nm w w » a» Leto LXVn., SL 188 LftihflaiMi, Con Ufa I*- Izhaja, vsak dan popoldne, terzemfci nedelje ta praznike, — luamatl do 80 petit vrst a Eto 2.-, do 1O0 vrst a Din 2-50, od 100 do 300 vrst a Dtn 2.-, več-Jl taserati petit vrsta Din 4.-. Popast po dogovora, inserstsi davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, sa inozemstvo Din 2S.-. Rokopisi se im UUBfJANA, PDdrssnle Msfon st. 26. podražmea MARTBOR, Smetanova 44,-1. — NOVO MESTO, L^btjanaatea _ CELJE: celjsko uredništvo: 8taroasmayerjeva unca 1, telefon St. 65, Kocenova urica 2, telefon st. 190. — JESENICE. Ob kolodvora stđ pri čekovnem zavoda v LJubljani St. 10351. tratosfema letalca v Ljubljair Prispela sta šele ob eni ponoči — Danes ostaneta še pri nas, se pa odpeljeta v Zagreb in z aeroplanom na Dunaj jutri Ljubljana, 31. avgusta Kmalu po 19. so se snoči začeli pred magistratom ztoiraa L.njhliančani k spreiemu belgijskih znanstvenikov. Prvotno je bi-l nitm prihod napovedan za 30. uro. *ker pa ie prof. Gosyms še enkrat pregledaj v Pet-rovcih vagona, v katera so narovorili balon in gondolo, se e nhm odhod iz Petrovce v zakasnil iji so zato od tam javili, da pridejo v LhibI;ano šele okoli 22. Na trg« pred magd str arom se je zora-lo več tisoč ljudi, na stopnišču pred mestno hišo pa so čakali zastopniki mestne občine, oblasti in raznih korporacij. Tu sta bila nameščena rudi dva mikrofona ljubljanske radi o-posta je, s katero so bile zvezane tudi vse rugosk>ve*nske postaje ter Bruselj in Ounaj. nega balkona spregovoril Ljubljančanom nekaj besed prof. Cosvns, njego-ve besede pa bodo tolmačili zastopniki Aerokhiba. Ob 2\. bo sledila intimna večerja, ki jo priredi Aerokhib v prostorih Avto kluba v Kazini. Poleg prof. Cosmsa in van der Elsta bodo navzo-ai samo zastopniki Aerokluba in Avto-ktoba ter od univerze profesorji dr. Samec dr. Rebek. dr. Melik in dr. Re-ja. Znanstvenika zapustrta Ljubljano jutri popoldne. Prvotno sta hotela odle-teti z aeroplanom v Celovec in dalje na Dunaj, pa sta morala to namero opustiti, ker odhaja v to smer aeroplan samo dvakrat na teden. Tako se odpeljeta belgijska znanstvenika v Zagrdb. m dalje z aeroplanom na Dunaj. lakote so prevažati goodo ko iz Zenaveig v Petrovce Cas >e naglo hhei, že je ocMo v magistralnem stolpu 10. in nato II-, vendar o belg-ijskJh zmansrvenikih ni bflo duha ne sluha. Večkrat je nastal napačen alarm in so ljudje pričeli vzMkati in ploskati, toda pokazalo se je, da je privozi4 mimo ie domač avtotaksi. Lyud:e so se začeli polagoma razhajati m nekaj mdnut po polnoči, ko so na mikrofomi v slovenščina in francoSSim objavili .da siratosfenojh letalcev do tega časa zara<$ navttušcnoh sprejemov med vožnjo v Ljubljano in defekta v avtomobilu še ni bilo, so se razšli zast sta hfla pokonci do zgodnjih jutranjih m n sta se zara na roko, da je bik> v nekaj minotafc vse ore j eno. Opokine sta znanstvendka kosila pri dr. Dularja, popoktoe se pa r spremstvu dr. Dularja m predsednfka Aerokhiba g. Rada Hribarja odpeljeta z avtomobHom na izlet na Gorenjsko. Učenjakoma, ki sta bSa že v zraku, ko sta prtila nad m^osiove4*s4cirrri pokrajinami, izredno zadivijena nad lepotami naših krajev, bodo na Gorenjskem pokazali najlepše kraje naše ožje domovine. Zvečer se bodo okoii 19. vrnili v Ljubljano. Ker je zaradi pozne are priboda sooči odpadel oficijelni sprejem pred magistratom, bo danes belgijskima učenjakoma prirejen na mesgistrata ofoci-jeiesi spresem. Ob 20J0 bo z Navdušena jamarja V razgovora z zastopniki ljubljanske^ javnega življenja sta se Cosvns in njegov tovariš zlasti mnogo zanimala za kraške jame. Zastopniki Društva jamarjev so jima izročili serijo razgied-nše s stikam i kraških jam in ki sta jih sprejela z velikim veseljem. Oba sta navdušena jamarja. Če bi imela več časa, sta izjavila, hi se takoj odpeljala z avtomobilom na Kras, da si ogledata tudi ta čuda slovenske zemlje. Obljubila sta, da se bosta povrnila v naše kraje, oe ne letos, pa drago leto in da si bosta ogledala z našimi jamarji podzemska čuda Slovenije. Ob koncu tedna odpotujeta iz Bruslja v Pirineje, zaradi česar je tudi njun povratek zelo nujen, Tudi v Pi rine jih se bosta bavila z raziskovanjem podzemskih jam. Obema so izročili več izvodov revije >Proteus<, v kateri sta bela objavljena dva članka o Križni jami s fotografijami. Za to jamo sta se še prav posebno zanimala. Predstavljen jima je bfl toefi. avtor člankov, znan: jamar učsteij Vrbter, kakor todi fotograf Bar o čigar fotografijah o podzemskih jamah sta se izrazila nadvse pohvalno. Dopoldne jima je hal predstavljen tudi predsednik Društva jamarjev prof. Hadži. Oba sta bila izredno hvaležna za razna pojasnila o značaju naše pokrajine ki sta ponovno izražala svojo zahvalo za gostoljuben sprejem. Intervju s Cosvnsom v radiu Ob 13.15 ie ljnbbansđd radio prenašal za postaje Ljubljana, Zagreb, Beograd, Bruselj in Dunaj intervju v radio studiju prof. Cosvnsa s poštnim direktorjem dr. TawesorrL_Oddajali so v iren jezikih: v slovenščini, francoščini m nemsčind. Komisar ljnMjatiske radijske postaje poštni direktor dr. Janko Tavzes je stavil »a prof. Cosvnsa nekoliko vprašanj glede njegovega poleta, pristanka in občutkov, ki jfli je imel med našim ljudstvom ter o svojfh dosedanjih vtisih v Ju^osiaviji. Prof. Cosvns je najprej spregovori! o spuščanja, da je padal balon s hitrostjo 10 cm na minuto in da mu je pri pristanku šk> vse prebivalstvo na roko. Navzlic skromnom razmeram so b#i ljudje izredno postrežljivi in so mu zebe naravnost čitafc z obraza. Gostoljubnosti jagoslovenskega prebivalstva ne bo nikdar pozabil. Glede do-»spebov zaenkrat še ne more ničesar povedati, ker bo trajalo precej časa, da bodo pregledali vse aparate. Intervju je trajal 10 mami:. Cosvns v čakalnici v Petrovdh Čestitka belgijskega kralja Bruselj. 21. avgusta. AA. Nj. Vel kralj Leopold je poslal betgijskemn znanstveniku Gosvnsu v Petrovce naslednjo brzojavko: Iskreno čestitam vam m Van der Elsta na sijajnem uspehu, ki sta ga dosegla s svojim poletom v stratosfero. Ta sijajni znanstveni podvig dela čast naši domovini. — LeopokL Poincare o francoski politiki Parrz, 21. avgusta AA. Iz SampLgnjrja poročajo, da je bivši predsednik francoske republike Ravmond Poineare proslavil včeraj na svojem posetvn ?4 letaii rojstni dan. Proslavi v intimnem fcrogn je prisostvoval t»di sedanji predsednik republi&e "Lebmn. Poineareja je obiskala delegacija sampig-nvjske občane, ki rrm je čestitala k 74 rojstnemu doevo. Pomcare je raj«vil poročevalca pariškega »Figara«: Popolnoma zaupam Doumerguejevi vladi in spretnosti zunanjega ministra. Dejstvo je, da je Barthou s svojim pomembnim delom v zunanjem mdnistrstvu ot«K/vil prisrčne stike s prijateljskimi državami. Položaj, ki je »Ml februarja zelo resen, se je popravil. Zdaj ni čas, da bi prekinili politično premirje. Posleddca razpadanja sedanje nacionalne nnije bi bile resne. Sedaj ni druge rešitve kakor nujnost nacionalne vlade. Švica proti sprejemu Rusije vDN Paril. 21. a^eueta- AA. Is Ženeve poročajo, da je švkarsfeo časopisje v gtovnem proti sprejemu Rusije v Drudfcvo narodov. »Journal de Ganevec pravi med drjpim, da bi Društvo narodov s sprejemom Rueije v svoje vrste e*or*> nepoprav4,?ipolro poučenih italijanskih kroeov se bodo njegovi razgovori z Mussohniiern nanašali v glavnem na popotno ohranitev avstrijske neodvisnosti ki na ukrep za gospodarsko obnovo te države. Razen tega ni izključeno, da skleneta Avstrija ki Italija pri tej priliki trajno vojaško pogodbo v obliki pakta o vzajemni pomoči. Dtmai, 2J. avgusta. O sestanku Mus-sotoija in dr. Schuschnigga v Florenci pravijo dunajski listi, da ne bo prinesel nobenih presenečeni, ker ima samo potrditi smer politike Dollfussa. >Wiener Zeitung« piše med drugim: Sestanek italijanskega ministrskega predsednika in dr. Schuschnigga bo btrezjdvomno prinesel nove vidne dokaze, kako so se poglobili prijateljski odnosa ji med obema državama in kako sta se zibližaJa oba naroda. Italija je za neodvisnost in svobodo Avstriie pri MuMoĐnijn naj Dollfussove politike doprinesla vetike žrtve. Avstrijsko prebiva tervo zna ceniti važnost tega dejstva ter po&ilia po svojem kaneeterjo italijanskemu narodu pozdrave m zahvalo. >Reichsposu pise: $ef avstrijske vlade se bo v Florenci srečal ne samo z voditeljem Italije, temveč tudi s svojim prijateljem. Dr. Schuschnigg je prevzel misijo dr. Do-lhHissa z ugotovitvijo, da pomeni njegov pose t pri šefu italijanske vlade nadaljevanje poti, po kateri je hodil dr. Dollfuss. Rimski poročevalec »Reicnsposte« poudarja v izjavi z meroda.mega mestau da se v Italiji zavedajo, da bi itaiijan-sko-francoski sporazum o Avstriji pomenil korak v naprej k boljšemu itaH-jansko-francoskenuu sodelovajihi, tako da bi mogla Avstrija biti most za večjo evropsko pomirjenje. Sestanek v Firenci bo pomenil korak naprej v zgodovini in razvoju italijansko-franco-skega prijateljstva, kakor oudi v k^m-solidaciji evropskega miru Kozmos, ljutomerčan, kranjske klobase Kako so Ljubljančani snoči pričakovali stratosfema junaka prof Cosynsa in njegovega spremljevalca LJubljana, 2-7 avsrnsta. V«e to je danes akfcnaln-o, ko niše reporter neaficiehio poroćik> o sprejemu strato-sfernih jnaiakov v L/jnbljaoi. Ves svet je l>o6lu>šal ta sprejemi, ves svet je drhtel v bojazni, d* se znanstveni Kom a ni zgodilo kaj strašnega, kajti Balkan ... Kdove, kje je Prefcmnrje, morda nekje v centralni Aifriki, m Ljubljana je nekakšno arabsko ime. Stratosfera je mnogo bolj popularna kot Ljubljana in noć narn ne pomaga sKli-oevuti se na svetovno slavo kranjskih kVo-feas. V Lju4>ljaaii smo pa vendar svetovnjaki m imamo v me-zincu vse sfere, poznamo Piooarda malodane osebno — ta ali oni je pasel z njim krave —, Cosynsu smo pa sfeoraj vsi v sorodu. Vsi, ki se pišejo Kozinc ali Kozino« — ne Sinus, so se snoči javno hvalili s tem. In seveda smo znali v»i kar 6ez noč francosko, ne glede na to da so moo^ri ipotevedovali, kakšen jezik, je belgijssi. Vsa Ljmbljana je bila na nogah, kot v tistih dobrih časih, ko nas je obiskal Strohsohneiderr. V Ljubljani hodimo spat najpozneje ob D. (zvečer, časih pa tudi zjutraj), snoči pa ni mogel nihče spati. Po vseh nlican smo promeniraH. Meščani so se sprehajali v spremstvu psov, ki so lajali kot na pasji razstavi po vsem mestu. >*a ta račnci so bili orfrprta tu-di naši nočni lokali, namreč mlekarne in slaščičarne. V procesijah amo prihajali pred magistat. Dame so prfSle s počitnic in z velikimi mapami so doetojane?tveno korakale proti magistratu, da bi dobile avtograme. Kdo bi si mislil, da je v Ljubljani toliko ženskega sveta in takšnih lepotic, o, da vam rečem, kot da so pitane s samimi koamič-nšmi žarki! Ljubljana je bila slavnostno razsvetljena, kot je samo ob tafcšnih prilikah, ko imamo goste to stratosfere. Veseli bomo lahko, da bo na ta račun zopet nekaj desetletij egiptovska tema. Grad je bil razsvet-t}en» na Krisperjevi hiši sta svetila dva žarometa kot polni hmi ter razsvetljevala magistra*. 1% magistratnega stolna je vihrala zastava. Drueje, razen ob TJnionu, ni bflo zastav, kot da premore vse mesto le dve. In vse ceste so bile poškropljene, da bi ae ne prašilo, ko bi se pripeljala svetovna jonska. Kaj takinega Ljnbljana res še ni doživela in vse to bi morali zabeležiti z najmastnej&imi črkami v kroniki. Sploh so se godili ne*nan*k1 čndeži. Niti cviokarji niso sedeli pri svojih omizjih, ampak so prestopali pred magistratom kot mače* okrog vrele ka*e. Sotrudniki svetovnih li-a*ov, kri no čakali slavnostnega sprejema na stopnicah magistrata, so lahko na lastna o« Tideli, fcofifco prebivalcev šteje LJonljana. ka^.i vb i meščani so bili 7*wani pred »lavnim rotevdem. Ob 90. pa je nekdo privezal na kandelaber pred magistratom karbon i napisom, *a Sawia gosta prispeta šele ob W. Meščani ee kljub tem« niso razšli, temveč so vztrajali s tem večjo potr-pefijrvostjo ra napetostjo. Naskočili so R*>-bbov vodnjak ta nekateri so skušali plezati oefo po obeliska kot po mlaju, če bi stražniki ne gledali tako vestno, kaj se godi. W nekateri sleoM twdi na kamnitega konja pred BaasJstratom. te doferi dve ari so Ljubljančani čakali sama«. Nekateri so strmeli nepremično na maptetratai balkon, mnogi so pa tudi gledali v nebo, ker so prvCakovaH, da n£e-njaka orfletfta z balonom v Ljubljano. Večina jft je računala, kako daleč je rz Prek-murja t Ljubljano. Vpraševali so, če imajo todi v Preknmrju cviček. Ko so pa ugotovili, da je avtomobil moral voziti skozi Ljutomer, se je snroiila debata o ljuto-merčanc. Km a ln bi priškv do bitke, ker sta se takoj formirali dve skupini, za ljutomer-čana In proti njemu, odnosno za cviček in proti njemu. Ob napovedanem času ni Mo nHangar, a niti tramvaj ni več vozil p-roti magistratu. Nestrpnost se je stopnjevala do eksplozivne napetosti. Gospodje pri radiu so postali nervozni. Program je bil izčrpan in bilo je treba navijati poiaoe Ves svet je poslušal naše gramofonske plošče. Telefon je nepres.ta.no klical. Svet je hotel vedeti, kaj se je zgodilo, da ni napovedanega sprejema, ki so ga čakali milijoni pri sprejemnih aparatih. Ljubljana pa je morala oddajati plošče. Toda naj ne misli širni svet, da je bilo Ljubljančanom kaj lažje pri srcu kot n. pr. Belgijcem! Siina nervo-znost se je polašćala tMkV Začeli -o giasno pro-testrati proti »note-ga'vsčiui«. Bru'hali so ogenj Jn žveplo na časopisje, stiskali so pesti. Zgražali so se. da Liinbljana ne more zvedeti, kje je iz-gjuč^jeni avtomobili z imenitniima 2os*rwna. Krvtiiz^raii ^o pošto. Govorili so neza^ltša-ne stvari na raču*n Iijutblian^ejra rranrvaja N&kateri so zaceli nestrpno ploskat\ fcot na pr:xeditvu ki se ne začne ob nanovs-dani uri. Vendar pa ne smete migati, da so prišli vs'j iz ravnotežja. Mnogi so se sijajmo zabavali. In skrbeli, da gočn<) sprejemanje ob siktem na-vtru^eepju množice, napovedova-rec ie stop;l nervozen k mrk m form. Zastopniki na stopnicah -o se tres-M. Toda še preden je potekla miouta, jo je avtomobil odkurril naprej proti škofiji. Ljudem so se silno po-datjSa^i obrazi. In mnogi so se začeti rac-baia»ti. Čas je tekel >škno počas'. vendar se ie že bližala polnoč. Od časa do časa se >e še zigrajvila množica. En>kT a t so poairav* tramvaj... Dvakrat je pa privozkl en in isti av^o-mobiđ. ki so ga najeti za noka: d: na rje v. Nekdo je -ede! v avtomobilu ter mahal iz niiega z nobcem. Končno so b*h ma^istraru, kot da ne vedo več, tare se j iti drži glava. Odpefcail je še avtomobifl roStaicga direktorija. Ljoftfrja-rta je postala mračna. 2e zdavnaj so ugas-naii žarometi. Toda ne le žarometi, tod obJocnJce. Ljubljana je dobiVa normalno lice, ki od ča« do časa je zakričal kdo tu in ram, lei se je borft z vkiskimi ddhovi in Kritini na ve*er. Natakar iz Uniona si te do ene zbrusii podptate in tudi oni, ki *o čakali z zak*rsfco v Kazini. Crm se je vznemirjena Ljobijana pom»-j4ia, pa je prtvozH pred Union avtomobil ob 1.10. In tako so nas propraviVi ob sen zacjjo- SLOVENSKI ff ARO D«, dne 21. 1934 Vnrašanje policijskih« ^r- zaporov rešeno Za policijske zapore bo adaptiran desni trakt bivše ientpeterske vojašnice Ljubljana, 31. avgusta Vprašaoie pnikaj-skidi zaporov je postajalo v Ljubljani, odkar je policijska uprava ^J&grtllbila zadevne prostore v m stični palači, čedalje bo4j pereče. Nad leto dni ie rre vdrlo prav, kam s policijskimi pri-tvorjenci, zaradi česar prihaja sproti do Revn&iih zadreg. Pofcctt&ki jetenk rw -v- vsa-Mmprimeru že obsojenec, kajti često se pripe*;, da ie pr>je-t pomotoma in se naknadno vzkaže njegova nedolžnost, vmes mora pa vendarle sedeti med p ropa in: tipi in .v ulilL drjišb! prenašati vse zk) in nevšečnosti ^sihiin zajporov. Ti so zaenkrat dedoma v poskvptfu policij 4ie . uprave same, deloma pa na magistratu, kjer so biii popreje le odd' ljudmi nemalo pozornost posefbno kadar so med -Jetniki ženske. V polletni dobi imamo v LjabUani trecej ruj-cev. ki s: ogledujejo zanimivosti, kf'najdejo-največ o4cro2Mrtagi$tratnega pnsVopja. Pa: V. pride nasproti ' ta-ka-Ie eskorfa iti zavije ob radovednosti m ugibanju vse ulice baš v to prr>lopte, kier se pogfezne v tonino lukrffe, ki nikakor oxfcrova,r.;ajo. svojemu namenu. TtejCi ma-fejo z glavami in si mis-Mjo svoje. Nikakor se ne moremo postaviti pred njimi, saj s takimi prizori nara-vnost ojiečaščamo tno-«mimenta>nn starinsko magistralno poslopje, ki ga vidijo Hajci naenkrat fcot nekako basr*^. Zapori v posiopju po; cijske irorave so tikli pom.: niklja v j in pretesni. Zaradi razdelitve zaporov je moten ves aparat ka.it" k zasliševanj« rrtor&jo gon M etofte od vseh strani in >e mnogo utrpi tudi na z-gubi časa. Duševne mu'ke pa. ki ijh pretrpi _sluča-ino nedoJžrti aretiranec. ki mora krevsati v družb: sjj^žn":^. po mes#i od magistrata da policije a/l. narobe, pa^ požela le^on >am... p - _ Taiko »tanje je -*ra*no neznosno ki so pršla v tem do Istega- zaključka tudi o6tasiva sania* .vTe*d ~oT*čijsko upravo in čian teh bratovščin, poizkuša ali celo poiz-"Tcusi doseženi >rekord«, ki si ga ti zabeležil kot ktbtttet. IluSenJe rekorda sate m vedno v soglasju * dbeiitkl in pravn* ... In občinskeg-a gospodarstva se ne loti. če nisi občinski odbornik še celo ne, sicer te poženo ali Skušajo pognati te občine, me-*ta ali *ea1, kjer pač si. nnog-i. vestni dopisnik. Gfc vidiš kje kačo, misli, da je belouška aH pa še raje slepec, kač ni. prahu ni, dežja t Udi ne. vse je lepo in bohotno, kakor da bi ljubi bogp t obema rokama sipa! vse vrline ravno ha kraj, kjer flvtš in mestno občino se vrs:': ?e ~da^je časa zadevni pregovori. Ugibalo Sfe je. kako od-pomoči mučnemu pil'v^ii. k pomeni za Litr-bl.nno res prav; škandal. £e!e sedaj je prišlo do definiranega skleda, da se ad^p-tkajo. prostori za ro'iciv^ke zapore v bivš: Ser^eter*4r: "-TojašnićfHn* rte. Tako:. ko bodo končani načrt*, se bo r*ri-će'o s nrcz:davo prostorov, ki bodo nre-ieni tsfct), kakor je treba. Mestna občna je v to s-vrho.tudi že ..a-sla kredit. Poleg z.-porov -amih bo tam urejeni tudi nova stražnica. Vsi stroški so preračunan; na okjrog',o_ četrt milijona dinarjev. Zagovorniki načrta, naj bi s&del šerrtpeterske vojašnice preured:! v bolnico, bodo zdaj menda utibnli. Upamo v^aL dia* se ne bodo zavzemali za to. da M ^praivlia'li .pod isto strebo bo'nike in zločince ___ kjer imaš poleg svojega poklica še i>vzvi-šenega<, ki se mu pravi »javno« mnenje. Tako. gospodje sotrpini a tinto in papirjem, talttr Je pov«r^n «0 rShlttm, a4 bi bilo dobro, da se organiziramo, čo že ne bomo izdajali svojega lista nam bo gospod glavni odprl en predaflcek. pa bo šlo! Zblinati ae moramo, .dogovoriti se nidramo venefar že enkrat, kako naj pišemo, da bo vse in tudi mi zadovoljni. Kaj mislite, bo-li So? Saj mora, besedo !mate itak vi! R. K. Kisla voda v višini iooo m Izvrstno KlemenSkovo kislo vodo b^do uživali tudi vnaprej le domačini Križi in težave dopisnikov z dopisovanjem Javno mnenje smo mi, nas vprašajte, kako in kaj — pravijo Čitatelji Ljubljana, 21. avgusta. O mnog^očem se piSe in poroča malo ali pa skoro nič pa o dopisnikih ali repor-terjih kakor jih. hvaležni čitatelji imenujejo, da jim ne rečemo tudi dopisimi, kar je skoraj psovka. Mnogo jih je Th raztreseni so vsepovsod po naši ožji in mrši domovini, pod gorami, v dolinah in ob morju žive in poleg svojega rednega poklica žive še svoj /vzvišen« poklic, ki je v službi javnosti. Bila bi to rti očna organizacija ljudi vseh vrst, stanov in let, ko bi se zd>ružfli. mogli bi izdajati ćelo svoj list, po katereni bi*se "medsebojno š^O*zna.vaTf m si drug drugemu potožili svoje težave pri težkem* delu za informacije javnosti, če rečem,-da se ne" poznajo ^medkrajevno«, bo že res. tudi osebno so si povečini nepoznani, vendar je pa med njimi nekaka duhov-rfe vez, ki ji sicer ne vem definicije, pa le obstoja. Recimo, o kakem od sveta in celo od boga zapuščenem gnezdeč u nismo slišali nikoli nič, sploh nismo vedeii da obstoja:,, pa &e hipoma med nje-govimi mešč=aT ni, tržani ali vaščani pojavi nekdo, ki hoče pomakniti pero v črnilo, ki hoče, da se njer gova pisana beseda razširi v tiskano in da. jb bero tisoči in tisoči. Da se članek he nanaša konkretno na določen kraj. je jasno, prilike so vsepovsod enake. Začne se zadeva vedno tako: S slabimi cestami, porajajočim se tujskim prometom, osebnimi vestmi, veselicami in igrami vseh vrst, od tragedij do burk pa do često nemogočih dogodkov, da o pretepih, razgrajanju, porodih in zakonih niti ne govorimo. ' Tako iz ri no, a vnbuja. interes javnosti. ^ Xihče prvi ča-s ne ve o domačem kraju, kdo je povzročitelj ali prav za pra\\budnik zaspanegra kraja, o tem da, je nekdo, priča tiskana in lepa beseda, vse govori: ali si čital, lepo je pri nas, mi sami nismo vedeli, da je tako, pa že mora biti, »javno mnenje« govori o tem .. . in »večer, v gostilnah, ob »četrtankar-jihc. ki so najopasnejši kritiki čez ves živelj okrog sebe se govori o skritem glasniku domačega kraja. O prvih glasovih, ki so šli V svet, so vsi polni hvale, dopisnik, ki Še čuva svoj meognito, je udaril na pravo struno, javnosti je odkrifl nekaj, česar domačim niso videli in vedeli, postal je skratka pesnik narodnih krasot več kilometrov obsegajočega teritorija in vsi «o blažem: ko še na občinski seji med slučajnostmi ugotove blagodejnost novega pojava in se že šušuja kdo bi bil ^povzročitelj«, je novemu dopisniku že utrta pot v pozneje nezanimivo-od Širše javnosti " zapuščeno družbo. Ko" je čul torej odmev na svoje delo, zapre dežnik, ki mu je varoval ineog-nito. in v kratkem času ga vse spofcna. Kot »takega« namreč. Sedaj se je zanj pričelo šele pravo udej-stvovanje, vse dogodke, bolj in manj važne mu povedo, če si je konj zlomil r.ogo. Če je tak in tak avto pobrizgal hiše z blatom, da je ta ali oni skočil v jarem, da so se tam s tepli ti in oni odlični možje, da je tele utonilo v potoku in še kaj drugega, kar ni za v li^t in kar se seveda tudi tu ne da napisati. Poleg" čenč in flavz nekaj uporabnega, največ pa s& v koš. To, da je javno mnenje najboljši regulator razmer, to drži! Pojem javnega mnenja je pa zelo elastičen in če se dopisniku posreči s kako vestjo pritisniti na občutljivo žilico tega ali oneg-a, v interesu reda, moraš biti takoj pripravljen, da se pozneje dobrovoljna in smehljajoča lica ^prizadetih« spremene v čisto nekaj drugega, kar bruha na »regulatorja prilik« bliske in lavo v obliki nekvalificiranih besed. Če še kaj fizičnega ne visi *di ne >f nči« po zraku ... m to naj bo »javno« mnenje, če tak in tak »dopisnik« kaj na«6ecka pravijo. »Javno mnenje smo mi, nas naj se vpraša, pred no se kaj napiše, mi vemo, kaj je za v svet in kaj ne in pika!« Težki oblaki so nad nesrečnim dopisnikom in treba je v doglednem času zadevo otnittti, steer bi ne hH varen in eo mti tta v mara&ateri hiši zaprta. Č> slabem vinu ne smeš pisati, 0 posie-olicah dobrega tudi ne, k dramam, tragedijam irr veseloigram te povabijo, češ, daj, napiši maJo, tako, da vzpodbudiš veselje, ^junaki« in »primadone« so postali naen- 'krat zelo prijazni, ujameš še tu pa tam celo koketen« nasmešek s mlade« naivke, to seveda vse zato, ker te spoštujejo, tebe in* tvoje znanje, ker se tiče Tali je in' tako drugega, kar je zvezano z deskami, ki po-menjajo svet . . . Jao" tebi, če napišeš, kako so igrali tragedijo, ki je pa bila — zate — komedija! In sploh, če se spuščaš v detajle, pazi. najmanj bojkotirali te bodo, tudi kriza v teatru ni izključena, vse tarna, kaj bo, teatra ne bo več — in vsega si ti kriv, ti gospod dopisnik s tvojim špičastim jezikom . ;. Adijo tvoja Ofelija, adi jo vsi: ko prideš drugič, moraš plačati najmanj kovača, pa še slab stol ti dajo. ''To za kazen, maščevanje Talije! — Zopet si za eno izkušnjo bogatejši zopet moraš kapitulirati, da si ustvariš znosno življenje. Da. da, težko nam, ljudem črnila in papirja... ' Če si v tretjem poklicu še zakonec, potem je šele joj! Na trgu, kjer dnevno zboruje ženska antanta in radi katere imaš često kosilo zasmojeno ali pa ga sploh nimaš, tam se kuje in brusi jezike, tam se obdelava snov, ki jo tvoja boljša polovica prinese domov in kf m o r a v list: pek peče slab kruh, premajhne so žemljice, meso je slabo, same kosti in še v druge sfere te pripelje jeziček tvoje ženice, ta in ta je taka: Taka. da veš; kako se more tako oblačiti, javnost se zgraža — kaj posebno tujci, ki so jih komaj privabili . .. Pa, da ni nikoli doma, da nima svojih zob in še vse drugo ... In to mora v list, * antanta« je sklenili a in ona, tvoj hišni varuh, ima nalogo, da te uVeri, da je v interesu reda, da mora javnost o tem zvedeti. Nu, pa obljubiš, ko vidiš, da prošnji mogočnega društva s še močnejšim orožjem, čigar članica je tudi tvoja ženica in ko te tako ljubeznivo prosi (seveda radi ženske antante!) — ne more odreči. Ti seveda ne napišeš, reče:- le, da si, potem pa vse čaka — na objavo. Mine dan, dva, tri, vprašujejo te, — v soboto bo, bo več prostora, — jih potolažiš, pa zopet čakajo . . . In ko v soboto zopet ni, v torek poveš, d«, si telefonično urgiral, pa gospod glavni z velikim rdečim svinčnikom neumiljeno črta m črta... Pa je vse v redu, zemlje niso nič večje, meso ima še vedno kosti, ona, tista, ki je taka in taka, pa še vedno hodi taka'in taka . s tujimi zobmi, zvečer in sploh. .. Krivec je pa gospod glavni, ki seveda ne pozna prilik in poleg tega o vsem tem nic ne ve . . . Tudi se ta zgodi, .da te pvvabijo na koline, ej veselo je, je in pije se samo, vse najboljše ti nudijo in še s seboj ti dado, za jutri in pojutrišnjem. Mimogrede ti povedo, da, če še ne veš, bo v soboto v hiši mal jubilej, zato, da so pri hiši kaline, zato, da je moraJ debeli pujs na oni svet, hišni gospodar, ki je že toliko in toliko let član te in one organizacije, ne ene. več organizacij z raznimi nameni, vidnimi in prorornimi, slavi namreč petdesetlet ali še večletnico, drugo pa že sam veš-... In ti seveda hitro, ko je gospodar uvidel, da njegova navzočnost radi njegove priznane skromnosti in ker hoče jubilej »preživeti« v »intimnem« družinskem krogu — ni več potreba, papir in svinčnik v roke. pa pišeš, pišeš... Za slovo zahtevaš-še sliko in greš. Koline seveda s teboj. In zopet se moraš zgovoriti na -»glavnega« . . ; Na tvojo dobrohotnost apelira vse, eni, ki žele biti pohvaljeni radi avansiranja. drugi bodo zopet »napredovali«, če se bo bralo, da ima takin tak član človeške družbe, ki se piše z imenom, ki ima na koncu »tseh« namestu >č«, že toliko let službe, pa je storil za domovino toliko in toliko dobrega in tako dalje ... Če ae kje »častijo« s koli in poleni, izpusti vselej imena, sicer se ti zgodi, da se ta ali oni pristaš sporta s poleni in koli oglasi popre je pri tebi predno so »uredili« in »verificirali« pri pristojnih forumih njegov i uspeh« in s teboj, ubogim dopisnikom, ki delaš v interesu javnosti in ki nisi Ljubljana, ±1. avgusta Planinski svet onkraj Kamniških planin obožuje jb Že mnogi, ki so ga spoznali bodisi posredno, ko so se razgledali z gorskih vrhov proti severu v tihe doline, ki počivajo v objemu gom ter razkošne lepote, Dodisi, da so ga obiskali naravnost, prihajiLJoč vanj po dolgk Savinjski dolini in ovinkih od jugovzhoda. Zdaj je velika sezona onkraj, v Logarski dolini in vzdolž naprej ob srebrni Savinji. Zadnja leta se je precej razvilo letoviščarstvo v dolinah in gorskih koteh. ki se zd*e marsikomu celo nedostopni, čeprav vc zanje, a je doma iz Ljubljane. Celjanov in Ljubljančanov je malo na oni strani Kamniških planin, turistom se zd; predolga pot tj«, zato jc bolj razvito le letoviščarstvo. a med letovišč&rji je največ Zagrebčanov. Zagrebčani hodijo na počitnice v Logarsko dolino brez prospektov Ln vodičev, drže se le vode; do Zidanega mostu Save. naprej pa Savinje. Ustavijo se, kjer se, jim zdi lepše. Nekaterim je že všeč Laško, pa rudi v Rimskih toplicah se radi ustavljajo, nad Celjem v Savinjski dolini je pa že vsak kraj letoviški. Letoviščarji prvega razreda prodro še višje od Mozirja, v Luče. Solčavo in Logarsko dolino. Prvorazredni letoviščarji prihajajo pod planine opremljeni strogo po tnristovskih predpisih. Nekateri vzemejp » seboj po več parov gojzerjev, cepine, -vrvi, dereze, popolno ročno lekarno... Založe se s pro-vijantom za ves mesec, nastanijo se pa v planinski koči ali hotelu v dolini, od koder se navadno ne ločijo, dokler jim ne poteče dopust. Ko zavije gornja Savinj5k« dolina proti zO-hodu, VtiiUfei' ffu:Olšcve proti kamniškemu sedlu, se razširi. In ko vstopaš v njo, v Logarsko dolino, leže, kot da se razprostirajo na pot. žametne preproge, trate in njivice ob cesti, v bregova na levi in desni rasto temni gozdovi, pred teboj na koncu doline pa zaključujejo ter zapirajo ta skrit svet veličastne, slikovite naravne kulise, Ojstr:ca, Planjava. Brana. Turška gora... Ograja, kakršne »so na planinah ob mejah paznikov, z velikimi vrati stoji ob vhodu v'Logarsfco dolino. Na visokem drogu je velika tabla z napisom: Logarjeva dolina. Zapiraitc vrata! — Vendar so vrata sko-rai vedno odprta rn ni zaradi tega prepiha, šoferjem se pa ni treba jeziti ter ustavljati pred vrati v zaprt raj. Logarska dolina je haje dobila ime po Logarju, gospodarju velike doline.^ čigar rod še ^ni izumrl in očitno ne bo. Kmalu pri znanienitem vhodu v dolino jc velik Logarjev dom, ki se je zadnja 4eta prelevil v letoviški -hotel. -MLidv-gospodar, ki.se jc priženil, se ne piše Logar, a se.kmalu bo, ker-se bo-prekrstil saj kmečka dinastija ne- sme izumreti. — Letoviščarji sede v senci, zvijajo se na ležalnih stolih in nekateri kegljajo. Planine uživajo od spodaj ter so navdušeni nad njihovo lepoto. Redke turiste, ki prihajajo zagoreli in oznojeni skozi dolino, gledajo omalovažujoče. Prav-za prav se je pa tu turizem že umaknil letoviščarjem, kot povsod, kjer začno prevladovati letoviačarju.... . ... Kmaki za Logarjevim domom so na kupu sama letoviška poslopja, stara l»jsker: nikova koča pred njo Tillerjeva m v »sta vrsti v ozadju še velik nlanmski dom, se skoraj nov. V ozadju nad domovi šumi velik slap Palnik, ki pada v več etažah. Visoko zgorai teče voda rudi v rezervoar za vodovod. Zgoraj je vsekan v skalo majhen bazen .za kapanjje. in tudi na tleh je bazen-ček ki je pa mnogo premajhen za taksno letovišče, vendar je češče prazen morda zato, ker je voda vražje mrzla, ludi Savinja na desni strani pod hribom ima gorsko temperaturo m pl;tva je. da si v nji koma i zmočiš podplate. \ Logarsko dolino se letoviščarji pač ne prihajajo kopat, ampak le solnčit. Voda odteka iz bazena po betoniranem žlebu, ki je pa prebit in domačini ti povedo strašno zgodbo, da se prestrašen ozreš kvišku ob strmi steni. Spomladi so prišle k slapu mlade izletnice. Dve sta obstali tik pod mogočnim slapom, kjer ju je hotela tovarišica fotogratiratu Ko! da bi treščilo, so je v tistem trenutKu zgodilo nekaj strašnega: kot granata je treščil čez stene med dekleti težak hlod. eni je zdrobil nouo. drugo je povsem zmečkalo, tretja je pa napol zblaznela od si-me-ga strahu. . .... Kakšnih sto metrov naprej so zgradili nedavno še en hotel. Letos baje niso tako zadovoljni s sezono, ker je manj letovrscar-jev tem bolj bi pa morali biti zadovoljni letoviščarji, ki ljubijo mir ter beze pred letoviškimi Babiloni. Kdove, če letoviščarii spoznajo najlepše v tako prelestnih kotičkih, kjer niso mogli še niti hoteli in letoviški hrup vzeti pokrajini naravnega čara. Češče vidi turist, ki se mudi le bežno v krajih, ki so zlata jama za tujski promet, mnogo več in čuti mnogo več od letoviščaria, ki se dolgočasi v planinskem hotelu. Na koncu Logarske doline pod Okrešljem je eden naših najlcpsrh HS največjih slapov. Morda je celo najlepši. V resnici napravi še močnejši vtis kot Peričnik ali Savica. V rolkrožno zaključenem kotu, ki je skrit ter odmaknjen od drugih lepot, kot da hoče narava pokazati svojo silo in lepoto nalašč v ta namen ustvarjenem pozorišču. da te se tem bolj prevzame, grmi mogočen curek vode ob navpični steni okrog 70 m globoko. Pri tleh pada voda na stožoasto skalo s takšno silo. da se zdi razpenjena. kot da se vsipa-va najfinejši pršić no tleh in v nevidni megli prši voda nad 30 m daleč. Slap Savinje ali Rinka, ki je menda najmanj znan... Letoviščar je pa tudi daleč od domačinov, noče in ne more se jim približati. Nekaj uric daleč bi šel na izlet med liudi med gorska selišča, k prastarim kmečkim do- movom, kjer bi slišal lepo, domačo besedo, jezik, ki ga še niso skvarile doline ter tokovi širšega sveta. Tako strma rebra se razprostirajo do okrog 1<)0U m visoko, tu in tam še višje, ua še sme celo izurjeni rurifct spustiti na nje,previdno, a na njih so njive, človek in živina se pehata za kruh tam /e od njega dni. Pratika je tam odpovedala, saj imajo pomlad šele, ko meščani Že omedlevajo v soparici pasjih dni. In šele zdaj se bo začela ietev, tu in tam so žita še zelene. Konjički in voli plezajo po rebrih kot mački ter vlačijo vozove sena kot po ravnem. Kmetije stoje vsak k sebi po več kilometrov. Nekateri kmetje imajo ogromna posestva, a so pri vsem -reveži, kajti sama gola in nedostopna gora ne daje nič. Mnogi, imajo velike planine. Hribi, kjer imajo domove, se imenujejo po njih in jih najdeš tudi^v^/cunl ievidila -imenovane po prastarih kmetijah. Tako se imenuje tudi velik in visok, hrib pod Sv. Duhom po Klemcnšku. TViju uospodarijo Klemenški baje žc dOt) Jet. V goz trdnim kamenitim zdrobom. Cesta zgleda spočetka kot navadna nasuta cesta, vendar pa bo promet sam sčasoma pritisnil bitumen tud} na površino in t>o vozišče dobilo imočnu,.>. R rez postna dekleta morajo biti nedporečenena vrlenn in zadr/anjn in pa zdrav*-, torej, da niso kakorkoli okužene*' k^r t*r» jih v na**protnPm shiSAiu ne more zaposliti, tduinska uprav« bo sicrbela, da bo s pomočjo naših aorijal-nih u*tanov. ,avnp uprave, strokovnih m stanovskih orsantzaori. pewwh»taia za čim-v^rio možnost zaposlitve rudarske mtad'nc KOLEDAR Danes; Turo«. '21. avgusta, katoli<\ani: Ivana, Pran, M1rjan;i Današnje prireditve: Kino Matica: Neki goapod Oran (Hanu Albers). Kino Dvor: lena — panter. Kino Šiška: Afera Ln2 r^r«>na. Dežurne lekarne: Danes: Mr Bohinjec, Rimska eeata M, dr. Kmet, TvrSev* c. 41, mr. Leuste) n^rjpva" oo?ta 1. Čas je specijalist za vse bolezni^ p-a tudi zu rane. Ene zeceli. druge pa rarfc. da sq še bolj skeleče. -Razjeda pn še marsikaj. /«i šmentani čas. .V;t«»or zob jc tr*i od kremenu in neizprosnejši od tirana, saj niti ženski mladosti in lepoti ne pri zanese. Kar \-cnomcr grotfa Ju \'se izgloda. tudi najlepši obraz in na ibu jne iše grudi. Gloda vse \-prek. trd(> in mehko, sladko in kislo. Posebno rr,d pa "toda barvo in omet. Ju: poglejte ngutje na. Ce/o barvo na čust\-iJi it ra/jc in sLor-fn na dvoži\-karst\'u ti pretil nd a, da *e naenkrat prikaže kameleon tam. kfer fc sedel malo prej k remeni t značaj. Zavarovanje proii vsakemu namigavaniu zajamčeno. Naše železniške postaje imajo lična postajna post opja* na njifi pa dvojezične napise v domačem, državnem ic/'ku. Tako tudi naša slavna \~išnja gora in najbrž še mnoge druge. Ostanimo pa kar pri pr\'cm primeru, saj se nc razlikuje mnogo r>d drugih. \a napisu »1'išnja gora« takoj opaziš, da je na prebel lenem zidu. In če pogledaš malo pozorneje, vidii. da že sih na površje pr\%otni n.mit 'eirelburg^. Se malo ho poglodal /ob časa. /v? bomo tam, kjer smo bili pred ftf leti — seveda samo glede napisa. /><,'_! nas \ aruj domn,-ve. da bi silil pri nas kdo na/a i r one čase, najmanj pa naši \rli V lin Jani, Ker pa utegnejo siliti stari napisi na po\-r. dfi nas ne ho spravljal pred svetom v zadrego. IS letnica osvobojenja Prekmurja Proglas odbora za proslavo petnajstletnice osvobojenja Prekmurja Letos. 12. avgusta, j*» poteklo r«'r.n»jst let, ko no vkorakalo ju*osh>\enake čete v Prekmurje. S tom j«> bilo Prelomi rje ^vo-bojono Ln za večne čase priklbieeno k Jugoslaviji. Slavni so bili Aasi panonskih Slovonov, ko sta jim v stokiem Biatograda knatoraji Kooel in Pribina. Slovanska hlačiv<-st.nika sv. CirM in Metod sta sejala seme prave vere in prosvoto po slovenski Fanoniji, iri je bila močna vex in most m«ko: Skvani na severu preko Dunava in na jilstu nreko Drave. In prav ta slovenska zemlja postala'žrtev tujega navala. Slovonskl rod jo krvavel in sl.noval skozi sto in *toisijal z juga žarek zarje Vidove preko Mure in prin<*«*l veselo vest novega življenja umirajoč^mn narodu. Kri tifočarih junakov na bojiščih je bila prelita za vsak Košček jugoslovanske zemlje, »a svt>boiio v soji * *ilo NK.onih delov jugoslovenskega naroda. Vstala je Jugoslavija, aaživela kn a močno silo si je morala graditi svoje meje Premaknila wš je tisočk-tna meja z Mur*> na s^vor. 1*. avgusta 1915». so zasedle juc<*fovenske BttA Prekmurje in izpolnile so se želje panonskih Slovencev po svobodi. Letos poteka tedaj petnajsto leto »vzhodnega življenja. To jubilejno leto r*> 5na iti mimo nas neopaaeno, ampak mora nuditi priliko, da proslavimo ta največji dogodek v zgodovini Pre kitih rja. da pon-darimo svojo neomajno ljubezen in vdanost do svojega narodnega vladarja in svoje jn-goalovenske domovini Narodna društvak v Lendavi, proslavo petnajstletnico osvobojenja pori visokim pokroviteljstvom KJ. Vol. kralja v dneh 8. in D. septembra. Zato pozivamo vsa društva in vse prebivalstvo Prekmurja. da se polnošteviLno udeleži in sodeluje na proslavi. Prav tako pa polivamo tudi vse ostale naše prijatelja onstran Mure Ln Drav<\ da pri tej priliki obiščejo Prokmurje in v bratskem objemu proslave dan našera narodnega csvobo jenja. Odbor. Kava za doto V Braziliji imajo zanimiv običaj. Čim se tam. rodi deklica, napoflnijo vrečo x najboljšo vrsto kave in Jo skrbno plombirajo, šele na dan. ko se dekle zaroči, ae sme ta vreča odpreti. Drugič upombrjo kavo iz nje za pogostitev svatov na poročni dan. Ostanek dobila potem mlada zakonca ki moratA z njim izhajati, kakor zahteva običaj, celo leto Slaba vest — Kaj pa ste kneli dan-es v pisariti, da ie bilo yse na nogah? «— Po našo tel-efonistko je pnišel njen ženin, stražnik v uniformi, pa se je blagajnik onesvestil. tev 188 >SLOYEHSKl m AltOD«, incev. Poročali smo že. da je zavzela novosadska trgovska zbornica odnosno njen socialno politični odbor zaradi težkih gospodarskih razmer zaenkrat odklonilno stališče napram obveznemu zavarovanju privatnih nameščencev. -V zvezi s tem je upravni odbor novosadske podružnice zveze bančnih zavarovalnih trgovskih in industrijskih uradnikov v nedeljo na seji sklenil prirediti ta teden javno zborovanje, ki bo na nJMn široko javnost seznanil s tem. vprašanjem tudi od druge strani. — Albanski generalni konzulat v Zagrebu. Albanija je ustanovna v Zagrebu gejieralni konzulat in za generalnega konzula je bil imenovan zagrebški industrijec dr. Artiir Maric. — Afgan^ki prine v S*arajevn. Ie Karlovih Varov je prispel v Sarajevo sorodnik bivšega afganskega kralj** Amanulaha princ Abdurahman, ki ostane v Sarajevu del j časa. --J' — I>etahtki miting: v ifrstjetttk. V nede-ljo so imeli v Osijeku velik letalski miting, ki mu je prisostvovalo okrog- 16.000 ljudi. Slo je vse gladko. pripetda Se ni niti najmanjša ne-reča. — Madžari na Hrvatskenl Primorju. Včeraj zjutraj je prispelo na Sušak 50 Madžarov, ki so <=o odpeljali v kopališča Hrvatskega Primorja. Danes se je pa pripeljalo na Sušak 400 Poljakov, ki so nadaljevali pot v kopališča Hrvatskega Primorja in Dalmacije. SHEBsffSHlBDOHHHMKJHMOHBIBMIMHMB^lKlHH^a Pri želodčnih težkocah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapeki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov, zaspanosti povzroči kozarec »Franz Josefove« jrrenčice takojšnje poživi jenje zastale prebave. Zdravniška sporočila iz tropič-nih dežel slave »Franz Josefovo« vodo kot-*važen pripomoček proti griži, kakor tudi želodčnim obolenjem, ki nasto^ejo v zvezi z mrzlico. »Franz Josp-fova« gren-čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Nihče n** smo v taf>Oriš>oe hitlerjev-oev. V Varaždin je prispel v nedeljo poljski novinar Nor bo rt Zabn. dopisnik mnogih poljskih listov in napol uradnega gla->iJa estonske vlade. Hotel si je ogleda tita-borišče hitlerjevcev. pa mu vstop ni bil dovoljen, ker ne sme nihče v taborišče. — Ribarsko razstavo na letošnjem- jesenskem veleeejma v Ljubljani od 1. do 10. seH^mbra je or^aniai ra la 7.vpz.i ribarskih društev za Sk>venijo. Ribarstvo pridobiva od dne do dno ver voHave \*ded umnega razumeva n ja v lj osno d m rvkoni. tuisko-pro-metm*m in športnem oziru. Moderno in praktično oskrbovanje naših potokov, skrb za pravilno vlaganje, negovanje vode in rib. z eno besedo umno"* ribogojstvo dovaja no ^dino lepih jspehov. Kibarskn razstava bo pokn7nla dele ribičevo v preteklosti. razkrila bo sedanje stanje ribarstva in doprinesla dokaze, da so -/ umnim uoerpodarstvom vendarle da doseči trniotni dobiček. Razstava bo nameščena v vc!esoim>kom paviljonu G. V paviljonu bo živ potok - umetna reka. doiua približno 30 m. široka do 2 m s padcem 1 m. Nameščeno bodo kotanje, razne zlob« m i do 1 m. Tu notri bodo porazdeljene rib^ vseh domaČih vr^t: linani. postrvi vso"n vrst. sulci. skratka salmonidi. dalje še ike. sonv eorhdci, petrovke. bolni, mertki. pfai-nire. j%od i«?ti. kleni, knrpi linji. mrene itd. Primerno razmeram, kakor rabi riba deročo ali minio vodo, bodo ribe po vrsti nameščene, sami dorasČeni in tezii komadi. Ob potoku bo porazdoljčno razno vodno :n močvirno raslinje, tla vseh korit pa obložena s) peskom, kamenjem in talno hrano za ribe v obliki raznih n»mf. enodnevnic*, kapičev. piškurjev itd- Ena obrežna stran bo dostopna v celoti občinstvu, ki motri ribe skozi steklene sipe. vdelane v stene korit. Druun obro/.na stran pa bo nid'ia vpogled v razno priprave ribiškega pribora, lovnega orodja, mrež itd., za morj« in t-Laik** vode. Polo-j tega bodo tu nameščeni ierariji. akvariji in razstavljene tudi amf, bije. ZOBOZDRAVNIK Mod. univ. dr. Srečko Puher <.iregorčioeva ulica 32, telefon 20-70, zopet redno ordinira. ' 6734 — Pocenitev kruha t Zagrebu. Na lafctno pob do so nekateri zagrebški peki znižali cene kruha, tako da prodajajo zdaj beli krut« po 3., polbeli po 2.50 in črni po 2 Din kg. Krih so pocenili za 1 Hin. l>rugi peki se pa pocenitvi kruhn odločno upirajo. — Batina palača v Zasr^lm. Tvrdka Bat a /uradi v Zajjrebu veliko pa-laučo in dicer na zemliisču med palačo zakladne bolnic^ in palačo |*okojninske-čila ji Je lobanja. pob*2 tona si je pa slomila tudi desno nogo, u—. proti modernim kopalnim Oblekam. Nekateri u&ledrji meščani vBanjaiuki so se obrnili na-.oblasti s prošnjo, da naj bi napravila policija v kopališču red in zaščitila javno moralo. Svojo prošnjo utemeljujejo "š" trditvijo,* da se* -kopljejo nekateri kopalci !m kopalke v nedostojnih kopalnih oblekah. Obenem-zahtevajo n«.j bi se moško in žensko kopališče strojro ločilo, kopalcem in kopalkam naj bi se prepovedala skupna vožnja v čolnu po Vrbasu, ki teče skozi mesto, ker škoduje to javni morali in bode v oči starejše ljudi, vajene večje SpodoonosLi. Iz Ljubljane —lj Cestna dela. V zapadnem delu ine-sla ima>K> še vedno mnogo dela na cestah, ki jih utrjujejo s parnim valjarjem. V delj jo se del Levstikove in Nunsko ulice. Na Erjavčevi četrti so bili letos delavci tudi dolgo in marsikdo je mislil, da bo konec teh komedij. Toda zdai bo hafe Ae lepše, reela bo urejena, -odnosno tlakovana na poseben način, namreč prepojena /, b"tj-mene-m.. da ne- bo več prašna. Tlak bo takšen, kakršnega delajo že deli časa na živilskem trgu. —lj Erjavčeva cesta bo v odseku med Igriško ulico in Bleiweisov6 cesto nekaj dni za vsak vozni promet zaprta, ker Se je pričelo s površinsko obdelavo z bitumnom. —lj Glavni dobitek na >entviški razstavi (lepa kuhinjska oprava) je zadela st. 1181 (ne 1131, kakor je bilo pomotoma javljeno). — lj Avtohu>ni izlt-t k Skalaškenui domu. T.K. Skala obvešča, da priredi na »plošno želio mnogih, ki niso dobili zadnjo nedeljo vozovnic w avtobusni ialel v Bohinj in na Vogel, iz»let k novo otvori nen» Skalaskemu domu, z odhodom avtobusa v soboto dne 25. t. m. ob 16 uri izpred kavarne Ejropa. Vožnja tja in nazaj Din 47.— za OFebo. Takoj po prihodu avtobusa v Bohinj, odhod TKi Voge] pod vodstvom poverjenika — Skalaša. Ker sri pitra na Vo.jhi izredna doživetja crlede na krasen položaj doma. *e izlet priporoča. Avtobus« se lahko posl j-žijo. tudi ke Ciril Metodove podrniniee v Ljah-ljani se \-rsi v petek, 24. t. m. v gostilni Z'jpančič. Jecličeva c. 15 ob S. uri zvečer-Ckvni in prijatelji CMD vablieni. —lj Opozarjamo na presolitveno naina-nilo lekarno z. Mr. Ph. Anion lTstar. — Glej današnji ncla^. __lj Druga potitniška kolonija otrok mestnih uslužbencev se vrne s 24 dnevnega letovanja v Kamni gorici jutri v sredo ob 18. uri z avtobusom pred Mestni dom. Roditelje prosimo, da pridejo po svoje ot roke. —M Lmetnoptnozgodovinsko društvo v Ljibliani priredi v STedo 22. t. m. popokme ob pol štirih ogled zavoda **v- Stanislava v .^ent. Vidu in župne cerkve. Odhod iz Ljubljane s tramvajem vsaj ob tričetrt na tri. Vodil bo rnegr Viktor Steska. Povabljeni \Sii prijatelji umetnosti. —lj Tramvajska nesreča. 0 včerajšnji tramvajski nesreči smo zvedeli še nekatere podrobnosti. OkoH 10. je vozil proti magistratu tramvaj ftt. 19. Vodil ga je voznik Franc Lampelj. sprevodnik pa je bil Alojzij Vavden na nedeljo. Nevome-sčane so vozili tja avtobus. Ob 3. uri popoldne je bila povorka skoai Toplice, v njej je korakalo domače društvo, bratska društva iz Novega mesta. Straže. Vavte vasi in od drugod. Po povorki je bil v zdraviliškem parkii telovadni nastop. Nastopilo je 24 m<">ške m ženske dece. 21 Članov, ft moškega naraščaja in članska vrstA na drogu. Posebno točko je izvajala ženska deca, 12 po številu. Nastop je potekel v lepi skladnosti in vse vaje so bile vzorno izvedene. Pri vseh telovadnih točkah je sodelovala godba novomeškega Godbehega društva. Po nastopu se je v lepem, senčnatem parku razvila animirana narodna veselica. Za obilo zabave je poskrbelo domaČe društvo. Prireditev so obiskali tudi vsi kopališki gostie. ki jih je letos mnogo. — Tekniovanjo strelske družine v Xo-me**tu. v nedeljo so se končale že 12. avgusta pričete strelske tekme. Na posameznih tarčah so bili doseženi sledeči rezultati: na tarči Novo mesto (za prehodni nokaf. z.a katerega so prispevali g-, ban dr. Marušič pn»lanec g. Antop Kline in družina.) je bil prvi g. Povh s 162 točkami, drugi g. žukovec s 157 točkami, tretji pr. Sedej s 150 točkami. Kdor si petkrat osvoji pokal, postane njegov TasthilC Na tarči ^Krka- prvi g. žukovec 223 točk. drugi g. Povh 216 točk. tretji g. ing. Trene Avgurt 210 točk. Četrti e. Ogrin 204 točke. g. Sedej "104 točk. Na tarči 'Dolenjska« (splošna tarča), kjer so tekmovalci oddali v treh serijah po pet strelov, je žreb določil prvo mesto g. Avsecu Antonu, drugo g. Povhn. ker imata oba enako število točk. t. j. 137 od 150 dosegljivih. Njima slede g. žukovec 134 točk, g. Smola 123 točk. g. Trene 11S točk. Z Maloka-libersko puško so streljali tako: 1. °r. Ogrič od 100 dosegljivih točk je dosegel 90 in si s tem priboril naslov prvaka novomeške Strelske družine; bii je odlikovan z diplomo in zlato kolajno. Slede mu Trene 83 točk, g. Klemenčič Franc 78 točk, g. žukovec 71 točk. g. Smola in g. Sedej 64 točk. Po tekmovanju so bile razdeljene nagrade in ra-zvita se je prijetna zabava ob tihi Krki. ki je trajala ob veselem rajanju pozno v noč. Iz Celja Skrivnostno podzemlje pod Krimom L&Jmuk jama ]e le okrog to km od Ljubljane, pa so ▼odoli zrn njo le redki in še tisti je niso dobro poznali —c Hmefjake otoirafke i« obiralci se že več dni vozijo skozi Celje v Savinjsko noliffio. kjer je sedaj obiranje hmelja v polne.m razmahu. Obiralk in obiralcev je letos manj nego prejšnja leta, ker obiralcem in bila oiobrena polovična voankia na železnicah. —c Cesta na desnem bregu Savinje v Liscah je nekoliko dalje od Lulinovega posestva zopet v zelo slabem stanjn. Zadnja poplava je odnesla del ceste na več mestih in sedaj se cesta ruši dalje. Zaradi varnosti prometa je nujno potrebno, da okoliška občina popravi in primerno zavaruje (poškodovano cesto, da ne bo prva prihodnja poplava povzročila nove, še večje ško-de. —c Nesreča v gozdu. V soboto je 39 letni viničar Miha Drofenik te Poljčan v gozdu podiral smreke. Pri delu je treščila podža2r»rofenika ter mu zlomila levo ključnico in težko poškodovala desno no-aro. Drofenika so prepeljali v celjsko bolnišnico. Iz Ptuja — Karambol avtomobiliMa. Pred dnevi je vozil neki avstrijski avto iz Maribora proti Varaždinu, baje z brzino 80 km na uro. Avto ie šofiTal. kakor se je pozneje ugotovilo, dr. Erlcli Uiz iz Murdia v Avstriji. Na križišču banovinske ceste PtuM-Sv. P>a ribara in Ptuj-Dubrava je nasproti privozil tovorni avto last Franca ^ošta-ri-ča iz Oubrave, ki ga je šofiral šofer Ba4-tiič Anton. Dočim je šofer tovornega av.to-mobla dajal predV'-sane signale in vozil v zmernem tempu ,je osebni avto vozil bale brez signalov in se z vso si4o zaletel v tovorni aebmca Antonija Mavric z osebnim vlakom iz Ljutomera v Ptafj, jo je med vožnjo okradk neka sopotnica, ki ji je v trenufku, ko Ve za hiip zapustila ktepe. iz-maikni-la iz denarnice 1100 Din. Mavričeva je zadevo takoj prijavila orožnikom v Ptuju, ki so tatici že na sledu. — Gasilsko shižbo opravlja do 26. t. m. II. red, 3. vod s četarjem Bertičem Alorzom Jn četnikom Rim ovce m Francem, doc Hm opravHajo reševalno 5 Konrad in 2aW Franc ter Vrabič Alojiz. — Nočno lekarniško shižbo vma do 24. t m. lekarna »fVi zarw>rcn« (mag. ph. Mofrtor). Pr Is topdfte ifVodnikovi družbi" Ljubljana, 21. avgusta. Nedavno so se naši čitatelji seznanili s slovito Po točk o zija Tko ln nekoliko tudi s TrbiSko. O Potočki zijalki se je doslej pisalo pri nas mnogo premalo, čeprav je izredno sanlmiva za lajika in znanstvenika, privlačna za turista in izletnika ter posebnost za vsakogar. Sploh pa pri nas govorimo mnogo o tujskem prometu ter mlatimo prazno slamo, o Stvareh pa, ki bi naj požjvele tujski promet in ki res zashržfjo vso pozornost, ne le činiteljev. ki se trudijo za povzdigo naših krajev in popularizacijo njihovih posebnosti in lepot — ne vemo ničesar povedati. Zato je končno — med nami — tudi razumljivo, da ne vemo, skortuj nič o posebnostih kraškega sveta v neposredni bližini Ljubljane. č>e rr. pr. vprašuješ za podzemne jame, se ti nekam pomilovalno posmehujejo, čes. kaj boš pa počel v brezdnih. ki jih je toliko in kamor si ne upa živa dnSa! In nič določnega ne zveš o teh ^breznih«. Eno takšnih ^brezen« je komaj registrirano ter se imenuje Ledena j4ma. Tega imena ne slišiš nikdar v Ljifoljani in nihče ti ne bo vedel povedati ničesar o njem. Niti mnogi domačini dobro ne vedo. kje je prav za prav Ledena jama. Turisti zaidejo v njo le po naključju, a dobro si je ni ogledal menda Še nihče izmed onih. ki bi jo naj preiskali vsaj površno. Skratka, Ledena jama je znana — kolikor pač je — le kot navadno brezdno. Kot njena edina posebnost pa je znano, da je v jami tudi o kresu led. Toda to je najbrž legenda, ki je nastala zaradi tega. ker je v Ledeni jami precej mrzlo, kot pač navadno v vseh velikih jamah. O skrivnostnih .stvareh nastajajo vedno legende • Poznavalci* Ledene jame so me odvračali od ogleda, češ, da ni vredno laziti v njo. Zato sem šel s skepso, vendar s primerno porcijo optimizma s postaje Pre-serje proti Krimu na Planinco. Planinca, krasno, veliko senožet Vidiš iz Ljubljane kot podolgovato zeleno jaso, sicer je pa vasi z dvema hišama ime Planinca. Kot lajika, ki še nisem suženj »bele opojnosti«, me je prevzel krasen smuški teren na Planinci. Prav rad bi sprožil debato, če je se kje bližje Ljubljane iepši teren za smuko. Toda šel sem odkrivat Ledeno jamo, odnosno jame in ne smučališč. zato prepuščam opi? smuških terenov drugim poklicanim. Na Planinci sem dobil 14-letnega vodnika pri hiši. kjer imajo kopico otrok. Z navdušenjem mi je šel pokazat Ledeno jamo. saj le redki vprašujejo po nji. Pot k jami ni markirana in čeprav je jama tik ob cesti, ki drži proti Krimu iz vasi Jezera, je ne najdeš zlepa sam. Ubrala sva jo kar po senožeti navzdol. V dobrih petih minutah sva bila že pri jami. Dva koraka od ceste na levi strani se odpira navidez brez-danji prepad Drugega ne videš od tam. Moraš najprej ob prepadu proti vzhodu. Tam se teren zložnejše spušča in pot drži v kotlino. V kotlini se odpira skalnata stena na desni, da tvori veliko duplino, ki bi tudi že zaslužila ime jama, saj bi lahko opravil v njo sto ljudi. Na levi pa teren strmo pada. Ostrmiš. Pred seboj imaš mračno, okrog 25 m široko in 15 m visoko odprtino Prameni medle svetlobe se izgubljajo nekje v brezdanjosti. Tla padajo približno poa kotom 60 stopinj (pretiravati nočem, morda je še bolj strmo). Takoj sem spoznal, zakaj so vedeli »poznavalci« tako malo o Ledeni jami, češ, da je vhod sicer impozanten. naprej pa ni nič in pot se konča v nekakšni luknji. Nekoliko trden pač mora biti v nogah, kdor se hoče spustiti v jamo, strahopeten pa ne sme biti niti malo. Res ni prijetno iti navzdol, kajti pot ni le strma temveč se ti vali pod nogami grušč, zlasti na levi ter ni nobena umetnost pasti, če pa padeš, se lahko zvališ nekam v skrivnostno temo, da bi nikdar več ne videl belega dne. Svetloba kmalu umre. Le po silnih stenah še padajo dolge, skrivnostne sence, če se ozreš nazaj, je tako visoko nebo in zeleno drevje, da imajo barve že povsem drugačen, čaroben videz. Na oči namreč ne vpliva več direktno solnčna svetloba, zato vidiš vse v drugačni luči. Hlad, tema in silna razsežnost podzemlja vplivajo posebno na človeka. Ko si na planinah, si drugačen človek kot v dolini, ko si pa v takšnem podzemlju, si ves prerojen. Človek je pač le instrument čutov. Pod vrhom pri vhodu opaziš tudi prosojno meglo. Najbrž so to hlapi iz vlažne jame. Kdor ima dobre oči, baje opazi iz jame podnevi tudi zvezde, kot iz globokega vodjnaka. Jaz jih nisem. Nad 80 m dolgo pot narediš navzdol. Jamo sem v glavnem premeril, doslej najbrž še ni bfla prermerjena. Zadnjič ste čitali, da je Potočka zijalka dolga 115 m in da to pomeni že izredno dolžino za jamo, ki je povprečno 30 m široka in 15 m visoka, zato si lahko mislite, da Ledena jama in navadno brezdno. če je pot dolga od vhoda do najnižjega dela jame 82 metrov in da se od dna začno tla dvigati še naprej v dolžini okrog 50 m. da je jama dolga (po tleh) nad 130 metrov! V najširšem delu, na dnu, je 34 m široka. Priprav za merjenje višine nisem imel pri rokah. Na oko sem presodil, da je na dnu. kjer je jama najvišja, okrog 25 m visoko do stropa. Morda je celo 30 m, rečem pa lahko le, da razsežnost jame napravi na vsakogar močan vtis. Ljubitelj jam pa odkrije lahko še marsikaj, ne le, da je jama velika. Občuduje visoke stene, ki so tu in tam od vrha do tal — več 10 metrov visoko — zakapane, prevlečene s krasnimi, čistimi kapniškimi tvorbami. Tu in tam stoji tudi kak zaprašen ali malo blaten stalagmit. Nekateri so ogromnih dimenzij, a najdeš jih samo ob stenah, ker se po tleh čeače vali kamenje. Na tleh leže skoraj povsod skale, ki so se odtrgale bodisi od stropa, bodisi od sten. Posebno zanimivo je, da so stene marsikje povsem navpične do visokega stropa in da stropi ne tvorijo s stenami svodov. Plasti skal leže vzporedno s tlemi, kar se najlepše vidi v prvem delu jame pred dnom. Ob stenah je najbrž zasuto mnogo rovov. Nekatere že lahko opaziš. Enega sem izpraznil toliko, da sem zlezel vanj, a sem prispsJ le 4 m globoko. Drugi so tako za- suti, da bi bilo za več ur dela, če bi jih hote3 zopet odpreti. Pot po drugem delu jame navzgor ni tako naporna kot v prvem, čeprav je prav tako strma; na tleh so samo skale brez grušča, ki jih lažje prelezeš, četudi so nekatere precej spolzke. Iskal sem tudi v steni rove, a v drugem delu jame jih nisem našel. Zdi se da je konec jame. Str.%p je precej nizek. Vendar je še v ozadju rrrajhna duplina. In kvišku, povsem navpično, drži še rov nekam naprej. V rovu so pa bile tedaj .zagvozdene skale, ki so se majele, ko sem se jih oprijemal. Od spodaj jih nisem mogel odstraniti, ker bi jih zvalil nase, zato sem se prerinil skozi, ne glede na hinavske skale. Stisnilo bi me bilo lahko in obvisei bi v rovu kot miš v pasti. Ko sem prilezel gor, .sem se najprej zagledal v krasne, zakapane stene m čude-vite kapniške tvorbe. Bil sem v nekakšnem salonu, damskem budnarju. Toda tam ni bila še nedvomno nobena dama. Kakšni sentimentalni in še marsikomu - bi bilo najbrž všeč 80 cm visoko srce, kapnik, ki visi spod stropom; od njegove konice curlja votla, kot da teče kri ... In okrop njega se razprezajo srčne žile. bele ke>t alabaster. Lepo in tiho je tam. 6e nekaj korakov vodi naprej v blaten rov, ki ga zapirajo skale. rahlo nakup^cne. Med njimi klokota voda. Do vrha ne more biti daleč, kar se pozna že po tleh. Tam je bil baje včasih izhod in po njem je ušel nekoč vojaški begunec zasledovalcem, ko so ga iskali v jami. Ledu nisem našel, pač pa mnogo živai-skih kosti; kaže, da so zelo stare, a o njih kaj več morda ob drusi priliki. Ogledali si bomo še nekatere jame v bližini Ljubljane. Ledena jama je le okrog 20 km od Lj-ubljane, a dojflej so vede-li tjh nio le redki in se tisti je niso dobro poznati. Zanimiva je tudi za paleontologa, ali vsaj za geologa: Toda namen tega članka ni naglaAati. odnosno iskati senzacijanal-nost skrhostne jime, treba je pa naglasiti, da silno greše oni. kf lahkomiselno registrirajo takšno jamo kot navadno brezdno. ki nima nobenih podobnosti. — S. žesta * panter Pustolovščine iz džungla, iz domovino ljudi - živali!! Zona - panter, kraljica otoka izgubljenih duš. Po romanu od H. G. Well-sa. — Danes premiera ob 4., 7. in 9. uri ob običajni nizki vstopnini Din 4.50 in 6 80. ZVOČNI KINO DVOR — Telefon 2730. SOKOL Sokolska prireditev v št« Lovrencu »Mod lepe sokulsivo prireditve moramo prišteti letošnji nastop š entlo v r en š^eg-š Sokola, najmlajše cdiiice MSO. Nedeljski sokolski praznik v Št. Lovrencu nam je p«>-kaza!, da se je v tem kraju šofcoftslca misei! naglo razŠJrila med Ljudstvo, saj je ta edi-nica vezana v svojem obstoju pretežno le na kroeČfcega človeka. Nastopa so jc udeležil med dru^mi nad« župni starosta br. Vasic, starosta trebanjskega Sokola brat Tomic st., članstvo in deca trebanjskega Sokola, delesati oko' škili društev in mnogo občinstva. Javni nastop je pričel s telovadbo članic, ki so dobro izvajale sarajevske proste vaje. Za njimi jc prkor.iVila n- talovadi.šce četa telovadcev-članov za te-m pa moška in ženska deca, ki jo je občinstvo nagradilo s ploskanjem. Posebna tooka sporeda, ki je gledalcem zelo uga a-la. je hI nastop narodnih no-š Hi članov, ki so predvajali po taktih dolenjskih po-skočn'h ktvađnllo. Ple^. podoben poNchrrm ritm čnini vajam to tiigaja! vsem. PVj orodn; telovadbi se je razvila prijetna zabava na telovadisoti pn br. Bregar-ju. Nastop sta vod la br. Kolenc m sestra Kolenčeva ob sodelovanju pridn^r -okol-skUi delavcev v Št. Lovroncu. Starosta Saje je na svojo sokolsko družino pač lafe-ko ponosen, saj j-e dnrštvo vedno med prvim' v mi renskem sok. ofcrožjtt. Zdravo* ★ — SokoUka /upa Ljubljana — prometni odbor sporoča vfieni župnim ediniesim. da jo ž-upni prosvetni tečaj, ki bi se moral vT.Šiti od 20. do '2G. t. in. preložen na poj.-ne&i termin. Kdaj se bo vršil tečaj, bodo v»e ediniee obveščene s posebno okrožnico. Edinice naj kljub tomu takoj javijo udeležence tečaja. Zdravo! — Sokolska r^ta v Beli crrkri pri N«***^ me>tu priredi svo| javni nastop v nedeljo, dne 26. t. m. ob 3. uri popoldne. Sosedna društva in čete prosimo, da prireditev pol-noštevilno obiščejo, liorba je teika, pridite prijatelji v bratsko pomoč! Zdravo! Pri odvetniku. Previden kHiemt: »Koliko računate za vprašanje, gospod doktor?« »Za vprašanje nič, pač pa za odgovor.« Gospodar. — Ali bi mogel govoriti z gospodarjem? i — Izvolite, jaz sem gospodar. Moje žene namreč ni doma. Otroška radovednost. Evica hoče vse vedeti. Ceio uro nadleguje papana z vprašanji, ki je na nje težka odgovarjati. Slednjič je dobri papa sit niene radovednosti. — Pusti me pri miru. — pravi. — delati moram. — Samo še eno vprašanje, papa: Povej mi, kaj se zgodi, če sede osa sna koprivo. Ali piči osa koprivo, ali kooriva oso? Temeljitost Pisarniški ravnatelj podre>e>oenm uradniku: Uredite to korespondenco po abecedi, potem }o pa vrzite v koš. LOVBN8II NARODc, 188 FomMOu dm TerraU: 101 Lepa Židovka Roman. Kaj bi se bik> zsgocfclo, če hi b&a markiza vededa, da je navzoč njen sm-oek. Guverner se ie sočutno ozrl na ubogega markiza in nadalje vad z odločnim glasom: — Začnite s svojo obtožbo, gospoda! Prva ie stopila naprej grofica Sara de Blossac. — Govoriti hočem za tega starca, ki je moj stric, za ubogo dete, ki je zdaj na varnem, za svojo hčerko, gospoda, končno pa tadi zase. — Poslušamo vas, gospa, — je odzove nI predsednik sodišča. — Obtožujem markizo de Beause-jour, da je zavratno umorila mojega moža na krovu angleške ladje in sicer vpričo tu navzočega gospoda guvernerja, ki lahko to potirdi. Guverner je zadrhtel v svojem naslanjaču. — Nadaljujte, gospa, — je deiaJ predsednik sodišča. Sara je nadaIjevala: — Nadalje jo obtožujem ... Sara je obmolknila, kakor da se je nečesa zbada. — Ne bojte se ničear, gospa, pravica lahko sliši vse in ona je na vaši strani. — Nadalje je obtožujem, da je zlorabila svoj vpliv na aouitanskega guvernerja, da bi on ... — Stojte, gospa! je vzkliknil gmver-ner. — Zakaj? — je vprašal predsednik sodišča. — Pravica more slišati vse, da, še več, ona mora vse slišati m ona je na strani grofice de Blossac. Tedaj ie Saira nadaljevala: — Zlorabila je svoj vpliv, da je vrgla v ječo modega strica in mojega sorodnika Raoute de Blossac, ki sta sedela v trdnjavi Ha ceia štiri »leta. — In kaj zahtevate? — je vprašal predsednik sodišča. — Svobodo za svojega sfrrica Samuela m Raoula de Blossac, za to žensko pa kazen. — Ljuba gospa. — se je ogiasiia naenkrat markiza, — bodite veseli, da še vas nisem dala zapreti v Chateau-Trompette. 2e s tem bi se mora H zadovoljiti in hvaležni bi mi morali biti za to. — Pustite te šale, gospa markiza, da jih vam ne bo treba prekmalu obžalovati. — jo je posvaril predsednik sodišča. Naprej je stopila gospodična de Saint-He rmine. — Pripovedovati bi vam morala o nesreči svojega očeta, barona de Saint-He rmine. ki ga je preganjala ta ženska, da je moral dolga leta sedeti v • ječi. dokler ni pobegnil pa so ga ujeli na krovu angleškega pomika in odvedli nazaj v Cbateau-Trompette, kjer je končno umrl. In kakšen zločin sem storila jaz sama, da sem bila zaprta štiri leta? Strašno življenje mojega očeta v ječi, njegova smrt, moje trpljenje v ječi. to so zločini te ženske. Zahtevam pravico zase in za svojega bodočega moža grofa de Coarassa ter kazen za to podlo žensko. — Na vsem tem ni nič resnice. — je vzkliknil markiz de Beausejour. — O takih podlostih se mi nit: sanjalo ni. — Vam seveda ne. kajti če bi se vam bilo sanjalo, bi bili morah kot ugleden meščan nositi vse posledice. Nam je pa znano, da si je markiza izbirala druge zaupnike. — Kaj hočete reči s tem? — je vprašaj markiz ponosno. — Jaz vam povem to, — je odgovor jI Raoul de Blossac — Vi. gospod? Kdo pa site? — Sem Raoul de Blossac in obto-žuiem mankizo de Beausejour zakono-lomstva. — Za te besede mi boste — je zakričal markiz mogel obsoditi za to obdolžite v? Nihče! Tisti časi so bđi ze-io prizanesljivi za razne grehe in ce-prav so bili begunci prepričani, da si bodo priborili svobodo, ni bilo težko uganiti da ta prizor ne bo mogel vplivati na poostritev marfeizme kazni. Da bi pa vplivala na to žensko morate kazen, tak čudež se ni mogel zgoditi. Sicer jo je pa markiz še vedno ljubit Saj je svojo ljubezen baš trsti hip dokazal in tako bo ma-H Robert gotovo našel vsaj zaščitnika, če že ne očeta. — To je vse? — je vprašal guverner. — Ne, je odgovorili Coarasse kratko. — Kaj hočete še povedati? — Obtožujem to žensko sleparije in izjavljam, da nima pravice imenovati se markiza de Beausejour. — Kdo to pravi? — je vprašala markiza z drhtečim g+asom. — Jaz, ki vam povem vaše pravo fme: FeHcite Descombesova. Markrzova žena je prebledela in se opotekla. Ta udarec je zadel svoj cilj. toda streti cinične ženske • ni mogel. Kmalu si je opomogla, tako da se je celo nasmehnila. — To je vsaj nekaj novega, kn te obdolžitve se nisem nadejala, — je dejala. — Gospod torej trdi. da nimam pravice imenovati se markiza de Beausejour? — Da, gospa, to trdim. — Gospod guverner, — je vzkliknil markiz, drhteč po vsem telesu. — Vi dovoljujete, da se razlegajo vpričo vas take besede, vi. ka ste bih med svati na najini poroki? — Saj nisem trdil, da se gospod markiz ni poročil s to žensko, — je nadaljeval Coarasse mirno. — Pač pa trdim, da je bil prepričan, da se je oženil z drago. — Oženil sem se z gospodično de Blagnac. — Miskli ste namreč, da ste se oženiti z njo, v resnici ste se pa oženih s Felioite Etescombesovo. — Kdo pa je prav za prav ta FeHcite Descombesova? — je vprašala markiza samozavestno. — Slepa rka! Markiza se je nervozno zdrznila: Coarasse je nadaljeval: — To je sJepanka, ki je bila shszka-nja pokojne gospodične de Blagnac m se je pozneje omožnla z markizom de Beausejour. človek dela s prst! Iz prstov razbral vse, kar bo e Ko se je pred ieta Francoz Vertjfckm oglasti s svojim odkritjem, da namreč odtisi prstov siti pri dveh ljudeh na sveta niso enaki, temveč, da ima vsak čiovek svoj individualni odtis, ki se ga ne more odkrižati, pa naj si še tako prizadeva, se mu je ves svet smejal Jo vendar se je izkazalo, da ima mož prav. Na njegovem odkritju temelji zdaj obsežna in zelo važna veda, ki je zdaj najzanesljivejši pomočnik v borbi proti ztočinoem. N* torej čada, da so učenjaki na mednarodnem kongresu antronoiogov in etnologov v London« potrpežtjivo in previdno poslušali trditev proi. Pol-la, da se da iz odtisov prstov spoznao*, ali je človek zdrav ali bolan, kakšno bolezen ima in celo h katerim boleznim je nagnjen. Vse to se da baje spoznati že kz odtisov prstov pri dejenč-kih in tako lahko usmerimo njihovo vzgojo .da ostanejo zdravi aJri da jm resorno vsaj najtežih boiezni. Proi. Po* priznava, da je njegova veda šele v povojih m da zaenkrat njegove diagnoze se mso povsem zanesljive. Točno pa je baje ugotovil tesne vezi med ceiotno konstitucijo človeka, njegovim zdravjem in odtisi njegovah prstov. To je prvič opazil, ko je ugotovil veliko rx>dotmost odtisov prstov tuberkuloznih ljadi ah pa ljudi, ki šh razjeda rak. Prepričati se je tudi, da imajo ljudje rz istega kraja aft pa v enakih razmerah živeči ljudje odtise prstov, ki kažejo znatno sorodnost 2e raziskovalec Kretschmer je pred leti opozarjal na to, da je ugotovil zvezo med konstitucijo telesa in značajem Hodi. Prišel je do zaključka, da so mršavi ljudje nagnjeni k drugim boleznim, nego debeh, svetlolasi k drugim, kakor ornolasi. V tej smeri je nadaljeval raziskavania docent dr. Bernhard Arschner, ki trdi, da se moramo ozirati na ceiotno konstitucijo bolnika pri presojanju njegove bolezni, ne pa samo na omejeno okolico bolnega organa. Na isto poškodbo ah motnjo v organizmu reagirajo ljudje nizke postave drugače, kakor ljudje visoke postave, mladi drugače, kakor stari, utrujeni drugače, kakor spočiti, dobro rejeni drugače, kakor slabo hranjeni itd. Doslej so učenjaki splošno domnevali, da je karakteristika človeka v prvi vrsta njegov obraz, izraz oči. ton glasu in oblika lobanje. Zdaj pa že priznavajo, da so enako karakteristični znaki tudi noge in roke, posebno pa prsti. Prsti in možgani so dvignili človeka tja, kjer stoji zdaj. Pravijo, da dela človek z rokama. Točneje bi bJlo trditi, da dela s prsti. Ni torej čuda, da se je vtisnili v prste ves človekov značaj in da bo izkušen zdravnik bodočnosti iz prstov razbral vse. kar bo hotel vedeti o bolniku Srečna Afrika Dan za dnem se piše ki govori o budi gospodarski krizi, vendar so pa na svetu še kra^i Joer je ljudje ne Čutijo, kjer teče življenje še vedno gladko, Srez križev in težav. Ti kraji so v ASri-ki, kjer žnve še divjj narodi. Angleški raziskovalec WiJiam West je odkril tak rajski kotiček na svoji ekspedierji v Afriki. Mož je kar strmel nad nespretnimi trgovci v ooih krajih, ka nimajo nobenega trgovskega, rriti gospodarskega smisla. Kravo dobiš tam za 10 šitegov ali pa še ceneje, bi vendar so ljudje tam kar nori na evropski denar. Evropci plačujejo blago z denarjem, če pa kupuje domačin, piaca blago v domača valuti, namreč s proznirmi konzervnami škatlicami. Kdor hoče preživeti v teh krajih prijetne počitnice, piše West, naj vzame s seboj mnogo raznih kon-zervnih škatlic. Če bi mu mogli sorodniki poslati vsak mesec vsaj tucat prazndh konzervnih škatlic bi lahko do smrti brezskrbno živel med divjaki. Konec prizanašanfa ženskam Vest o usmrtitvi newyorške morilke Ane Antonirjeve, ki je umorila svojega moža. je obrnila pozornost na ameriška sodišča, ker so zavzela napram zločinkam odločno stahsce. To velja zlasti za morilke. Chacaska policijska uradnica Ana Castelo, ki je v kriminalni službi osivela, potrjuje vest, da so sodniki svojo prejšnjo slabost napram raznim koketnim trikom obto-ženk temeljito izpremenidi. Koketno mežikanje in solze v sviJenm žepnih robcih ne morejo več omehčati ameriškega sodnika, pravi Ana Castek). Sodniki, pred katerimi je stala Ana Amonijeva, niso izgubljali časa, po kratki obravnavi so priznali njeno krivdo. Enako se je zgodilo z Neilie Mad-disonovo iz Montane, ki je na strašen način umoril a svojega moža ta jo je kalifororijsko sodišče obsoduo na smrt. Ona je bila prva v Kadik>rniii usmrćena ženska. Ana Castek) nadaljuje svoje prino- pr0d\w KOŠNJO OTAVE ob dolenjski železnici prodam. — Pojasnila: Dolenjska cesta št. 12. 2596 la C7V~ETLJ£XI MED zdravilni, 10 kg Din 145.—, 30 kg Din 380.—, franko dostava, razpošilja G. Drechsler, Tuzla. 2593 JPAZNO DifaSke sobe oglašujte v »Slovenskem Naroda«. — Beseda 0-50 para. PUMPARCE modne hlače, najboljši nakup. A, PKESREB, LTTBLTAKA, Sv. Petra ceste štev. 14. 6/T DEKLIŠKO KOLO kupim. — Ponudbe z navedbo cene pod >5 do 9 let« na upravo >Slov. Naroda«. GOSTILNO z več sobami in vrtom — eno-, d v o- in štiri sobno lepo stanovanje, veliki prostori za vinske kleti, avto-garaža, delavnice i. t. d., poleg remize takoj oddam. — Poizve se: Dolenjska cesta št- 12. 2595 Če oddajate ali *S£ete stanovanje oglašujte v »Slovenskem Na- rodne. 0.50 ZAVESE vam najlepše napravi po iahtn blaga speci jami oddelek zrn zavese — BUD. SE VER, Ljubljana, Marijin trg Z- — Kdor kupi olage pr enem. eno fin lav gotovim oresplacno! 96/1 Mr. Ph. Anton Usta r naznanja, da je z današnjim dnem presek svojo teterno pri »Prt sv. Petru« v palačo rvTdke Bafja v Šetenburgovi ofici 9L 7 nasproti glavni posti Narodna tiskarna LJUBLJANA vedo vanje: Zdaj ni več nobene razlike ali stoji pred sodniki morilec ali morilka, pa naj bo se tako koketna in zapeljiva. To dokazuje primer Ruth Šunde rje ve, kri je skupno s svojim ljubc-kom Grayem umorila svojega moža in je morala na električni stol kakor njen pomagač. Ameriška javnost je z odobravanjem sprejeta te stroge sodbe. Ljudje se ne dajo več omehčati soi-zam in zapeljivim pogledom zk>čink. To dokazujejo radi veliki neuspehi filmov, v katerih nastopajo iepe morilke. Hoo&VTvod takega f&ma ne sme več spraviti v promet. Gmotni položaj sovjetskih stenografov Kakor povsod po sve&u. je tudi v Rusiji potreba no dobrih stenografih vedno večja. Živahno politično življenje na ena m razvoj industrije ter ljudske izobrazbe na druga strani je prinesel tudi večje povpraševanoe po stenografiji in stenograrah. Trocki je nekoč izjavil da bomo kulturo vsakega poedi-nega naroda kmalu lahko presojali po stanju stenografije in številu stenogra-fov. Sovjetski stenografi so organiziram v močnih strokovnih zvezah in brezposemosti ne poznajo. Nasprotno, stenografijo bi lahko prištevali med deficitne stroke, kajti kljaib neprestanemu dotoku novfh sil je stenografom vedno premaJo. Zato tudi plače steno-grafov sta Ano naraščajo. Leta 1931. so dobidi stenografi 10 rabljev na uro, v naslednjem letu pa že 15 rubljev. Mesečna plača stenografa, zaposlenega stalno v uradu, znaša 275 do 300 moljev ,dočim dobiva strojepiska 200 do 360 rubljev. Profesor stenografije dobiva 5 do 8 rabljev na uro. Povpraševanje po stenografih presega ponudbo m zato imajo mnogi stenografi več shužb. Gmotni položaj stenografa v Rusiji ne zaostaja prav nič za onim dobro plačanega inženjerja. Stenografi imajo rudi vsako leto mesec dri i plačanega dopusta Svatba na Filipinih Zapadna kuAtura, ki skoraj že 300 let vtpAiva na Rtorne, nima še nobenega vofeva na poročne ceremonije filipinskih mohamedanov. Ti se poročajo še vedno po istih obredih, kakor pred 300 leti. Čim zahrepem mladenič iz plemena Moro po družici, gre iskat nevesto. Ko najde dekle, ki odgovarja njegove-mn ideahi, se nastani brtzu njenega bi-vakšča. Začne jo snubiti, dokler se njeno srce ne omehča, odnosno dokler se ne prepriča, da ga ne mara. Večkrat traja to več mesecev. Da postane njegovo hrepenenje Še ognje vit ejše, mu dekle tn in tam dovoli izraziti čustva v različnih obldkah. Cim poklekne pred njo in ji začne v otožnih pesmih izražati svoje hrepenenje, poskusi dekle odvrniti ga od namere, da bi jo vzel za ženo. Ko nevesta končno pritrdi, stopi na mesto romantične snubitve vprašanje, koftko bo ženin za nevesto plačal. Nevesta sama se pogaja o odkuprrrni, ki je odvisna od gospodarskega položaja ženina in ki se plača bodisi v gotovini aH pa v blagu. Ta čas se mudi ženin se vedno pri svoji izvolienki in ko je ugodno rešeno tudi vprašanje odkupnine, se mora pobrigati za ženske potrebe, za puder, perilo, obleke itd. To traja zopet nekaj tednov. Šele potem pridejo na vrsto priprave za svatbo. Ženina okoprjejo v vodi. da se očisti ljubezni do drugih žensk, ki jib je ljubil prej. Kakor prerojen in nedolžno dete mora stopfti mladenič v zakon. Med pokanjem možnarjev se začne poročna svečanost. Prebivalci naselbine se zbero v krogu okrog zaročencev in ženin zapleše bojni ples pred svojo globoko zastrto nevesto. Kar se začuje ie nevestinih ust pretresljiv knk, tožba na usodo. S tem je poročni obrer1 končan, fant in dekle sta poročena. Tihotapstvo v Argentini Argeutinski carinski uradi so zaprosili za boljšo oborožitev in večjo oblasr Odkar je poskočila argentinska valuta, se je razpaslo tihotapstvo luksuznih predmetov tako, da oblasti tihotapcem niso kos. Močni motorni čolni križari-jo med carinskimi ladjami, zasidranimi precej daleč druga od druge. Vsake noči krenejo ladje tihotapcev iz saj -vov puste urugvajske obale proti argentinski obali. V zgornjem toku Parane, ki teče skozi oragozdove in tvor mejo med obema državama, so pripravljeni pomogači tihotapcev z ve&k -mi čolni da prevzamejo tihotapsko blago in ga odpeljejo na varno. Svila in blago vseh barv sta glavni predmet argentinskega tihotapstva. V zadnjih štirih mesecih so zaplenili cariosk organi za 250.000 pezos tega blaga. Spopadi carinskih organov s tihotapci se vedno boli množe. Carinske oblasti so dobile osem novih, s stroinvrtr p«xskami in močnimi žarometi opremljenih motornih čolnov in z njihovo po-močjo se .ie posrečilo ujeti že več riho-tapskiih ladij. Kliub temu pa tihotapstvo še vedno cvete. Mone med obema državama ie sicer strogo zastraženo, toda tihotapci se znajo prebiti sk<->-zi verigo carinskih motomiti črvi nov jjj v treh trrah so v Argentini. £e prednn cariniki zajtrkuieio. je tihotapsko blago iz Uraguaya že v vr^The-nh okrnil argentinskih trgovin. Iz Maribora — Čarobna benrilca noč na M»r-t.efPi. , otoku, ž-p tretjih so asrilni in podjetni pri reditelji prir*vtni Mariborski teden in vedno so bili obiskovalci zadovoljni i v-sp-m kar jim je nudila ta prireditev Zlasti -prišlo na raeun vse. mlaio in staro, na u kljneni prireditvi v nedeljo pc, poldne in do jntranjiii ur naslednjega dne Kak*-, bi tndi ne, saj so -prireditelji FPSTaviM re* odličen program. Očarljiva hajnolepa tM rimska noć na Mariborskem ov>ku, ob pri jetrnih zvokih if l^znič.arstce ^orfbe -Drava pa rzvrsfcno izvajanje vratolomnih it rak cij daleč naokrog znanih oelisMh a k roba tov Bučarja, Mlinaričeve in mladesa Mla karja. da je VMMll sledalc^m kar sapa n-stajala. Pote;? vsesa teza pa števirn: | založeni šotor naših nacionalnih dni in pa tonojtan. ki je povzroči! teea ve. toliko smeha kot še menda niKdar. Vat prostrani otok je bil do zadnjeea kotička zaseden, nanosi pa so odšli na razne Mil nje gričke, s katerih so m Sodili kr-razsvetljavi s plamenkami in pa it«vila b razjiobarvnim raketam, k' so ^vravaje n pokajoč švigale proti nebu in naznani da je Konec Mariborskega tedna V. pozornost pa so vzbudile ocariijoče >v- • lobne slike v najpestrejših barvah Ko ie tisočgiava množica sagledala egipčanske ko jo. inicijalke MariborsKesa tedna Mitsn ;n Miksiča na guga;riici. krajec ?rl> mesti Marrbora, plavalko, vo-dopad in raketni napad na tribuno vse v ume*nem haino>p*m oenjti, je navdušenje pri*: io vrh»:.ira in med vzklikanjem: --Zivio Maribor, iivie Mariborski t».ien in prired te- j « se v.hsr no ploskanje kar ni mog'o oleći. Vna nmetna razsvetljava, bengalični osen .i La svetlobne slike so delo naše ceMs-c,- tvr«ike »Pirota«. Enoglasna sodba vseh }e, ^a i«* letošnja beneška noč preseeala v lepoti ha priredbi vse dosedanje, za kar ere pri radi« teljera vse priznanje. Med na jbol jv.m razpoloženjem je vse ude-leie»ne b^nesk^ noči prehitelo jtrtro in vsi so nad vse zadovoljni zapuščali Mariborski otok Pripomnimo, da so take prireditve na otoku potrebne, kar je pokazal letošnji zaključek Mari'horskesa tedna, Baj je bila to nekaka manifestacija za naš obmejni BlarlboT številni tujci, ki so se udeležili prired t vsa bodo ponesli preko meje slove« in actN nost našega obdravskega mesta. — Poekušen vlom v tovarno. Od toboU do ponedeljka so neznani vlomilci vdrli v tovarno Thoman v Mariboru. Z dvoriščne strani, to je v smeri od železniške proge so zlikovci rarzbili okna in se splazili v pisarniške prostore. Vse kaže, da so stikali samo za denarjem, katerega p« niso našli. Sodijo, da so isti vlomilci, ki so v tej tovarni nedavno odnesli 2-V»o Din gotovine. — Stroj mu jc rarmesaril roko. V sobo. to je doletela težka nesreča ključavničarja Ivana Toplaka uslužbenega pri tvrdki -Ze-lenka«. Po neerečne.m naključju je dobi' roko v stroj, pri katerem je delal. Stroi mu je zdrobil dva prsta na desni ro*'. Ponesrečenec je bil prepeljan v bolnic Iz Poljčan — Osebna veort. Pred dnevi je <», . našega kraja v Krčevino komandir tuka, nje orožniške postaje z Alojzij Soben i k Eil je zelo vesten in dosezel je prav lepe uspehe. Da so prišli v roke zloglasni ma kolski vlomilci, ki so bili 7. t. m. obsojeni na več let ječe, je tudi njegova zasluga Odkril je še več drugih vlomov itd. Sode loval je s pridom v koli kot mu je to dopu ščala služba tudi pri vseh tukajšnjih na cionalnih društvih in organizacijah. zla«.t-v strelski družini. Ob odhodu mu želimo vse najboljše. — Sv. Lucija je dobila nov zvonik, p., ročali smo v začetku poletja, da j« strela uničila zvonik znane romarske cerkvice Sv Lucije v Studencih pri Poljčanah Spočetka so le za silo zacelili »rano«, v teh dneh pa doke/nčavajo zadnja dela na novem ličnem zvoniku bele, daleč naoKrog vidne in slovite cerkve posvečene sv. Luciji, zaščit niče oči. — Počasi, a gotovo napreduje akcija za tukajšnji vodovod. Te dni so se muditi tu inženjerji hidrotehničnega oddelka banske uprave, ki bodo na podlagi dobljenih mer zgotovili načrt in proračun za vodovod v Poljčanah. ki ga kraj, zlasti v vročih po letnih dneh. zelo potrebuje ZuranAtA — »M — 8a opravo to de* Oton (Jfenatoa, - Va i LJuMjana.