bi bili res narodni — po svojih močeh tudi Dožrtvovalni. Za njih me sram rudečice oblije kadar se jih^SDomnim. V njih srcih se ie naselil gol materijalizem, ki se nagiba že židovskim manijam. Sem na tja žrtvujejo kaj za narodne namene, toda vsikdar z godrnjanjem in Da le iz golega egoizma, ker se boje posledic bojkota ali kaj oodobnega. Bele vrane so. ki delujejo v tem izjemno. — Gosnoda. tudi naše vrste imajo še mnogo mlačnežev, zlasti med mlajšimi, kolegi in koleginjami. Tu treba kreniti na druga Dota. Zavedati se mora danes vsak učitelj, da je njegova
ginalni. posebno v pesmih: Bog daj srečo!, Krist je vstal, Ga-ga, Trara, pošto Delja. Burja V Korotan. Smrečica Ločitev, Molitev 2., Pesem slepcev in V Indijo. V zadnji Desmi je klavirsko spre-mljevanje znabiti nekoliko težko, vendar s Dridno vaio bo tudi to zmagljivo.
V svojem predgovoru pravi avtor: »Naša pevajoča mladina se je že davno naveličala enoličnosti in po večini vse prej kakor umetniških šolskih pesmi. Z izstopom iz šole jih ne poje več, da. celo izogiba se jih. Učitelji ki prirejajo šolske slavnosti, ki goje mladinske prireditve, v zadregi iščejo primernih skladb za svoje Devce. — Najslavnejši glasbeniki velikih narodov so že davno dajali mladini svoje najboljše, dobro vedoč, da bo zrno umetnosti in lepote, vseiano v otroška srca, rodilo bogato, da bo rod. vzgojen v ljubezni in spoštovanju do lepega znal ceniti stvaritelje umetnosti in biti ponosen na svoiie kulturne vrednote ...«
Evo jih v tej zbirki lepih pesmi, ki so razveseljiv pojav na glasbenem polju in dragocen orirastek v slovenski glasbeni literaturi! Hvaležni smo zanje marljivemu skladatelju Adamiču, v drugi vrsti pa tudi Učiteljski tiskarni, ki jih je založila in jim preskrbela tako okusno izdajo. Tovariši. Vam najtoplejše priporočamo v nabavo to zbirko, ki Vam bo jako dobrodošla v šoli in pri šolskih prireditvah, zato pridno sezajte do nji, dokler je kaj zaloge, ki ni ravno velika.
Dr Pavel Kozina. Pevska šola
za ljudske meščanske, srednje in glasbene šole. I. del. Založba »Jugoslovanske Matice« v Ljubljani. Tiskala Zvezna tiskarna v Ljubljani. Cena 9 Din. Profesor Kozina nas uvaja s to nevsko šolo v do-Dolnoma novo metodo Dri oevskem pouku. Doslej je bila navada, da smo potem, ko smo bili seznanili učence s črtovjem, notami, Davzami in drugimi potrebnimi glas-
benimi znaki obravnavali v glasbeni teoriji Dosamezne intervale s Drimernimi oredvajami in vajami v zadevanju intervalov v drugem — praktičnem — delu pevske ure ua smo na temeliu znanih intervalov vadili učence v petju primernih pesmi, vsebujočih znane intervale.
Kozinova Pevska šola nudi na Drvih 8 straneh osnovne Dojme o glasbi in net-ju (takt. številčni sistem, note...) . Ves Drihodnji pouk v petju do notah Da tvorijo štiri glavne skunine tonov v vsakem du-rovem tonskem načinu, ki jih I. del nava-ia le do treh višajev (tf) in do treh niža-iev ( c ). Te .skuoine so: 1. skala; iz te se razvija 2. durov trizvok. 3. kvartsekstov akord in 4. molov trizvok, kar praktično poočitujejo razvidnice. S pridnim vežba-njem v petju teh štirih skupin na primerne enozložne besede si pevec kmalu pridobi spretnost gladkega petja po notah. Tone durovega ali molovega trizvoka in kvartsekstovega akorda pa si ie treba ta-
be ne pozna hrvat. jezika. — Kako se uče učev- i ni predmeti? Samo u talijanskom jeziku, osim računstva, i fizike i to tako u svim razredima te u pripravnici. — Knjige, tekstovi? Ne pozna naše j »hrvatsko« učiteljište u Arbanasima hrvat. j knjiga. Bože sačuvaj! Ta djaci bi se setili, da i Hrvati irnadu učevnih knjiga; pa napokon u njima je stošta. što nije ugodno profesorima i j nije u suglasiu svrlie zavoda i što bi moglo naše učitelj, pitomce — pokvariti! Zato dotični pro-fesori samo diktiraju ili prevadjaju in talij, tek-stova, pa tako i pedagogiju, što se tako pod-učeva na hrvat. jeziku. Talij, jezik podučeva se dnevno jedan sat. Poljedelstvo se podučeva u talij jeziku počam od I. tečaja dalje; no samo u teoriji, pošto djaci školski vrt lani samo jedan-put vidieše. — Pevanie se ne uči, jedino gusle. Samo naučiše svi daci, hrv. i talij, sekcije, dve talij, patriotske pesrrie prigodom neke svečanosti. Nije potrebno budučem učitelju da umije pe-vati? Je li?! — Uz zavod opstoji pučka utrakvi-stička škola. kamo polaze pitomci na hospitaci-je. Arbanasi, oveče selo, trg, ne pozna kino, nema kazališta, tvornica; tu se ne priredjuju poučne ni zabavne veselice. Naš dijak tamo ne čuje i ne vidi ništa, što bi uplivalo na njegov estet-sko-moralni odgoj. — Zatvoreni su oni med če-tiri zida zgrade, gde se malo govori, mnogo bu-ba, a malo nauči radi nepoznavanja talij, jezika. — Ova i ovakova škola jest prosto mučilište za n^še hrvat. dijake, grob duha, ugušivanje srca. Zemljopisom i povešču ne širi im se pogled u svet i društvo. Iz zemljepisa uči se samo Apeninski poluotok; povest u zavodu pozna samo Latine i Rimske barbare i Skiave! — Naš mladi učitelj tek po imenu poznat če ostali svet, ili če tudi o njemu samo koju naredu i pomženje. — i Arbanaška preparandiia nije hrvatska, nego samo sramotna talij, vlasti i XX. veka!
—r Statistika, kako zatirajo Italijani v Istri jugoslovansko šolstvo. V puljskem okraju je bilo pred vojno 41 hrvatskih šol. Od teh so otvorjene samo tri. Od 66 učiteljev in učiteljic jih je ostalo samo pet. V pazinskem okraju je bilo pred vojno 48 šol, otvorjenih je samo 23. Od 69 učiteljskih moči jih je ostalo komaj 30. V poreškem okraju je bilo pred vojno 24 šol, odprti sta samo dve in na razpolago sta samo dva učitelja od prejšnjih 27. V lošiniskem okraju je bilo pred vojno 20 šol, sedaj sta odprti samo dve. Od 28 učiteljskih moči sta ostali samo dve. Omenjene predvojne šele je vzdržala deloma dežela, deloma Družba sv. Cirila in Metoda. Po gorenjih podatkih je jugoslovenskih otrok brez pouka v svojem mate- j rinem jeziku: v pazinskem okraju okoli 4000, v I poreškem 2600, v puljskem 4000, v lošinjskem 1600 in k temu številu pride še 2500 naše dece brez pouka v koperskem okraju. Tako je Istri nad 15.000 jugoslovenske dece brez pouka v svojem jeziku, oziroma brez kake šole. Pred oku- | pačijo so imeli jugosloveni v Istri 328 razredov in 362 učiteljev, danes imajo komaj 167 razredov j in 165 učiteljskih moči. Zatvorjeno ali poitalijan- ; če no je 161 razredov «in odpuščeno 197 učitelj- j sklii moči. Pred vojno je bila v Pazinu velika hrvatska gimnazija, v Kastvu moško učiteljišče. Res žalostno je poglavje o jugoslovenskem šolstvu v Istri in kakor vse kaže, bo po prizadevanju italijanske vlade, ki se tako rada trka na svoje kulturne prsi, še žalostneiše od leta do leta.
—r Vrnitev primorskih učiteljev. Bodisi ob času kislih kumare ali drugače, vedno se najde
v	naših časopisih dovolj prostora za notico v kateri se pripravlja, z manjšo ali večjo porcijo vojaškega tona, primorsko učiteljstvo, da naj se i
vi	ne. Črez par dni čitaš najraje v kakem »Slovencu« od kakega za to. toliko merodajnega do- | pisnika, kot je bil prvi, — komentar k pozivu. | Vsakokrat, ko čitam take pozive premišljujem: Torej že jutri! Vsi primorski učitelji službujoči v Jugoslaviji se nasledno jutro prebude, — oblečejo, vzamejo pod pazduho: dnevnik, katalog, raz-rednico in hajd v šolo. Ne! — Včeraj šo časopisi pozivali da se vrnemo. Torej vsak jo ubere kar po najkrajši poti črez mejo v Zasedeno ozemlje in v prvi šoli na katero je naletel, ko je stopil črez mejo, stopi na katedro, odpre dnevnik, — pouk se začne. Tako si predstavljajo našo vrnitev oni, ki te pozive pišejo? Ne! — Tudi mi ne, ki to čitamo! In vendar pišejo. Drugi dan čitaš v časopisu! Italija noče pristati na šolsko koncesijo. Nižje v isti koloni, že zopet j nekdo poživlja primorske učitelje, da naj se vrnejo. Ker ni to humorističen list si moraš, sledeč pozivu, razlagati to na ta način: Česar ne more doseči država, kot za to, po mojem, edino kom--petentna. Pokusi sam! Stopi v diplomatske od-nošaje z Italijo, mogoče bo tvoja malenkost, imela v tem večji vpliv, kakor država sama. Pri tem ne pozabi napraviti še posebne pogodbe s fašisti; če ti je mogoče z vsakim posamezno. Tega tudi ne! — Pa vendar pišejo, te poživljajo! Ne glede na to: — hočeš li govoriti s kako višjo osebo, glede službe ali premeščenja, — mesto vizitke, moraš ti predložiti reverz, v katerem se zavezuješ, da se vrneš, kakor hitro to zahtevajo merodajne oblasti, — če hočeš da se bo s teboj govorilo, te poslušalo, se tvoji prošnji ustreglo. Mogoče še dočakamo, da bo vsak poslanec in minister končal v parlamentu svoj govor z besedami: »Toda primorski učitelji se morajo vrniti!« Kakor je opominjal Kato Rimljane koncu vsakega govora: »Kartago se mora uničiti.« Kako, ne pove nihče!
Pritisk na slovensko šolstvo v Trstu. Italijani v Trstu so ob začetku tek. šolskega leta izvrševali na slovensko prebivalstvo strahovit pritisk, da bi dalo svoje otroke v italijanske šole. Po okolici so hodili fašisti od hiše do hiše in grozili s pretepom, požigom in odpustom iz službe, kdor ne bi hotel dati svojih otrok v italijansko šolo. Teror seveda ni ostal brez uspeha in na Upčinah, kjer je mnogo slovenskih železničarjev, ki so v državni službi, so mogli Italijani otvo-riti svojo štiiirazrednico, slovenski šoli so pa vzeli štiri paraleike. — Sploh so na mnogih mestih v naprej skrčili število slovenskih razredov, a 15 slovenskih učnih moči odpustili. Vendar se jim nade niso povsem izpolnile in so preostali slovenski razredi povsodi prenapolnjeni in učiteljstvo je preobloženo. Dalje so Italijani premestili skoraj vse nedefinitiv-no učiteljstvo, in sicer čisto brezsmisel-no zaradi gole šikane. Vsa definitivna imenovanja iz vojnega časa so Italijani razveljavili, sami pa doslej niti ene slovenske učne moči niso imenovali za defi-nitivno. Ali se bodo te neznosne razmere po zadnjem sporazumu med Italijo in Jugoslavijo končno izpremenile?
Vestnik za učiteljiščnike.
—u Knjižnica mariborskih učiteljišč-nikov se prav lepo razvija. Ustanovljena pred približno 17. leti, je bila prevažen faktor za slovenske mariborske učiteljiščnike. Vkljub vohunom na zavodu in zasledovanju policije, je do izbruha vojne neumorno delovala v »Peklu« narodnega doma in rešila marsikaterega omaliljivca pred renegatstvom. Vsa mlajša generacija slov. štajerskega učiteljstva se gotovo z veseljem in zadovoljstvom spominja živahnega društvenga življenja okrog knjižnice in zato se mi zdi važno, da jo informiram o sedanjem stanju knjižnice.
Slučaj in sreča sta hotela, da se knjige tekom vojne niso poizgubile, kar je tem bolj čudno, ker je bilo takrat v Narodnem domu vojaštvo. Po prevratu so prenesli učiteljiščniki knjižnico na zavod, kjer posluje še danes. Ravnateljstvo in profesorski zbor se zaveda velikanskega vzgojnega vpliva knjižnice in ji ne dela nika-kih ovir. Učiteljsko društvo za Maribor je izvolilo poseben učiteljiščniški odsek z namenom vzdrževati med učiteljstvom in učiteljiščniki potreben stik. Predsednik odseka nadučittelj Kožuh je preskrbel za vrsto aktualnih predavanj, kojih se je udeležilo mnogo učiteljiščnikov in učite-ljiščnic. Odsek je zainteresira! za knjižnico tudi UJU.
Začetkom lanskega noslovnega leta ie bilo v knjižnici 260 knjig. Zelo agilni odbor (preds. Gerlanc, podpr. Ferjanči-čeva, knjižničar Janež, tajnica Tomažič, blagajnik Jurančič) je pomnožil število za 215 knjig, tako da šteje danes knjižnica 475 knjig, ki so vse vezane. Tekom leta je dal odbor 126 knjig vezati. Temu primeren je tudi denarni promet. Dohodkov je bilo 1311 Din izdatkov pa 1531 Din. tako da ostane primanjkljaj 220 Din. Četudi moram lanskoletni odbor pohvaliti, je vendar v tem oziru grešil, kajti ta deficit bo za letošnji odbor trd in bridek oreh. Vsekakor bo treba gledati v bodoče na to. da ostane koncem leta v blagajni nekaj kapitala, a ne dolga. — Pod okriljem knjižnice se je vršilo več predavanj, dve akademiji in ena slavnost.
Rezultanta: Učiteljski naraščaj se zaveda v polni meri važnosti temeljite izobrazbe. a poslovanje odbora in delo v knjižnici mu da obenem priliko, da se vadi v vodstvu in sodelovanju izobraževalnih društev. Naši mladi prijatelji in prijateljice pa naj tudi zanaprej pridno segajo-po knjigah svoje lastne knjižnice in naj tudi zanaprej streme, da se bo spopolnje-
sveta dolžnost ne samo kot vzgojitelja, temveč kot svobodnega državljana, da vzgojuje mladino in narod v nacionalnem duhu da ga dovede do iste višine, ki jo dosegajo v tem drugi narodi. Smelo trdim. da je naš narod edini na Evropski celini, ki nima narodne zavesti in ponosa. — S čim pa bomo dvign li narodno zavest? Več potov je in veliko sredstev, najvažnejše pa je šolsko delo in delo za narodno obrambo. Ker sem se namen'1 podati nekai misli o narodni obrambi kot vzgojnem sredstvu pust:m šolsko delo ob stran, ter podam v kratkih potezah vzgojo mase v nacijonalnem čustvovanju po obrambenem delu.
Kai je obrambeno delo? Obrambeno delo je vse ono, ki ga podvzame narod v svojo obrambo pred tujcem bodisi v gospodarskem flnancijelnem ali duševnem oziru. Vsak napor ki meri na to. da se ohrani narodu, kar je njegovega je obrambeno delo. Ima pa lahko dvojno tendenco. defenzivno in ofenzivno. Narod, ki hoče biti v svetovnem koncertu narodov pošten in pravičen, se bo posluževal le defenzivne tendence, grabežljivi narodi, ki si prilastuieio ekspanzivno silo. se poslužujejo ofenzivne tendence. Slednja mora imeti v narodu krepko razvito nacijonal-no zavest in nepremagljiv ponos, ker mora vedno računati s protiofenzivo. Tak narod je bil in je še nemški narod. Slovani so bili v svoiem obrambenem delu sko-ro vedno v defenzivi. in so izgubljali od leta do leta teren, ker jim ie nedosta.ialo globoke narodne zavesti. Zlasti mi Slovenci smo plačali zelo drago svojo nezavednost v defenzivi. Ko bi bilo naše obrambeno delo izdatnejše, ne bili bi izgubili Koroške 'n ne tičalo bi v sužnosti pol miljona našega naroda. Toda no toči zvoniti ie zaman!
Naše obrambeno delo vrši danes več društev kakor: Družba C. M.. J. M., G. Z. in Straža. Zadnji dve ne stopati posebno v ospredje, pač pa hočem posvetiti nekaj misli prvima. Prva CMD. je bila ustanovljena 1886 leta ter deluje že nad 36 let. Družba je nepolitična in ima na programu kulturno delo v prvi vrsti vzgo-io potom šolstva. V teku svojega obstanka ie rešila nad 200.000 otrok, ki bi bili sicer propadli potujčenju. Ogromno delo .ie to in še ogromnejše so bile žrtve, če pomislimo da je to delo slonelo na ramah samo zavednih ljudi, ki štejejo komaj 4Vo% skupnega naroda. Družba je lepo organizirana po svojih podružnicah, ki so pa žal med vojno mnoge razpale in prenehale s svo'im delom, dasi ie družbino obrambeno delo danes stokrat potrebnej-še kakor kdaj poprej. Koliko učiteljev in učiteljic je oo naši pokrajini, ki ne poznajo tega dela. ki ne poznajo ustroja Družbe, ki ne ooznaio pomena Družbe za vzgojo narodnega čustvovanja in zavednosti mase. In vendar je učiteljstvo poleg druge inteligence poklicano pred vsemi drugimi. da se zanima in deluje za Družbo, ker vrši ona skerai enako, a važnejše in pomembnejše delo za skupnost naroda. — Po mnogih krajih so se raznesle vesti, da Družbe več treba ni. ker imamo lastno državo; dalje, da nima sedaj pravega dela in da je sploh postala nepotrebna. Gospoda. to je zmota in sicer usodna zmota, če se to kvarljivo naziranje ne zatre.
Družba vrši še danes ogromno delo____
in potrebuje mesečno nad pol miljona kron. — Iz navedenega sledi, da je naša dolžnost, da po svojih močeh delujemo za družbine namene, za njeno visoko misijo. — Delovanje za obrambeno delo ima posledico vzgojevanja narodove mase v narodni zavesti in ponosu. Vsak član Družbe goji v svojem srcu ljubezen do naroda svojcev in ta ljubezen ga dviga do nesebične požrtvovalnosti. V pregovor je že prišlo: Kjer Cirilmetodar. tam narodna zavest, tam Sokol, tam plemenit člo-
ko zapomniti, da jih lahko zapoješ v kateremkoli redu.
Ta metoda pevskega pouka po notah je popolnoma nova in iako praktična, ker se ogiblje utrudljivih in dolgočasnih pevskih vai v zadevanju intervalov. Ob koncu šele navaja knjiga kratek nauk o intervalih ki iih prav praktično po.iasnuje in-tervalska razpredelnica.
V narodni pesmi »Čuk se je oženil..« kaže avtor s kratkimi predhodnimi vajami poprei metodično pravilni postopek pri pevskem pouku predno prehaja k petju te pesmi. — Petdeset enoglasnih pesmi iz vseh delov Jugoslavije tvori sploh te-meli I. delu Pevske šole. Delo še ni dovršeno: v kratkem bo prvemu delu sledil drugi, ki bo v niem skušal prof. Kozina pojasniti na narodnih pesmih način več-glasnega petja. Tudi drugi del ne bo »pesmarica«. temveč knjiga za pouk. ki bo izpopolnjeval nedovršeno teorijsko tva-
vek. Pozivam vas zlasti gg. predsednike in zastopa ke okrajnih učiteljskih društev, da pri svojih zborovanjih obdelate snov o obrambenemu delu ter greste s točnim programom na delo med ljudske mase. če pridobite ljudstvo za obrambeno delo ste ga vzgojili v narodni zavesti in v plemeniti požrtvovalnosti s katero bo Družba ohranila svoiernu narodu i one brate, ki bi s:cer utonili v tujčevih valovih.
Drugo društvo obrambenega značaja je J. M. Ona ima gospodarsko politični obrambeni značaj. — Družba CM. vrši svotie delo po vzorcu nem. »Schulverei-na«. dočim si je navzela J. M. težnje nem. »Stidmarke«. Želeti pa je, da bi pričela J. M. velikopotezne akcije, kakor »Siidmar-ka«. da bi zainteresirala za svoje namene velekapital in velepodjetja vsepovsod tam, kjer je naš živelj ogrožen, ter da bi postala nekaka avantgarda CM, ki vrši s. podrobnimi doneski drobno delo kulture in prosvete vsepovsod, kjer je potreba nastala. — Dolžnost bodi učitelj-stvu. da se za to obrambeno društvo zanima. ter oroučava njegovo delo. — Delo dr. sv. CM. je vzgojno! V narodnem duhu vzgojena mladina ne pade in ne zagreši izdajstva nad svojim narodom, ker nosi globoko v srcu ljubezen do svojega roda, do rodne zemlje, do rodnih bratov. Zakaj je na Goriškem, v Trstu in Primorju naše liudstvo tako jekleno tako narodno čuteče. — Ker ie vzgojeno v narodnem duhu. Zaka.i je padla Koroška, zakaj so severne maje nacijonalno tako šibke., zakaj je Prekmurje nezavedno? Zakaj so po vseh večjih mestih Štajerske tako trdne nemške postojanke? Odgovor je na dlani. Na zapadni meji je učvrstilo naše postojanke narodno šolstvo in zlasti delo CM. družbe. Na severu pa je zasa:ala svoje kremplje v naše meso Siidmarka — Schulve-rein pa je nadaljeval vzsrojno svoje delo ter potujčil in privezal vso našo rajo z dušo in telesom na te postojanke, s tem, da je vzgoTil cele garniz:je v nemško naciionalnem duhu. — Vse to da misliti! Če hočemo- da se udejstvimo kedai kot svobodno liudstvo v svobodni državi, je naša sveta dolžnost — in to smo dolžni tudi napram svojim bratom osvoboditeljem Srbom — da vzdržimo pozicije v našem obrambenem delu tam preko do ure. ko pride ter da očistimo nečedno zalego »Schulvere'na« in »Sudmarke« z našega narodnega telesa na severu. To se pa more zgoditi le če vzgojimo narod v nacionalni zavesti. Pot do tega cilja pa gre skozi delo obrambe, ki odseva v idealni požrtvovalnosti. Gospoda, krenimo na to not, težka je, toda hvaležna ne toliko za posameznika, temveč, za našo skupnost za bodočnost in veličino naše države. S tem delom vršimo podrobno delo pravega ujedinjenja. S tem nesebičnim delom za blagor celokupnosti oblažujemo one nesrečne kali in zelišča naše politične razdvoienosti in podedovane slovanske nesloge. Tovariš pravi: Kdor Jugoslovan — ta Sokol, a jaz pravim: Kdor učitelj, ta obrambeni delavec — iz njega izhaja Jugoslovan — Sokol.
Neodrešena domovina.
—r Učiteljište u Arbanasima kod Zadra.
Ovo učiteljište ustanovljeno je, da odgoji učitelje za hrvatske škole Julske Krajine i talij. Dalmacije. Zar je zbilja ono hrvatsko? Da li zaista hrvatski odgaja mladiče i devojke, koje če — ako Liudu! doči na hrvatske pučke škole, da uče i odgaiajaju hrvatsku decu?! — Da vidimo! — Koji je jezik ravnateljstva tog zavoda? Pa — ta-lijanski. Ta i učitelj, pitomci, da udovolje ravnatelju preparandije, iz oportunitete ulažu molbe u talij, jeziku. — Profesori su Hrvati? J edini ve-roučitelj K. Jedretič je rodom i mišljenjem Hrvat, ali se njegova reč ne čuje niti uvažuje na zavodu. No, on nema ni odvažnosti ni avktorite-ta da nešto zastupa i brani u profesorskom zboru — Ostali profesori su svi mišljenja Talijani, akoprem znadu večinom hrvatski. Evo im ¡mera: ravnatelj Filippi (Filipič), Delli (Delič) (Baro-nis, Missoni. Ribolli, Cavli. Učitelj pevanja i glas-
rino prvega dela. Tretji del bo pa namenjen umetni pesmi.
Prvi del te knjige je odobril oddelek za prosveto in vere v Ljubljani z odlokom z dne 14. avgusta 1922, št. 3037, višji šolski svet pa io priporoča z odlokom z dne 28. septembra 1922, št. 11.332, kot učno knjigo pri pevskem pouku za višje razrede osnovnih šol za meščanske šole, za nižje razrede srednjih šol in za učiteljišča.
Knjiga, ki bi bila v tiskarsko-tehniš-kem pogledu lahko okusnejša, je v resnici vredna vsega priporočila._—a—
MILAN SKRBINŠEK:
Čitanje in deklamacija v šoli.
(Dalje.)
Med gojenci so lahko tudi takšni, ki so nadarjeni za kakoršnokoli umetniško udejstvovanje, in ie naloga moderne šole,
ki si je postavila za cilj čisto individualno vzgojo gotovo tudi ta, da ne budi in ne razvija v gojencih samo občečloveških zmožnosti, temveč tudi umetniške.
Iz vsega tega sledi, da je pri čitanju in deklamaciji v šoli ono postopanje, ki skuša podati literarni proizvod v čim boljši estetični obliki neobhodno potrebno.
Znano ie, da vzgoja k umevanju ene umetniške panoge daje pravo podlago in pravilne smernice tudi za umevanje drugih. Samo da si v eni umetnosti estetično prav orijentiran. pa boš našel v drugi za umevanje njenih bistvenih vrednot gotovo pravo pot, kakor hitro se začenjaš pobližje za njo zanimati.
Tako sem. torej poskušal od več strani utemeljiti potrebo pravega reproduk-tivnega udeistvovanja gojencev ob priliki čitanja in deklamacije v šoli.
So učiteljske moči, ki ne zahtevajo v šoli od učencev drugega nego da berejo prozo in pesmi in povedo te. če so imeli
naloge, se iih naučiti napamet »gladko«, to se pravi takorekoč v eni sapi. brez pre-stanka in docela monotono.
Drugi so že uvidevnejši in puste učencu vsai da misli v toliko, da ne pove pesmi čisto mehanski napamet. temveč se besed, ki jih izgovarja, zaveda.
Najboljši med njimi pa zahtevajo kvečjemu še logični naglas.
A kakšno bodi pravo prednašanje pesnitve, oziroma po kakšnih pravilih se ravnaimo. da ^a pri učencu dosežemo?
Kakor vsaki drugi umetnini, tako daje tudi pesniškemu proizvodu ideja, ki jo je v njem pesnik izrazil, neko enotno vnanjo in notranjo obliko. Treba ie torej da se ohrani ta enotnost tudi pri čitanju in deklamaciji, ker le tako pride ideja do živega izraza.
Predvsem ie treba torej navesti go-ienca k temu. da občuti pesem v celoti in tako samoobsebi ob enem tudi že njeno splošno razpoloženje ritem in dinamiko-
vala, kar jim bo takrat, ko bodo zapustili zavod, v ponos, učiteljiščnikom pa v korist.	—ša.
—u Vzgoja našega ženskega učiteljskega naraščaja. Opozarjamo na današnje poročilo »Društva učiteljic osnovnih in meščanskih šol. učiteljic ženskih ročnih del in vrtnaric« v Mariboru. — Ljubljansko učiteljišče si lahko vzame za vzgled razumevanje za pravo vzgojo učiteljstva. ki ga imajo v Mariboru, kajti učiteljstvo predobro občuti greh slabe vzgoje na učiteljišču ki ga je vzgajalo in izobrazilo le za med štiri stene šolske sobe. popolnoma nič pa za življenje in delovanje med narodom. Beseda »narodno prosvečivanje« je našim vzgojiteljem tuja dasi trka z vso silo tudi na vrata učiteljstva, takoi ko nastopi svojo prvo službo.
Vestnik meščanskih šol.
—c Brutalno postopanje. Kakor ču-iemo ie višji šolski svet pozval ravnatelja dr. Fr. Romiha, da naj vloži prošnjo za upokojitev. Dr. Fr. Romih ima velike zasluge za meščansko šolstvo pri nas. Službuje že 46 leto in nam ie vzgojil celo vrsto prvovrstnih meščanskošolskih učiteljev. V vsej dobi še ni imel ni enega dopusta. -Spisal nam je celo vrsto izbor-nih knjig. Toda vse to ie referentu za meščanske šole premalo, da bi pardoniral odličnega šolnika in mu zada na večer niegovega službovania in tik pred prag-matiko brutalni poziv naj sam prosi za upokojitev. — Tako avtokratsko postopanje ne pridobiva simpatij, ampak ostre obsodbe.
Trgovsko-obrtno in kmetijsko šolstvo.
—t Državna kmetijska šola v Št. Jurju ob južni železnici. Nezadosten obisk. Za prihodnji 11 mesečni tečaj se je priglasilo premalo učencev. Slabo znamenje časa, da zanimanje za kmetijsko strokovno izobrazbo stalno pada. Prej je bilo vedno dovolj prosilcev, da se je za-moglo sprejeti le najbolj izbrane. Sedaj se ne spravi niti polno število vkup, dasiravno je ta zavod posebno praktično urejen in nudi ravno v razmeroma kratki učni dobi kmečkemu naraščaju posebne ugodnosti. Kaj se toraj zahtevajo še nove kmetijske šole, dokler ne znajo kmetje obstoječe dovolj ceniti?! Menda je maloštevilni prijavi kriva povišana oskrbnina? Tista pa niti ne odgovarja današnjim cenam. Tri kure nane-sejo na leto v jajcih toliko vrednosti, kolikor znaša ta celoletna oskrbnina. Menda je nesim-patična kolekovina za prošnje? To je pač predpis. Prošnje, ki niso kolekovane z 14 Din, se ne smejo vpoštevati. Največ bode pač krivo pomanjkanje delavcev na kmetih, oziroma visoke mezde. Prihodnjost pa zahteva žrtve v tem ozi-ru. Bližajo se časi in razmere, ko bodo duševne zmožnosti zopet boli odločilne nego fizično delo; najbrž bolj kakor kdaj prej. Prevdaren kmečki oče naj bi torej žrtvoval za jedno leto vrednost dela svojega sina. Ker je do sedaj še premalo učencev prijavljenih se podaljša rok za prijave in se sprejemajo, pa le kolekovane prošnje, celo še do 10. novembra.
Iz Jugoslavije.
—	V Beograd odpotujeta pov. UJU tov. Luka Jelene in strokovni tajnik tov. Rud. Dostal. da prisostvujeta sestanku uradniških organizacij in v zadevi uvrstitve učiteljstva v uradniško pragmatiko ter v drugih stanovskih in šolskih in organizacijskih zadevah.
—	Birokratična brezsrčnost. Ob priliki smrti ljube žene, sem zaprosil okr š. svet v Mariboru za 4 tedenski dopust, da bi se moii močno zrahljani živci zopet malo utrdili, posebno ko sem moral še 2 dni pozneje k pogrebu edinega brata pokojne Janeza Hauptman. naduč. v St.
Vidu pri Ptuju. Bilo je zame dovolj tragike. Služim 43 let kot učitelj; opravljal sem svojo službo vestno in sem imel ves čas svojega službovanja samo 7 dni bolezenskega dopusta. Upal sem. da mi šol. oblast že iz teea dejstva blagohotno dovoli zaprošeni dopust. A česa nisem pričakoval se je zgodilo. Prejel Sem sledeči odlok: Šolskemu vodstvu pri Sv. Martinu. Okrajni šolski svet ne dovoljuje Antonu Oselrnanu nadučitelju na trirazrednici pri Sv. Martinu p. Vbg., zaprošenega 4 tedenskega dopusta, ker po izjavi okr. zdravnika njegovo zdravstveno stanje za tak dopust ne daje dovolj povoda. — O tem ie obvestiti zgorai imenovanega. — Predsednik: Lajnšič, 1. r. — Brezkomen-tarja. Pripomnim, da nisem bil pri zdravniku
—	Zahvala kralja učiteljstvu v Prek-murju. Gospodinu Jurku, predsedniku konferencije prekomurskog učiteljstva Murska Sobota. Gospodine! Po najvišem nalogu Njihovih Veličanstava Kralja i Kraljice Kraljevoj Kanceiariji je čast zahvaliti na izjavi vdanosti, upučnoj Im sa prve konferencije učiteljstva Prekomurja. Po naredbi šefa Kabineta Punomočnog Ministra Sekretar: R. Krstič 1. r.
—	Sad katoliškega shoda. Poleti je bil katoliški shod v Nazarjih pri Mozirju. Dr. Hohnjec je govoril o katoliški šoli. Med drugimi brumnostmi ie rekel tudi sledeče: »Pokojni dr. Krek ie pisal v »Ob-zoru«: Ce bi učitelji plačevali staršem za to. da jim otroke podučujejo. potem bi učitelji imeli pravico določati kaj se naj otroci učijo; ker pa to ni tako. zato imajo starši pravico odločevati, kaj se naj otroci uče.« Pametni ljudje so se tem besedam posmehovali češ. še čevljarju ne smem reči. kai nai uči fanta, če ga dam njemu v uk. Učitelji že vedo kaj imajo učiti. Nevedni ljudje so si pa to po svoje tolmačili. Prišla ie neka ženska k nadučitelju opravičevat svojega otroka zaradi šolskih zamud ker ie dobila opomin. Opravičevala ga ni nič, pač pa je pričela kričati in ie rekla: »V Nazarjih so poslanci rekli da če bi vi nam plačevali za to. da nam otroke učite, potem bi lahko vi z njimi komandirali: tak pa ne boste. To so govorili slovenski poslanci, pa ne nemški.« Temu je dodala še nekaj katoliških pozdravov lastnega pridelka in zaključila: »Sedaj pa toži, če češ!« Pred sodnikom je ženska kazala kes. da je verjela katoliškemu duhovniku kot poslancu. Zato ji ie tožiteli odpustil proti primerni odkupnini. Ker ie dr. Hohnjec katoliški duhovnik in zato pošten, bo gotovo zapeljani ženi povrnil škodo. Njen naslov izve pri uredništvu »Uč. Tov.«
—	Prošnja. Nove čitanke za osnovne šole so prirejene Po šolskih letih; zato je nemogoče, rabiti iih enotno na nižje organizovanih šolah. Vsled tega smo pri-morani rabiti še »Šolski list«. Ker pa nam primanjkuje I. stop. št. 2 in II. stop. št 1, zato prosi podpisano šolsko vodstvo, naj mu one šole, ki teh listov več ne rabijo, pošljejo do 20 izvodov vsake navedene vrste proti primerni odškodnini. Najprej pa se prosi pismene obvestitve. — Šolsko« vodstvo na Gorici pošta Mozirje.
Prosvetni oddelek v državnem svetu. Državni svet se je konstituiral v šest sekcij. Slovenske zadeve, t. j. upravno sodišče v Celju ima peta sekcija t. j.: Rad. Filipovič, načelnik, člani: Mih. Radivojevič, Ibrahiin beg Deftedarevič, dr. Radoje Jovanovič, Lazar Jakulovič. — Pro-sveto ima četrta sekcija, t. j.: Jer. Stankovič, načelnik; člani: Pet. Petrovič, Vel. Viilovič, dr. Dom. Mazzi, M. Mušički. Delokrog: upravno sodišče v Dubrovniku, ter ministrstva: pravda, prosveta, finance.
—	Sv. Martin d. Vbg. (Zahvala). —
Vsem prijateljem(icam), znancem, tova-rišem(icam). posebno pa še čč. gg. duhovnikom. ki so spremili blagopokojno k zadnjemu počitku, kakor tudi za mnoga izražena sožalja k izgubi moje žene se tem potom v svojem in v imenu mojih otrok
Seveda tu ni mogoče operirati z globokimi besedami, psihoanalizo itd. temveč je treba gojenca potom asociacije sličnih razpoloženj in dogodkov v njegovem življenju samem zanesti v ono duševnost, ki preveva pesnitev.
Glavna in najenostavnejša označba ■notranje enotnosti pesnitve bo pač ta, da bo gojenec označil pesem kot veselo ali resno, to občutijo lahko že najmanjši. Tudi če finejšega diferenciranja teh občutij otrok ni zmožen, glavno je doseženo in je za šolo tudi že skoraj dovolj. Starejši bodo znali občutiti veselo pesnitev že kot razposajeno, šegavo itd., resno pa kot žalostno, poučno itd.
Glavno ie torej, da gojenec doživi in prednaša pesem oziroma berilo predvsem njegovemu splošnemu občutju primerno.
Vzemimo na primer iz druge čitanke za osnovne šole Zupančičevo pesmico ZorJca in Mešičkovo črtico Bogastvo in sreča.
Če porečem otrokom, da si naj poti-hem najprej sami preberejo pesmico ali črtico in jih potem vprašam, kakšna je. ali vesela ali resna, bom dobil gotovo pravi odgovor. In z lahkoto bom dosegel, da čitajo pesmico veselo, črtico pa resno. Glavno razpoloženje je tako torej že do-življeno in izraženo. A mogoče je doseči še več. Če opozorim otroka na to, da govori pesemca o zorici in ne o veličastni jutranji zori. in da Mirkota radi tega. ker se še vedno v posteljici greje pokara smeje in ne strogo, ga bom pripravil tudi do tega. da bo občutil šegavost, ki daje veselemu razpoloženju pesemce čisto svoj značaj. Seveda ne smem otroku povedati sam. da je pesemca šegava in zakaj je Segava temveč ga moram pripraviti do tega. da to sam zapazi, le tako bo ono šegavost tudi občutil in le če io občuti, jo bo znal tudi pri čitanju ali deklamacijj izraziti.
(Dalje prihodnjič.)
najtopleje zahvalim. — Ant. Gselman, naduč.
—	Vaditelje osnovnih šol, ki so na
Vernih duš dan po opravkih v Ljubljani in tiste tovariše ki prostovoljno slu-žiio nad postavno dobo 32. let in so zato dobivali letnih 400 Din nagrade, vabim na prijateljski pomenek ta dan ob V2II. uri v sobo hranilnice in posojilnice v Učiteljski tiskarni. — Janko Zirovnik.
—	V Maribor je bil imenovan učitelj, ki je svoio službo nastopil navzlic temu, da ni dobil družinskega stanovanja. Moral se ie ločiti od svoje družine, v kateri ima tudi svojo mater. Za njo je prejemal prej rodbinsko doklado. Ker pa sedai mati nima s sinom skupnega ognjišča. ta ne dobiva več rodbinske doklade, čeravno svo.io mater vzdržuje tudi sedaj — zaradi ločenega gospodinstva tem težje. Pa tako razso'a knjigovodstvo na podlagi zakona o draginiskih dokladah. Ne loči se torei sploh ločenega gospodinjstva od takega nasilnega nenormalnega stanja v gospodinjstvu. Kako je v tem slučaju? Kdo naj sedaj vzdržuje mater? Človek bi se smejal takim abderitskim sodbam, če bi ga tako hudo ne zadele!
—	Odbora seja Slovenske Šolske Matice se vrši v četrtek dne 2. novembra ob 2. uri popoldne v zbornici I. mestne deške ljudske šole na Ledini v Ljubljani. Vsi člani se tem potom vabijo, da se udeleže sestanka. — Predsednik: Dr. Pivko.
—pl. Tovarišu Josipu Čučeku je umrl sin Vladimir v 20. letu starosti. Naše to-variško Sožalje!
Naše narodno prosvetno delo.
METODE PRI NARODNO -PROSVETNEM DELU.*
»Ljubezen do naroda, smotrenost v proučevanju naroda in vztrajnost pri delu so temelji za delo ljudskega izobraževanja, a metod za to delo se moramo z naporom in trudom priučiti.«
»Narod ima o mnogih stvareh v resnici mnogokrat zelo malo znanja, a življenjskih izkušenj ima mnogo, in mesto da si jemljemo ugled pred narodom in njegovo nevednost naglašamo pred celim svetom, moramo vsako delo za prosveto naroda navezati na ogromno in solidno narodovo izkustvo in na tej snovi dvigniti in širiti nova znanja.«
Nikola Radojčič, univ. prof.
*
To mora sploh veljati za zakon pri ! delu, da se ne sme nikdar populariziranju ali navduševanju na ljubo na kateri- j koli način ootvarjati resnica ali celo uporabljati laž kakor se je to godilo in se godi v tendecioznem .zavajanju ljudstva, kar se z lažnjivim imejiom naziva izobraževanje.
»
Z ničimer se pri ljudstvu ne more doseči večjega zaupanja, kakor s podajanjem resnice, in vsaka zgradba — o tem naj bodo prepričani tisti, ki tako postopajo — katero zidajo nekateri na laži i,n potvarianju. se zruši v nič. kadar se odkrije v njej eden kamen laži.
*
Resnica se torej ne sme v nobenem | oziru potvarjati in nikakor se ne smejo mesto dejstev podajati visokodoneče fraze ker nikdar ne koristijo, ampak vedno škodujejo.
*
O naši državi se more. v ostalem, poleg nekaj slabega, povedati toliko lepega, dobrega in upanjapolnega. resničnega da taka tolmačenja zanesljiveje vplivajo nego katerekoli tirade. o katerih se more vedno misliti, da se pojejo samo radi tega, ker manjka lepih, 'resničnih dejstev, ki bi se mogla pokazati. Je dosti stvari ki bodo gotovo dosegle odločilen uspeh, ako se spretno in z ljubeznijo pokažejo, samo da jih moramo poznati in umeti spretno pokazati.
Tudi tu se mora povedati resnica, tudi tu se moramo pred vsem čuvati mlačnega, gladkega prikazovanja, v samih svetlih in blestečih barvah, opisovanja, ki ne zaoušča nobenega vtisa in kateremu nikdo ne verjame.
Prikazovati se morajo živi ljudje z dobrimi in slabimi lastnostmi, in ravno-takšni kraji leoi ali pusti ne na prazni,
izmišljeni ali shematizirani fantomi.
*
Moramo namreč dobro vedeti, kako se najbolje in najuspešneje prikazujejo in razlagajo slike, s katerimi se tolmačijo slabe posledice n. pr. alkohola in spolnih
* Odlomki iz brošure univ. prof. Nikola
Radojčiča »Delo dijaštva za narod«. Založbi »Jug« — Ljubljana.
bolezni. Zato ne zadostuje samo dobra vodja.
*
Ravnotako se mora dobro vedeti, kako se najlažje razjasnujejo in lahko razumljivo pokažejo težki ekonomski problemi. Kako se dajejo navodila o racionalnem gospodarstvu, o davkih, o denarju itd.
*
Posebno težko ;je naučiti se toilmačiti čisto pravna vprašanja, katera mora poznati vsak človek ker je vedno potrebno, da iih pozna. Dobro se mora vedeti, kako se naj razjasnijo širokim slojem, ki nimajo o tem nobenega pojma. n. pr. moderni nazori o kazni in njenih namenih, o kaznovanju dece itd.
Ravno tako ni lahko razlagati različnih tehničnih vprašanj, ki so sedaj celo aktualna, brez priprave za ta posel, ako-
ravno so težkoče tu že manjše.
•
Posebno pa je težko uspešno delovati v etiškem in estetskem poučevanju in spopolnjevanju mas in ie treba pri tem vedno pomniti da plitvo in trivialno, povsem brezvsebinsko, ni nikdar tudi popularno.
*
Predmet torej, o katerem želimo poučiti druge, mora biti predavatelju do natančnosti poznan, on ga mora popolnoma obvladati in poznati metode, kako ga razložit drueim. da ga more na pravem mestu zagrabiti in z uspehom vtisniti v
zavest onih, ki predmeta ne poznajo.
*
Dalje ni treba misliti, da je z uspešnim predavanjem stvar končana. Niti najmani. Pridejo dvomi, nasprotni vplivi, pozabljivost itd. in izbrišejo, pretvorijo in falsificiraio vzbujeno prejšnjo predstavo.
*
Vsled tega se je treba zavarovati z močnimi prosvetnimi organizacijami, ker samo one. a ne posamezne osebe, morejo posredovati stalna predavanja. Morajo se torej razčlenjevati stara in ustanavljati nova tirosvetna društva z dobrim notranjim ustrojem in določenim delokrogom
—	čitalnice, knjižnice (stalne in potujoče), pevska glasbena, telovadna in športna društva itd., da se morejo preko njih prvič, sistematično širiti koristna znanja in. drugič, da se morejo ta znanja v društvih ponavljati in utrjevati.
*
Boljše je tam malo in tiho delati, kakor, iz varnega zavetja mnogo kričati. Z dobro organiziranim delom,- med ljudstvom se nikakor ne sme zamenjevati bučno »delo za narod«.
Delo med narodom mora. poleg tega, da se vrši na tihem in brez hrupa, kar bo doseglo gotovo vedno trajno zaupanje, imeti še.eno lastnost, katere redno nima
—	biti ne sme vsiljivo.
*
Toda navadno se deda z neke namišljene višine in se z ljudstvom postopa, kakor z nedoraslim detetom in se stalno zamenjava dve stvari — nedostatek znanja
in nedostatek živiljenske izkušnje.
*
Pri tem se nikakor ne smemo posluževati vsiljivega ali celo predrznega tona, ki izziva odpor in smeh. — ž njim tudi ubijamo ugled prosvetnega delavca ter tako že v naprej jemljemo delu vsak uspeh.
Šolski
odri in pevski zbori.
—po V Št. Vidu p. Grobelnem se je
v nedeljo uprizorila žaloigra »Mlinar in njegova hči« v občno zadovoljnost in nabito polnih prostorih. Čisti dobiček dobi šolska mladina. Ponovi se v nedeljo, dne 29. okt. točno ob 3. uri.
Književnost in umetnost.
—k H. SIenkiewicz. Z ognjem In mečem.
Povest iz davnih dni s slikami. Prevel dr. R. Mole. III. snopič. Tretji snopič nove izdaje velikega in zanimivega Sienkiewiczevega zgodovinskega romana je izšel ter je opremljen z lepimi ilustracijami. Ta in prva dva zvezka se dobita pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani:
—k Slovenska Matica. Za leto 1922. izda »Slovenska Matica« zadnji zvezek »Slovenskih narodnih pesmi« z daljšim zaključnim spisom sedanjega urednika dr. J. A. Glonarja in 3. zvezek Mencingerjevih izbranih spisov v uredništvu dosedanjega urednika dr. Jos. Tominška. Članarina znaša 80 kron. Vsi poverjeniki, ki dozdaj tega niso storili, se prosijo naj takoj pobero in odpošljejo članarino. Dalje se opozarjajo vsi prijatelji književnosti na izdanja »Slovenske Matice«. Iz založnin zadnjega časa je še v zalogi »Zemljevid slovenskega ozemlja« (120 K); Golia, »Pesmi o zlatolaskah (40 K) in »Večerna pesmarica« (40 K); I.ermontov-Borštnik, »Junak našega časa« (40 K); Dr. Lah, »Začetki Slovenske Matice« (20) in Češka antologija (48 K); dr. Lončar, »Politično življenje Slovencev« (48 K); Vida Jerajeva, ilustrovana zbirka otroških pesmi
»Iz Ljubljane čez poljane« (60 K). Kot izredna za-ložnina je v tisku imenik krajev na zemljevidu slovenskega ozemlja.
—k Učiteljsko Akcionarsko Društvo »Zavi-čaj« u Skoplju, osnovano pre godinu dana, izdalo je kao prvu svesku zbirke patriotskih brošura pod imenom »Naša Neoslobodjena brača« ovu knjižicu iz pera poznatog Ljubljanskog prosvetnog radnika, učitelja i publiciste, g. Frana Erjavca, koja je u slovenačkom originalu bila veoma simpatično primljena pre dve godine. U knjižici se ukratko, ali jasno i pregledno, iznosi ekonomski, kulturni i politički položaj Istre pre evropskog rata u vezu sa sadašnjim stanjem, pod italijanskom okupacijom. — S obzirom na sasviin slabo ili samo površno poznavanje ovog nesredjenog dela naše zemlje i našeg naroda, ova če knjižica dobro doči ne samo školskim radni- ! cima, i školskoj omladini, koji mogu dopuniti svo- | ja geografsko-etnografska znanja — več i svima intelegentnijiin ljudima i rodoliubima, koji se in-teresiraju nesredjenom sudbinom Istre i Istrana, a neznatna cena od 1 dinara omogučava, da knjigu nabave i pročitaju i najsiromašniji. Učiteljsko Akcijonarsko Društvo »Zavičaj« u Skoplju došlo je na srečnu i pohvalnu ideju, da u jev-tinim sveskama za narod izdaje popularne patriotske- poučne spise i knjige. Pre ove patriotske serije, Društvo je otpočelo izdavati u sveskama od pola dinara odabrane Srpske Narodne Pesme iz zbirke Vuka Karadžiča, od kojih su več štam-pane dve sveske. po dvadeset hiljada primeraka. Osim toga Društvo izdaje i stručni list »Prosvetni Radnik« kao i dečji list »Zavičaj« koji se štampa u petnaest hiljada primeraka. U ovom pravcu Društvo nastavlja rad i dalje i taj rad, s obzirom na sredinu u kojoj se razvija i na cilj, kome teži, zaslužuje največu pažnju i potporu svih prosvetnih ljudi u našoj otadžbini. Po imenu akcionarsko, ovo je Društvo u stvari čisto prosvetno — patriotsko društvo, jer svojim ma-lenim kapitalom od sto hiljada dinara služi je-dino Prosvečivanju naroda Južne Srbije, što se vidi iz člana 1. društvenih pravila, a jaš bolje Iz neverovatno malih cena društvenih izdanja, koie nisu veče od pola dinara po štampa-nom tabaku. — Sv.
—k V. Hobhovse — A. Ogris; Liberalizem. Zbirka političnih, gospodarskih in socijalnih spisov.
Angleški pisatelj Hobhovse nam podaja točen popis liberalizma kot miselne in državne smeri ter dokazuje, da je liberalizem ne samo oče socjjalizma, marveč tudi njegov naslednik. Nemška literatura ne pozna nobenega tako temeljitega dela o tem predmetu, slovenska politična se j je pa s tem prevodu naravnost obogatila in spis bo brezdvomno mnogo pripomogel k politični vzgoji naše inteligence.
—k Dr. Ivo Šorli: V deželi Čirimurcev: Dva dečka Mihec in Tonček zaideta v podzemlje, kjer prebivaio pritlikavci Čirimurci. Ti jima onemogočijo povratek in tako jih začneta dečka uvajati v »pridobitve kulture«, dokler se ne nauče tudi vojskovanja in se ne začno medsebojno pobijati. Po raznih doživljajih in nevarnostih zmaga človeška prebrisanost nad pretkanostjo čirimur-skega poglavarja in dečka se vrneta. — Knjiga je namenjena v prvi vrsti že nekoliko razviti mladini Naslovna stran profesorja Kašelja s ta-jinstvenim modrim kamenom iz dežele Čirimurcev in njegovih devet celostranskih prav lepih slik bo privlačnost tega vsekakor nevsezadnjega spisa še povečala.
Iz naše stanovske organizacije.
Iz poverjeništva UJU v Liubliani.
Iz seje ožjega sosveta UJU poverj. Ljubljana dne 20. oktobra t. 1. v Ljubljani. — Navzoči: Dimnik Iv., Dostal, Fegic, Gnus, Jelene, Luznar, Rus.
1.	Prosvetni proračun za Slovenijo, ki je bil črtan v iznosu 30 milij. Din, je vzbudil upravičen vihar vsepovsod in je našel oster odmev v okraj. učit. društvih. Poverjenik Jelene poroča o dopisih okraj, društev, ki odločno protestirajo proti črtanju posameznih postavk, kar zavzema celo protizakonito stališče. — Sklene se, sestaviti v tej zadevi memorandum, ki se predloži merodajnim faktorjem v Beogradu, tako v ministrskih kot v parlamentu.
2.	Razpis vakantnih definitivnih n.est naj se vrši na predlog radovljiškega društva dvakrat v letu in sicer v pomladanskem in jesenskem terminu. — Naroča se zastopnikom "v v viš. šol. svetu, da v tem pogledu ukrenejo potrebno.
3.	Proslava narodnih praznikov in spominskih dni. Ponovno se opozarja, naj se s prostimi šolskimi dnevi čim najbolj štedi, ker takih proslav kot je bila n. pr. Slomškova 601etnica, je lahko vse polno, tudi je neprimerno, da.se v to svrho določi kar ves dan, uporabi naj se v določenem šol. dnevu jezikovna ali zgodovinska ura.
4.	Glede železniških legitimacij na državni železnici, v kateri zadevi postopa ravnateljstvo drž. žel. v Zagrebu skrajno malomarno in je došlo od strani našega članstva do številnih pritožb, se sklene vloga na ministrstvo saobračaja.
5.	Pragmatika državnih nameščencev. Strokovni tajnik tov. Dostal poroča o poteku razprav, ki so se vršile v Osrednji Zvezi javnih nameščencev, kjer ima svoje zastopstvo tudi učiteljstvo. V zadnjem času je izšel vladni načrt glede uvrstitve državnih činovnikov v položaje. V tem načrtu je učiteljstvo sicer vpošte-vano in pravično uvrščeno, kot se je z naše strani vedno in s povdarkom zahtevalo, v II. kategorijo t. j. ona s srednješolskim zrelostnim izpitom. Pri točnem pregledu tega načrta se je pa opazilo, da so posamezne vrste učiteljstva napačno une-šene ozir. popolnoma izpuščene, tako n. pr. otro-
ške vrtnarice, učiteljice žen. roč. del, učiteljstvo socialnih šol, okraj. šol. nadzorniki itd. Organizacija je takoj storila svojo dolžnost ter je opozorila na te nedostatke ozir. dopolnila osrednjo uradniško zvezo in zakonodajni odbor v Beogradu. Naše poverjeništvo hoče biti tudi zanaprej 1 v stalnem stiku z ostalimi uradniškimi organizacijami v Ljubljani in v Beogradu, da se učitelj-stvu v nikakem pogledu ne učini kaka krivica. Ker se vrši v zadevi pragmatike dne 29. t. m. v Beogradu zborovanje javnih nameščencev iz vseh pokrajin in bodo zastopane vse kategorije državnih uradnikov, se sklene, da se udeležita v imenu slov. učiteljstva tega zborovanja tudi tovariša Jelene in Dostal, ki prevzameta vrhtega tudi intervencijo glede črtanja postavk prosvetnega proračuna, dalje glede zakonskih načrtov učiteljišč in glavnega prosvetnega sveta.
6.	Obrt. n a d a 1 j. šolstvovSloveniji še vedno ni enotno urejeno, zlasti v materialnem zmislu glede honorarjev, kar poroča litijsko okraj, učit. društvo. Organizacija ne more storiti v tem. pogledu ničesar drugega, kot da opozarja na pred leti ustanovljeno društvo učit. na obratno nada-ljev. šolah, ki se naj oživi in ščiti interes prizadetega učiteljstva.
7.	V zadevi tov. Albina Lajovca se sklene izjava, ki se priobči v »Učit. Tovarišu«, v ostalem se prepusti zadeva domačemu društvu.
8.	Pisavo »Slov. Narod a«, ki na podlagi svoječasne gledališke kritike »Hlapcev« smeši učiteljski stan, ožji sosvet odločno obsoja in obžaluje da uredništvo imenovanega lista priob-čuje take kritike, ki poleg nestvarnosti kažejo očito animoznost do učiteljskega stanu.
9. Srednješolsko društvo »Prepo-r o d«, ki se peča s hvalevredno in idealno akcijo, restauriranjem grobov naših literatov in drugih slavnih mož, se obrača s prošnjo za primerno podporo. V to svrho se nakloni prispevek 100 Dinarjev.
Gibanje okrajnih društev v Sloveniji.
+ MARENBERŠKO UČIT. DRUŠTVO zboruje v četrtek dne 9. novembra ob 9. uri v šoli Pod-Velko. — Na dnevnem redu je razun običajnih točk: 1. Poročilo o pokrajinski skupščini UJU (tov. Vidmar). 2. Predavanje nadzornika g. Skulja o šolskem vrtnarstvu. 3. Zemljevid domačega kraja Brezno, razkazuje in pojasnuje tov. Krajnik. 4. Referat tov. Visočnika: »Najhujši boj je življenje, zato je treba istemu najresnejše priprave«. 5. Plačevanje članarine. Udeležba obvezna!
+ GORNJEGRAJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje dne 4. nov. ob 11. uri na Rečici. Na dnevnem redu so društvene zadeve, poročilo o pokrajinski skupščini na Bledu ter event. podavanje. Da se vidimo zdravi in v polnem številu! Predsednik.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KOČEVSKI OKRAJ zboruje v petek, dne 3. novembra 1922 v Ribnici (velika šola) po prihodu dopoldanskega vlaka. Kosilo je naročiti pri tov. ravn. A. Mervi-ču. Udeležba obvezna — sicer opravičilo. Zdravo!
+ »DRUŠTVO UČITELJIC OSN. IN MEŠČANSKIH ŠOL, UČIT. ŽEN. ROČ. DEL IN OTROŠKIH VRTNARIC« je zborovalo v Mariboru dne 12. oktobra ob številni udeležbi.
Društvo si je stavilo nalogo zanimati se za ženski učiteljski naraščaj; ga vzgajati za društveno misel ter med našo žensko mladino prenesti zopet ono iskro idealizma, ki je ugasnila v materijalistični povojni mentaliteti. Zavedajoč se te naloge, je društvo povabilo učiteljiščnice četrtega in tretjega letnika tukajšnjih učiteljišč, ki so se odzvale v polnem številu. Pohvalno je, da g. ravnatelj Voglar shvata važnost naše moderne misli ter je osebno privedel svoje učenke k zborovanju. Celo gojenke samostanskega učiteljišča so se zborovanja udeležile, razumevajoč, da mora šola vzgajati za življenje, kar je med samostanskimi zidovi nemogoče. Predavanje strok, učiteljice Jele Levstikove: »Socijalno delo učiteljice«, pa je bilo tudi vredno, da so ga z zanimanjem poslušale v lepem številu zbrane to-varišice učiteljice in ravno v tako lepem številu se nahajajoče bodoče učiteljice. Predavateljica nam ie obširno začrtala nalogo učiteljice; kakšna bi morala biti, kakšna je in kake so ovire, ki jo pri njenem delovanju čakajo. Črpala je iz svojih bogatih iskušenj. Predavanje je trajalo celo uro, a bilo je tako zanimivo, da je vladala v dvorani skrajna tišina, znak neomejne pazljivosti.
Sklenilo se je, da se delce tiska in prodaja v društvene namene.
Po predavanju je večji del učiteljišnic zapustil dvorano, ker so se obravnavale interne društvene zadeve v obširnem poročilu, ki ga je podala predsednica. Po poročilu se je pričakovala burna debata, katere slab vzgled se ni hotel dati naraščaju. To debato bi naj povzročila, kakor je bilo sklepati iz časniških napadov in ustnega poročila, resolucija zadnjega društvenega zborovanja glede nameščanja učiteljic v Mariboru. Po poročilu pa se ni nobena članica oglasila k besedi, kljub opetovanemu pozivu predsednice, da je tukaj kraj in čas, kjer se naj izgovori kritika in se naj izrazijo različne želje. Ta molk je izražal, da se vse članice strinjajo z resolucijo, ki je bila nekaka manifestacija za pravičnost pri nameščanju in demonstracija proti protekciji. Všeč ni bila onim, ki hočejo v kalnem ribariti in iskati uspehov na zavitih potih.
Kot tretja točka zborovanja je sledil pogovor o delnem črtanju dnevnic učiteljicam žen. roč. del in otroškim vrtnaricam. Draginja je neznosna, a namesto več, dobimo vedno manj. Ni baš lahka služba, ki jo opravlja učiteljica žen. roč. del. Navede se samo en slučaj. Učiteljica žen. roč. del ima pouk na dveh šolah. Trikrat na teden gre po uro daleč tja in nazaj na drugo šolo. Tedaj ima k 20urnem pouku na teden še 6 ur hoda, a dobi mesečno, ker je poročena z | učiteljem 1600 K plače! To je ravno toliko, ka- j kor zasluži boljša šivilja v 3 do 4 dneh pri šivanju enega kostuma! Brez komentarja! Sklenilo se je posredovati na različna mesta, da se odpravi ta krivica.
Ob sklepu zborovanja se predsednica še enkrat zahvali predavateljici za lepo uspelo predavanje ter izreče tudi zahvalo kučegardaricl
mešč. šole za prepustitev dvorane. Nato se zaključi res v vsakem oziru lepo uspelo zborovanje.
+ ZBOROVANJA KRANJSKEGA UČIT. DRUŠTVA z dne 11. okt. 1922. se je vdeležilo 73 članov. Od odsotnih se je opravičil le eden. V otvoritvenem govoru opozarja predsednik tov. Fr. Luznar na sklepe blejskega zborovanja in izrazi željo, da se učiteljstvo čim agilneje posveti sckolskemu delovanju, če ne direktno, naj pa vsaj poseča telovadbo naraščaja, da moralno podpira vaditelje pri požrtvovalnem narodnem poslu.
Predavanje ravn. tov. Alb. Lajovica o »podrobnem učnem načrtu prof. dr. Fr. Jedlička« je bilo kaj zanimivo. Srečo je iskati le v ljubezni do dela; to slednje pa je vzljubiti mogoče ie »če se | današnja izobrazba preokrene v toliko, da se šele na podlagi praktičnega izvežbanja prehaja k teoriji. Po njegovem načrtu naj bi se šolstvo razdelilo v 23 zavodov, ki naj bi jim bila podlaga praktično urejena meščanska šola. Ista naj bi ve/bala mladino v vseh športih, imela naj bi svoje čitalnice, knjižnico, igralno sobo, kopeli, delavnico, stalno razstavo šolskih izdelkov, geolo-gično urejene zemljevide svojega okoliša, galerijo slik vseh učiteljev na razredu i. dr. Pouk naj bi se vršil dopoludne v sobah, popoldne na prostem. Otroci nai vzljubijo potovanja. Učitelji naj bi prepotovali na državne stroške vse večje evrop. države in se vežbali v vseh večjih delavnicah. Otroke naj vzgajajo k samostojnosti, kajti močan je le tisti, ki se lahko zanaša na samega sebe. Naše dosedanje znanstvo se ne kapitalizu-je dovoljno. — Poročilo bi bilo umestno objaviti v Popotniku. — Tajnik izjavi, da so načrti g. Jedi. osnovani na meščanskošolski izobrazbi. Osnovno šolo pisatelj enostavno prekorači, kakor da bi ravno ona ne bila temelj vsej narodni na-obrazbi in narodnemu gospodarstvu. Ce najmanjl ne bodo vzljubili prirode in dela, dvomimo, da bi ga starejši. Naš narod pripada v ogromni večini kmečkemu stanu, naloga naša pa je, da ga k istemu kolikor mogoče zadržujemo in ne poganjamo po svetu. Mnogo nasvetovalnih navodil je kmečka šola že zdavnaj samaobsebi uvedla, ker se ves njen pouk giblje v tesnem stiku s prirodo in praktičnim življenjem .— Da so ti pomisleki gole fraze, je pač neokusna vtemeljitev ogromnega načrta, ki ga g. predavatelj sam naziva za utopijo.
»O zgodovini škofjeloške šole« je predaval tov Kramar. Namen mu je bil, zainteresirati uči-teljstvu k poglabljanju v domačo zgodovino, ki naj bi bila temelj domoznanstvenemu pouku. Zgradba šole, najimenitnejši šolniki, odlični učenci. črna knjiga, zlate bukve, vse to so zanimivosti, ki naj ne preminjajo v zaprašenih aktivih. Želeti bi bilo, da imej vsaka šola vso zemljepisno in zgodovinsko snov domačega okoliša sestavljeno po učnih slikah tako natančno, da jo je mogoče podavati vsakemu novincu, če tudi kraja samega še ne pozna.
»O zborovanju UJU na Bledu in v Sarajevu« poroča tajnik — kot delegat. I. Iz njegovega poročila je učiteljstvo posnelo, da sta ožji sosvet— tako kot delegacija na Bledu svoje dvadnevno zborovanje neumorno posvetila vsem vprašanjem zadevajočih se materijelnega in pravnega stališča učiteljstva in šolstva sploh. Žalostno je dejstvo, da se ravno član našega društva tov. Lajo-vic Albin v zadnji številki Napreja neutemeljeno obrega ob sklepe delegacije in ob vodstvo, kakor da bi ista ne spolnjevala svojih dolžnosti. Napačne so njegove trditve, da bi bilo članov UJU omajano zaupanje v vodstvo in sebe, ki sede na vodilnih mestih da bi podeželsko učiteljstvo trpelo radi blejskih resolucij (ki so izšle ravno iz vrst kmečkega učiteljstva). V znamenju svobode smo ravno proti omejevanju svoboščin (glasom sklepov zagrebškega katehetskega kongresa). Da obvarujemo šolsko mladino pred dvolično vzgojo, smo štilizirali 4. točko glede nadzorstva .onih mladinskih društev in šol, ki jih vodijo osebe, pripadajoče po svojem značaju prrotidržavnim strankam. Te osebe pa vendar niso učitelji, ki so s službeno prisego obvezani poučevati v smislu ustavnih določb. V privatnem življenju imej vsakdo svoje nazore o ustavi ali obliki države, nikakor pa ne moremo odobravati beganja mladine. Naj li vzgojimo same hinavce?
V svojem zagovoru izjavi tov. Lajovic, da soglaša z vsemi resolucijami, povolii mu ni le izraz »ustava« v 4. točki. Če se ie isti zamenjal z besedo »država«, potem tudi tej točki ne nasprotuje. Glede nezadovoljstva nad vodilnimi osebami navaja v dokaz pogovor izza nekega učiteljskega omizja. (!?)
Na. predlog tov. Ranta (Šenčur) se soglasno sprejme sledeča resolucija:
Učiteljstvo kranj. okraja obsoja potvorjeno informiranje javnosti o internih zadevah naše organizacije in se strinja s sklepi pokrajinske skupščine na Bledu.
Tov. Zahrastnik pripomni, da je z Lajoviče-vo izjavo zadeva urejena, čemur se zborovalci na predlog poročevalca ne moreio pridružiti, ker vsebuje članek še osem istinitih neresnic, ki so ostale nepojasnene, nedokazane in nepreklicane.
II. Radi pičlo odmerjeneeega časa ni bilo mogoče podati vsebino vseh govorov izza glavnega zborovanja UJU v Sarajevu, pač pa je poročevalec navedel nekaj taktičnih pomislekov, ki se predlože v uvaževanie poverieništvu v Ljubljani.
Članarina se dvigne na letnih 96 Din, ki naj se vplačajo v četrt letnih obrokih.
Strokovna navodila glede izvrševanja zamudnih izkazov, inventarja, proračuna, (svečava, drva 5 sežnjev za sobo) i. dr. poda g. nadzor Vil. Rus. — J. L.
Pristopite k Jugoslovanski Matici!"
Naša samoizobrazba.
—s. O človeških zmotah, s posebnim ozirom na evidenčno teorijo. Predaval pri Ljubljanskem učit. društvu, univerzitetni profesor Veber, dne 21. oktobra t. 1.
—s. Socialno delo učiteljice. Predavala strok. učit. Jela Levstikova pri Društvu učiteljic v Mariboru dne 12. oktobra t. 1. (Sklenilo se je, da se delce natisne.) — Predavanja so se udeležile tudi mariborske učiteljiščnice v zelo obilem številu.
—s. O risanju v osnovni šoli. Predaval tov. Razingar pri Radovljiškem učit. društvu, dne 11. oktobra t. I.
—s. Počitniške izobraževalno - socialni tečaj za učiteljstvo je priredila v Sv. Luciji »Zveza slovanskih učiteljskih društev v Julijski Benečiji« v avgustu t. 1. Predmeti, ki so se obravnavali na tečaju, so se vrstili tako-le: i. Liberalizem — predaval tov. L. Tavčar; 2. Krščanski socializem — pred. Dr. Eng. Besednjak; 3. Marksistični socializem — pred. Dr. H. Turna; 4. O verstvu in kulturni misiji katoličanstva — predavala gg. dr. Brumat in Iv. Rejec. 5. Zadružništvo — predaval inž. Dr. Gustinčič. — (Predavanja bodo izšia v posebni brošuri.)
—s O vtisih \7. potovanja po Bosni ob priliki II. drž. skupščine UJU v Sarajevu, pri Ljubljanskem učit. društvu predaval tov. Janko Lenarčič, dne 7. okt. t. 1.
—s O podrobnem učnem načrtu prof. dr. rr. Jedlička, predaval pri »Kranjskem učit. društvu«, tov. Albin lajovic, dne 11. okt. ti.
—s O zgodovini škofjeloške šole, predaval pri »Kranjskem učiteljskem društvu« tov. Kramar, dne 11. okt. t. 1.
Nove knjige in druge publikacije.
—kpl Tiskovna zadruga v Ljubljani. V naši založbi je ravnokar izšla knjiga H. Sienkievvicz: Z ognjem in mečem. 3. snopič. Strani 129—192. Cena 7.50 Din.
—kpl Emil Adamič, Mladinske pesmi. Enoglasni zbori in samospevi s klavirjem. Izdala in založila Učiteljska tiskarna, 1922. Cena 50 Din.
kpl Naša Istra. Napisao Fran Erjavec; pre-veo sa slovenačkog, Svet. R. Milosavljevič. Cena 1 dinar Izdanje Učiteljskog Akcionarskog Društva Zavičaj u Skoplju. Štamparija »Stara Srbija« — Skoplje, 1922. god.
—kpl Dr. Ivo Šorli: V deželi Čirimurcev. Podzemska povest za mladino. V Ljubljani 1922. Založila Tiskovna Zadruga Strani 143. Cena broš. knjigi Din 16, vez. Din 21, po pošti Din 1.75 več.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
J. K. v M.: Ali ste čitali tudi pojasnilo v 237. štev.? Tudi v Mariboru je enak zavod. Ne vemo, če je primera na mestu.
— A. T. v G.: Glede študijskih deputatov je
zadeva skupna z ono ukinjenja prosvetnega proračuna za Slovenijo. V tej zadevi je delo v polnem teku in priobčitev dopisa nebi izpremenilo položaja.
Tiska »Učiteliska tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana.
Št. 588.
RAZPIS UČITELJSKE SLUŽBE.
Po odredbi višjega šolskega sveta z dne 30. septembra 1922, št. 10225. se razpisuje učiteljska služba na dvorazredni osnovni šoli v Koprivnici v stalno namestitev.
Pravilno opremljene prošnje naj se predlože predpisanim potom najkasneje do dne
20. novembra 1922
pri podpisanem okrajnem šolskem svetu.
Okrajni šolski svet kozjanski
v Brežicah, dne 12. 10. 1922.
Štev. 3707 o. š. sv.
RAZPIS UČITELJSKIH SLUŽB.
S tem razpisuje podpisani okrajni šolski svet nastopna nadučiteljska in učiteljska mesta v stalno nameščenje:
1.	Banjaloka. dvorazrednica. mesto nadučitelja:
2.	Dolenja vas. petrazrednica, mesto učitelja:
3.	Draga, dvorazrednica, mesto učiteljice:
4.	Kočevje, šestrazrednica z nemškimi vzporednicami dve mesti za učitelje in eno mesto za učiteljice:
5.	Koprivnik. slovensko-nemška tri-razrednica mesto nadučitelja in dve mesti za učitelje ali učiteljice;
6.	Loški potok, šestrazrednica, mesto učitelja:
7.	Osilnica. dvorazrednica, mesto nadučitelja:
8.	Ribnica, deška šestrazrednica. tri mesta za učitelje:
9.	Ribnica dekliška šetrazrednica, mesto učiteljice:
10.	Rob. dvorazrednica, mesto učiteljice:
11.	Stari log. slovensko-nemška tri-razrednica. mesto učitelja ali učiteljice;
12.	Struge, dvorazrednica. mesto nadučitelja:
13.	Škrili. enorazrednica. mesto učitelja ali učiteljice:
14.	Velike Lašče, šestrazrednica, mesto nadučitelja in mesto učitelja.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože do dne
25. novembra 1922
po predpisani službeni poti pri podpisanem okrajnem šolskem svetu.
Okrajni šolski svet v Kočevju,
dne 20. oktobra 1922.
Dr. Fr. Oerin. 1. r.