123
Dopisi.
Iz Celovca. X. — V Celovcu imamo Slovenko, rojeno iz Postojne na Kranjskem, ki slovi kot vrla igravka na glasoviru. Že je dajala po več mestih koncerte in si zaslužila velike pohvale. Posebno pogostokrat razveseljuje nas Celovčane in napravlja koncerte v razne dobre namene. Ta Slovenka je gospodičina Josefina Haasfield, o kterej je že lani „Naprej" oznanil, da pride v Ljubljano koncerte napravljat. Kar se pa lani ni moglo zgoditi, zgodi se letos. 14. aprila t. 1. pride imenovana umetalnica v Ljubljano in na-djamo se, da o svojem času tudi iz Ljubljane čujemo od pohvale, ktero si je drugod zaslužila.
Iz Crn na Koroškem. (Očitna zahvala.) Soseska Bistrica nad Pliberkom na Koroškem je prebivavcem v Crnah, ki jih je huda nesreča zadela, da so pogoreli 20. septembra 1. L, darovala 100 gold. Za lepi ta mi-lodar se zahvaljujemo prav srčno vsem dobrotnikom in še posebno gospodoma Jožefu in Juriju Kr^authu.
Soseska v Crnah.
Iz Barkole pri Trstu 4. aprila. L. M. — Ko so se slovenski pevci od sv. Jakoba v Trstu z svojim gospodom župnikom zaradi slovenskega petja nekaj sprli, niso hotli več peti; rekli so, da naj Lahi pojejo po latinski, akojim ni dovoljeno po slovenski peti maši, ktero so se za velikonočne svetke učili. Ko je bil pa svetek Device Marije,   so prišli  omenjeni pevci prosit v Bar-
kolo, da bi se jim dovolilo to maso peti, češ, da pokažejo, da so se pridno učili. Njih želje so bile spol-njene. Peli so res lepo. Čudno je pač to, da morejo domači pevci po drugih cerkvah hoditi, da se jim dovoli peti.
Iz Proseka pri Trstu 3. aprila. Že vesela spomlad svoje zeleno krilo prostira po livadah in cvetlice iz zimskega spanja izbuja v novo življenje. Tudi nas je razveselila z blago cvetlico hrabrih Slovencev tržaške čitavnice. Prišli so namreč osmi dan po veliki noči v Prosek, da bi se razveseljevali. Napravili so nam pre-vesel večer.   Hvala jim za to!
Iz ipavske doline 9. aprila. — Nekaj dni sem brije prav oster sever, ki je zgodnjemu sadju dosti škode naredil. V letošnji hudi zimi nam je tudi veliko trt pomrlo. Vino po nizki ceni — 6 do 10 fl. kvinč •— gre še precej spod rok.
Iz Kranja 9. aprila. (Iz čitavnice.) Preklicem o s tem po poprejšnjem programu za nedeljo 17. aprila odločeno besedo s plesom, ker napravi naša čitavnica mesca maja slovesno besedo s glediščino igro. Dan in načrt te besede bomo naznanili ob svojem času.
Odbor čitavnice.
Iz turjaške okolice 5. aprila. — Dopis iz Turjaka v 13. listu „Novic" se ima zastran smrti Jan. Jakšeta popraviti tako , da preiskava mrliča po gospod dr. Kaplerju, c. k. okrajnem zdravniku, je popolnoma potrdila, kar je g. ranocelnik že po samem ogledu menil; mrtvoud je bila Jakšetova smrt in nič druzega, ki se more v gostivnici še lože primeriti kakor kje drugod.
Iz Ljubljane. Njih Velič. cesar so se z mnogim spremstvom na poti iz Trsta, kjer so od svojega brata Maksimilijana pred odhodom njegovim v Mejiko slovo vzeli, v saboto toliko v Ljubljani mudili, da so odkosili. Presvitli cesar so bili z veliko slavo sprejeti.
— Bridko dolžnost spolnuje danes vrednik „Novic", da naznanja smrt svojega prelj ubij enega rojaka in od mladih nog vernega prijatla gospoda Aleša Okorna, duhovnega pomočnika pri fari Marije Device v Polji, ki je danes, 12. dne t. m. po hudi pljučnici, ki je letos že mnogo ljudi pokosila, v 62. letu svoje starosti v Gospodu zaspal in kterega pogreb bode v četrtek dopoldne ob 9. uri. Duhovstvo zgubi po njem nevtrudljivega dušnega pastirja, fara očetovskega prijatla, — domovina naša vseskozi zvestega sina, svet pošteno dušo. Sami milostljivi škof so mu čast skazali, da so na smrtni postelji k njemu prišli. — Bodi mu žemljica lahka!
—  Kakor današnji »Oglasnik" pripoveduje, se bode začela v Ljubljani nova naprava. Po več krajih mesta in podmestij bodo stali postreščeki, ktere vsak hip lahko najameš, da ti neso to ali uno stvar sem in tje ali ti opravijo kako delo. Kolikor mu po tarifi plačaš za to, kar ti stori, ti on zagotovi s posebno marko, ktero od njega vselej vzemi, ker to je priča (kontrola), da ni kake sleparije. Ta naprava je po več mestih navadna in res prav dobra, da zanesljivega človeka ni treba križem po mestu iskati, ampak ga vselej najdeš, na odločenem mestu.
—  Že menda danes pride s svojo gospo materjo v Ljubljano v dopisu iz Celovca napovedana umetnica gospodičinja Josipina Haasfieldova, hčerka gosp. Haasfielda, zdaj c. k. inženirja 1. vrste v Celovcu. Izvrstno igra na klaviru. To je njena prva pot po svetu, da mu pokaže umetnost svojo.  Veseli nas, da tudi v Ljub-
ljani napravi koncerte, kterih se bomo toliko raji udeležili , ker je naša rojakinja — Kranjica — ji že naši rodoljubi v Celovcu pripravljajo pot srčenega sprejema.
—  Ni sicer navada našega lista, da bi se spuščal v pretres umetnosti jezdarske; al zdaj so v Ljubljani umetniki, ktere priporočamo ne zavoljo jezdarenja, ampak zavoljo posebne umetnosti telovadske (gimnastike), kakoršne poprej še nismo vidili.
—   Čitavnica naša je v nedeljo sklenila svoje zimske veselice. Bil je pa ta sklep posebno imeniten v tem, da slavni naš gosp. Davorin Terstenjak, ki je z rodoljubnim gosp. P ir nato m prišel iz Štajerskega, v posvet matični, je počastil ^besedo" z nazo-čostjo svojo in v izvrstnem govoru prinesel čitavnici naši pozdrav od sestrice njene^ celjske. Bil je on prvi, ki je med duhovniki v novi naši dvorani stopil na očitni oder, povdarjaje med drugim tudi to; da v družbah, kterim je vedno zvesto geslo: „cesar, vera in domovina", tudi duhovnik brez straha more stopiti pred občinstvo. Ni treba dostavljati, s kako radostjo je bil sprejet premili nam gost. Beseda je bila zopet zanimiva. Kor gospa, gospodičin in gospodov je pel kaj lepo „narodno češko pesem", ,,Hlahola" pa bi bili želeli bolje; godba „Meditation sur le 1. prelude de piano de Bach par Charles Gaunod izvrstne naše trojice (gospodov: Pregelna, Kosa in Bučarja), ktere je na glasoviru prav lepo spremljala nadepolna deklica Tinica Pleiweis-ova, je izbudila občno pohvalo. Po „besedi" je bil ples; 40 parov je z rajanjem povzdignilo veselje — na slovo zimskim veselicam.
—  „Laib. Zeitg." je „Novicam" odgovorila na to, kar so ji očitale zastran popisovanja obravnav deželnega zbora. Navadna je to taktika odgovora; tudi dru-zega nismo pričakovali v sedanjih okoliščinah; le kazati smo moralii svetu, kako ravna omenjeni časnik; sicer bi se nam reklo: „consentire videtur", kdor molči. Prilika o pezdirji in brunu ne velja; časnik, ki izhaja vsaki dan in nima na čelu marke, je lahko obširen, in saj spodobi se mu, da je objektiven. — Gosp. prof. Wretschko pa je v svojem odgovoru v „L. Z." zavoljo opazke o kmetijski šoli gimnazijski, ki jo je izustil vrednik „Novic" kot poslanec v deželnem zboru na pod lagi Deschmannovega trdenja o teoretičnih šolah kmetijskih, nam dve novici povedal, ktere nam niste bile znane; ena je bila ta, da on uči zdaj kmetijstvo, druga ta, da gosp. bogoslovci ne hodijo več v to šolo. To je dokaz, na kako objektivno sitice smo mi djali omenjeno šolo, ktera nam je še iz svojih šolskih let v spominu. Kar je gospod profesor rekel o „geheime Triebfedern" zavoljo bogoslovcev, smo mi izprva na-se nategovali, češ , da se nam že zopet podtikuje kaka ^propaganda narodna", saj vemo, da „nie ohne dieses'l — al izve-dili smo, da ona pšica vendar ni letčla na nas, ampak na drugo stran. Ker pa gospod pisatelj ni povedal „Triebfedern", zakaj da hodi le 7 učencev v šolo, bi bilo menda tudi dobro bilo, ako bi ne bil govoril o „Triebfedrih" zarad bogoslovcev.
124