' jgM^^ 7 II Posam. štev. Din 1*—, |1 H četrtkova in sobotna fg | številka Din 2.— § izliaj* vsak dan, razarcn ||< ■S nedelj in praznikov, ob 18. uri * = datumom naslednjega dne. Stane ^ =2 mesečno po posti D 18’—, *a »no- ==; ;gf rcmstvo D 20*—, dostavljen na-dmn gj '5 Din 19'—, na izkaznice Din 1^ g „NAB0DVTC LIST" (četrtkova štev. gj £= „ Tabo ra'0 se naroča kot tednik = in stane mesečno 3 Din, 5“ š-§ letno 8 Din, pollctDO A* Din, » .=p t.: . ■-.= celoletno 32’ — Din :-p Naročnina so plačuje ▼ neproj« p iinniraiiHHll^iiiiiitiiHHiniinniiimiinHiiusiHHHHfifttrs go;eat?;'Si-r ‘ts? Ljublj (NARODNI LIST) Leto: V. (III). Maribor, četrtek 6. marca 1924. || Posam. štev. Din I*—, j četrtkova In sobotna II številka Din 2*— w g DKEDK1ŠTVO .Tabora* in. .Ha- — rodaeja lista*4 je v Mariboru,. Jor* == cičeva ulica 4, L nndstronie. — S: Telefon interarban štev. W36. — S L| 1 ■ Rokopisi ne ne vračajo, ma 1 i« * J»rSševi d, S. 4. = gntbcie desno. — Telefon št. 24. S= SHSpostno-čefe. račun aa .Tabor*4 S H.787, za .Narodni list*4 12-853. 3 g Na naročila brez denarja se na ozira. Inseratne oene po domovom. Stev: 55 (10). Kolebanje klerikalne politike. Maribor, 5. marca, Kmalu polteee leto dni oid zadnjik volitev v narodno skupščino, kmalu tudi leto dni od tega, kar so klerikalci s svojimi pogajanja v* Zagrebu z radikalci in Radičevci in. s podpisom1 Markovega protokola omogočili samoradikalsko vlado, ki kakor mora loži že skero leto dni nad našjm1 narodom1. Kdo* se no spominja slavospevov, ki so jih’ takrat peli naši klerikalni in hrvaški Mokasti listi Pa-liču in radikalcem)? Kdo se ne spominja aVdijentee g. idr. Brejca, sopodpisnika Markovega protokola, pri kralju, v kateri je r, grožnjo revolucije dosegel popoln preobrat vi vladnj krizi«, kakor je pisali takrat »Slovenec« od 21. apr. 1023, to je1 upostavitev samoradikalsikega režim t? Kdo se ne spominja, da je po sestavi ra-idikalslce vlade prišel dr. Korošec dne 5.) (maja 1923 v Ljublj ahio in v »Slovencu« razglašal, 'da js »prav dobre .volje, oči-ividno zadovoljen’ z razvojem) političnega položaja«? Kdo se no spominja, dia so zaupniki klerikalne stranke dne 14 apr 1923 v Ljubljani sprejeli soglasno resolucijo, s katero so odobrili taktiko dr, Korošca? In kdo sc — razu n klerikalnih pvčic, ki' Me- znajo misliti preko svojega nosa —* ne zaveda, da je klerikalna stranka s podpisom Markovega protokola in’ 'z omogočeniem* samoradikalne vlade prevzela ffaSe odgovornost za vse, kar še je pozneje godilo, za vse krivice, ki jih je priziadjal narodu radikalski režim, ib za vsa Kremena, ki jih je ta režim narodu naložil? i i Danes klerikalci iščejo izhoda iz za-! gato, v katero so prišli vsled očitnih neuspehov svoje kolebajoče politike. Da-MeS se vežejo z onimi domokrati, katere ' fco lani Ob tem1 Času proglašali za itajhnj-|Ko rte srečo za narod: in državo. Danes naj fjhu ti demokrati pomagajo iz blata, -si katero so zagazili s Svojo Me iskreno irB nepošteno politiko. Danes Vpijejo v »Slo-venOu*«, da je troha »udaritj. po korenini jvteega zla«, po radikalni vladi, po koreni-ni, katero so oni sami skupno z Radičem pomagali zgraditi, Danes preklinjajo, kar so predi priličrto loto d m blagoslavljali. Tarnajo na razvalinah svoje skra-hirane politike in se oklepajo demokra-. tov, da jim! za božjo voljo pomagajo re-* šiti, kar ®e za njihovo nesrečno politiko tla rešiti. , DemokTatih'šfoj<* danes Kakor so stali lani n® stališču, da je vlafda ene stranke nesreča za državo En1 ,za narod. Iz ljubezni do države, ki jo je pahnil1 radi kal.siki režimi v težko1 nesrečo, Jioče j o skupno z ysemi strankafiai, ki ihoeejo ozdravljenje Eašega državnega življenja, zrušiti vir te aiesreče, samoraidikalsko vlado. Iz ljubezni do naroda ih države so za trenutek Vežejo tudi klerikalci in' Radičevci £n muslimani, da udarijo po korenini Vsega zla. Demokrati delajo to ms idealnih1 motivov, ne zaradi soho ih za interese svoje stranke, ampak za dobrobit države ju paroida. Vse one pa, ki Ko fan? fe golega sovraštva jaf iz sebičnih namenov povzročili narodno nesrečo, ko so omogočili samoraidikalskl režim, predvsemi pa naše klerikalce bo zadela, zaslužena kazen'. Kolebanj© klerikalne politike dr. Korošca je preveč ocjvidinO, da Me bi ljudstvo videlo, da je haš naša klerikalna stranka predvsem soodgovorna za vse zlo, ki je s pomočjo njene politike prišlo nad državo id narod Med Slovele! je k|raanikov', »Selo«, ki želi združitev) ] odgovorna sedajna delavska Vladi«. Do* Ostro kritikujejo namero radikalcev, da vfe kmelovaIcev brez razlike vere in lje izjavlja, da Koče sedajaa vlada izvesttl bi skušali zavleči verifikacijo radičevskih ^ ^v.ire’ m^ni list* da sc ne načrt, gi1 ae je porodil že L 1922 V koali« mandatov- Ra^a se „.di ve* da ie H BOJI NA BOLGARSKI MEJI? » !a predl011- da Se »«radi ®“cBa fitilja, k| BEOGRAD, 5. taurcai Javnost kaže Velik interes za vse vestj, IH prihajajo z bolgarske meje in ki so v zvezi z do god- ki v Bolgariji. Včeraj so prišle od meje D ^^R'IH. o. marca. Pariz 23.'40—23.56, vesti, da se v smeri ČusteUdila čuje stre-1 ofefv _ L00*™ 24-82 do( Ijanje iz pušk in celo iz topov. Vlada w !° mnenje, da gre za borbo regularnih bol- J a ? , ^4.75, Newyork 577 in garskih čet z makedonstuVujčimi, proti 5-422V,’ ^ ^ katenm je vlada pričela, boj. Druge ve- ^IaIrEB,4^ mrca Pariz 325-33(1, mandatov. Razširja se tudi vest, da je Radič z brzojavko iz Dunaja pozval svoje poslance, naj z ozirom na dogodke v) nedeljski seji stranke ostanejo v Zagrebu. POGAJANJA z ITALIJO. Železniška vprašanja rešena. BEOGRAD, 5- marca. Včeraj se je nadaljevala seja prometne sekcije komisije za trgovska pogajanja z Italijo* Prišlo je clb raznih nesoglasij med obema detcgaciama. V imenu naše vlade je pomočnik ministra saobračaja, Avramovič, bo 'dovolj jaka za obrambo proti vsak®« mu napadu. borza: stavil zahtevo, naj se v svrho fedcfcmja *opet vedo povedati, da se vršo boji /S—i laoranskih tanfov skliče konferenca vseh Kmed skupinam*; makedonstvujoiščih’ ki kalizem jn njegova sebičua strankarska politika korenina vsega zla m zato bo treba po tej korenini udariti, Čim’ sc pomudi: prva prilika. Trenutno vezanje de-jnokratov s klerikalci v narodni skup. ščini 7,a nas ne pcmenja vziroka, da bi ljudstvu vedno in vedno .pet ne kazali iia šlcodljivost klerikalne politiko. Tedenski pregled za iiaročfiike »Narodnega lista«. Četrtek, 28. febr. V narodni skupščini se nadaljuje razprava o proračunu. -- vcnh3°r02C^ č? 111 adi y ZaSrcbu in Sfo-log vinZ ^'Ska ?hornica sprejme pr ul- vladjvhe t veS?i-plcbisciL° paratisajna vlada “ nilj ozemlje aIyam.S0 Petek W s ? ’ 1 nam JC Pripadlo, fi-riiio po' jo »krvavo spomlad v v " c5fl:1!a“ ška nesreča prf iubom žrtev. - Narodna skunšk f c*p>-eataii imun0 ^ > Sobota, 1* marca. Posl. 'dr. Gjusag rao zahteva y posebni interpelacijirp6bs i vc prečanskih' interesom.pri pog4arfjiii z Italijo. — ------- Nedelja, 2. marca* Burna seja'radičev-sh.: poslancev: ali naj gredo X Beogvjd ali ne? Sklenejo, da pošljejo v Beograd toliko poslancev, kolikor je potrebno za zrušenje .vlade. Sklep je zbudil v Beogradu senzacijo, med radikalci — žalost. osIaya stoletnice rojstva velikega ces/cega mojstra glasbe Smetane. Pon del jek, 3. marca. Narodna skup-sema sprejme z glasovi radikalcev in džemijeta proračun centralne uprave. _________ Vodstvo SLS sprejme na svoji seji v Ljubljani, resolucijo, s katero cdobrava priprave za opofcidjonajni blok in zruše-nje radikalslcc vlade. Torek, 4. marca* Dr. Kbro&C se vra. ča skozi Zagreb ,v Beograd 'Ob naši iiigovzhodni. meji se zbirajo bolgarski komitaši. Bolgarske oblasti nastopajo strogo proti njun in so jih že y.eč zaprle. Naiodna skupščina sprejme razmejitveno konvencijo z Rumunijo in nadaljuje razpravo o proračunu miai^ Politične vesti. Velesile proti bolgarskim komltašem. Kakor so časopisi zadnje dni ve*ino poročali, se ob naši meji na bolgarski Stranj vrše obsežne priprave za napad na na'* so državo s strani takozvanih makedon« skih komitašev. Poslaniki Francije, An« .glije in Italije so v nedeho iziočih bolgarski vladi noto, v kateri opozarjajo na nevarnost, ki bi mogla iz tega nastati, in zahtevajo odločne korake bolgarske vlade proti komitašem- Vlada je sicer na to res dala zapreti nekaj oseb, ni pa zaprla voditeljev tega gibanja, Todoro*a Aleksandrova, vojvode Brla in drugih in ni razpustila organizacije. Zato se na naši strani bolgarski vladi ne zaupa. * Razmejitvene konvencije z Rumu« (mjo jc naša narodna skupščina v seji 4L, , tm. sprejela z 108 proti 51 glasovom. Demokrat Sečerov je ostro grajal sklenjene konvencije, ker so v škodo in sramoto naši državi* Proračunska razprava v narodni skupščini se je 4. tm. nadaljevala. V Seji o- tm. je bilo sprejeto poglavje o proračunu centralne uprave. x torek 4. tm, se je pričela razprava o proračunu ministrstva pravde. Govorili so; musliman Hra-srica, ki je kritikova! nedostatno pravosodje v Bosni in Hercegovini; demokrat Timotijevič, ki je ugotovil, da je za časa raaikalske vlade zastalo vse delo v tem ministrstvu; omenjal je slučaj načelnika •jV' ministrstvu Draškoviča, ki je postal načelnik brez kvalifikacije samo zato. ker je radikal; ostro je tudi kritikova! delo vlade glede ukinjenja sekvestrov. •Klerikalec dr- Hohnjec je nastopal proti velikim taksam pri sodiščih; socn-iust Sekulič je grajal zastarelost našega pravo-sodstva in vlado, ki ni storila ničesar za njega izenačenje. pnmmnnmna o O □□DDOCEDOODCl 1. sin. raii itaim i Pni lff.—23. marca. Pojasnila in legitimacije daje Čchoslovaški konzulat Aloma Company Ljubljana. 422 ‘ Ljubljana. nmnDnnnonaD o □ ccnaaaaanann Dnevna kronika. 'f — Smrtna kosa. V Križevcih pri Ljutomeru je dne 27. febr- nagloma umrl nadučitelj g- Anton Herzog. Dopoldne je še‘ poučeval, po obedu je hotel iti iz stanovanja zopet v šolo. V hipu pa, ko je segel po klobuku, se je zgrudil in izdihnil — njomemano. Zadela ga je srčna kap. Pogreb se je vršil ob veliki udeležbi domačega ljudstva, tovarišev in znancev od blizu in daleč dne 29. febr. Možu, ki je ves čas svojega skoraj 40-letnega službovanja bil marljiv, vesten in točen učitelj in je tudi izven šole storil ljudem marsikaj dobrega, bodi ohranjen časten spomin! — Kar Vi potrebujete, to jo Elzafluid. To pravo domačo sredstvo, katero prežene Vaše bolečine! Poizkusna pošiljka 27 D. Lekarnar Eug. V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg št. 201, Hrvatska. 2736 . — Italijanska straža strelja na našo 'stran. Iz Sušaka poročajo, da je te dni ■italijanska straža brez povoda streljala .na našo obmejno stražo. Streljati se je ■začelo pri cerkvi Sv- Katarine. V tem !času je vozil z naše strani mimo privaten avtomobil- Z italijanske pozicije je bilo sSzstreljenili, kolikor se je pač dalo ugotoviti, ’ 5. ostrih nabojev, kateri so pa vsi udarili v pečine in ni bil nihče ranjen. Naša straža ni streljala. — Sljamski dvojčkL Iz Šmartna ob ^Dreti sporočajo, da je pretekli četrtek žena nekega tamkajšnjega posestnika povila dvojčke ženskega spola, ki sta bila 'zrašcena, tako, da sta imela skupni dve roki, sicer pa vsak svojo glavo in noge: ^Dvojčka sta bila mrtva rojena in so ju ‘takoj pokopali. i — Železniški promet Zagrd>HR©ka— iRim. »Corriera della Sera« javlja obenem ’z vestjo o upostavitvi železniškega pro- ! ‘J. Pohorski Francelj in EVlarja. Čarobna pravljica s Pohorja. (Dalje.) j 4. Prvo delo. j1 ■»Dobro jutro, Francelj!« je pozdravila Marija, »Katko si spal?« »Če bi teh sanj ne bilo, dobro!« ji odgovori Francelj. »Povej sanje, ki so te mučile v spanju!« veli deklica. »Tebi Marjica, ne odre čem ničesar!« tjprioenja on. »Sanjalo se mi je, da mi je "tvoj oče naločil troje težkih del v izvršitev, a teh nisem mogel izvršiti sam, temveč mi je pomeigala lepa mladenka, po-'poinonna enaka tebi. Za tem' sem zbežal, jfcam misom vedel kam in hipoma sem !ugledal tvojo mater, jahajočo brezovo metlo. Hotel sem pospešiti skoke, a težke 60 bile noge, k« svinec, da se nisem več ,gon-il * mesta. Tebe bi bil zaklical v : pomoč, a usta niso spregovorila. In že jo Mfrabjla čarovniška roka po meni, ko sera jee prebudil!« j1 »Žal, sanje Se uresničujejo!« jo dejala /Marijica zamišljeno. »Vera v prve sanje ;pold: tujo streho ni prazna! Moj. oče — ča-.rovniilk ti v-eli takoj priti k njemu, da ti da delo. Vse ho srečno končalo, zato pogum, Francelj!« še dostavlja Marjn 'o liddSde jz sobe. Zunaj jo jo že pričakov meta Zagreb—Reka, da se v kratkem u-postavi promet direktnih vlakov na progi Zagreb—Rim. Ti vlaki ne bi šli preko Trsta, nego preko Nabrežine, kjer bi se direktni vagoni za Zagreb pripojili kompoziciji, ki bi se sestavljala na tej postaji- Iz Nabrežine bi šel vlak direktno preko Reke na Zagreb- — Planinska razstava v Beogradu. Srbsko planinsko društvo namerava prirediti v Beogradu za velikonočne praznike izložbo planinskih slik ter turistovskih in zimskošportnih potrebščin.'V interesu slovenskih izdelovalcev teh predmetov ter trgovcev je, da se udeleže izložbe. Razstavilo se bo vse, kar se nanaša na turistiko in zimski šport. V prvi vrsti pridejo v poštev predmeti domače proizvodnje. — Baltiško morje zamrznjeno. Iz Helsiugforsa poročajo, da je sev^no Baltiško morje pokrito z ledom. Plavajoči kosi ledu se gibljejo v smeri proti obrežju- Mnogo pristanišč je za plovbo zaprtih- — To je ono pravo! Dobijo so še vedno ljudje, kateri Fellerjevega Elza-fluida še niso poskusili, dasiravno se že črez 25 let v vseh deželah uporablja. Kdor je gamo enkrat poskusil njegovo izvrstno delovanje kot drgnenja hrbta, udov itd. ali kot bo.smetikum za usta, kožo in negovanje glave, bode gotovo rekel: »To je ono pravo!« Je veliko boljši, močnejši, izdatnejši in bolj delujoč kakor francosko žganje. Prežene nahod, zobobol in umirava živce. 3 dvoj-nate ali 1 specijalna steklenica s pakova-njem in poštnino 24 dinarjev; 36 dvoj-natih ali l2 specijalnih steklenic 214 D in 10% doplatka. Adresa: Lekarnar Eu-gen V. Feller, Stubica Donja, Elza trg št. 201, Hrvatsko. — Nova vrsta sladkorja. V Avstraliji so iznašli novi sladkor, ki se producira iz kemikalij. Iznajditelj noče izdati svoje tajnosti. Sladkor je popolnoma enak sedanjemu, ki.je iz sladkornega drevesa, in ima vse njegove sestavine. — Žena umorila svojega moža. V Vra-šacu ©ri Arangjelovcu so je odigrala te dni krvava -drama. Zena seljaka Živka Nediča je ponoči prihitela na orožniško postajo in je jokaje zatrjevala, da je bil njen mož v spanju od svojega brata o-ropan in umorjen. Orožniki so takoj naredili preiskavo in šli k njegovemu bratu, ki pa jo mirno spal in ni nič vedel o celem dogodku. Sum je takoj padel na ženo umorjenega, ki je bila s hčerko vred aretirana. Ugotovljeno je, da sta žena in: hčerka živelj zelo razkošno in so bili radi tega v družini vedno prepiri. Mož jo ubit s sekiro in iipa glavo popolnoma razbito. — Dete v dimniku. V velikem' Bečke-reku je policija aretirala osemnajstletno dekle, ki je izvršilo strašen umor. Ko je povilo nezakonsko dete, ga je Odneslo na podstrešje in vrglo v dimnik. Smrad, ki se je pričel širitj z dimom, je izdal zločin. čarovnik j« vprašal: »Kje je tvoj ljubi bratec.« »Takoj pride ker sem mu že povedala!« Ni mu bilo troha čakati, ker Francelj je stopil iz sobe, k e kor bi bil slišal njegovo vprašanje. »Pojdiva torej v božjem imenu!« de Francelj, čarovnik g grdo pogleda, vzame leseno sekiro iz kota ter mu namigne, da gre za njim. Kmaru dospeta. v lep gozd, kjer so se zibajo in škripajo pogovarjale visoke stoletne jelke. Stopata po mehkem mahu, kakor bi hodila po visokih preprogah, ob suhih vejicah vise sivi brad ovci, ki so se v lahnem vetriču zamajali, veje jelk so tajno zašepetale in razlile svoj čarobni'vod j po gozdnem tišinbtom ozračju. Ljubil je Francelj tak gozd! »Ta jelki® gozd mi danes posekaj s tole leseno sekiro,« piavi čarovnik, ki se je ustavi! ju mu izročil sekiro. »Plohe in vejevje znosi na kup, zemljo prekoplji; ■ko pridem' na v. ”ar pogledat, naj raste tod do pasu visoka, rž, žc v cvetju, Ako mi trga ne storiš, zgubiš glave!« Takoj po čarovnikovem odhodu se jc spravil Francelj na delo z zavestjo, da nikdar ne zgotovd. Vendar krepko zamahne s svojo loSeno Sekiro po prvi jelki, ki sc niti ozrla ni s evojjm ponosnim vrhom; a sekira se razleti na kosce. — Sanska volilna pravica v Angliji. Angleška Spodnja zbornica je Sprejela predlog, da imajo ženske, katere so dosegle 21. leto, glasovalno pravico za samoupravna in municipalna zastopstva. Celjske vesti. Celjsko mestno gledališče. V nedeljo 9. tm. se vprlzori v četrtič opereta »Mainzelle Nitouche«. Začetek je ob pol 16- uri, vslcd česar ie okoličanom obisk omogočen. Kdor si želi prostor rezervirati. naj se obrne z dopisnico na g. Huberta v, trgovini Goričar In Leskovšek v Celju. Iz celjske mestne elektrarne. Delno ukinjenjc omejitve pri konsumu clektrič-tega toka v Celju je z dnem 3. tm- zopet razveljavljeno. Na podlagi razglasa mestnega magistrata morajo obratovati edinole motorji v času, ki je določen že z odredilo z dne 2- jan. tl. Požar v Westenovi tovarn!. V dopoldanskih' urah. dne 4. tm. se je razširila po Celju vest, da gori v, Wcstenovi tovarni. Kmalu je pa dobila požarna hramba obvestilo, da gre Ie za neznatni ogenj, ki je že od domačinov pogašen- Bretanje nalezljivih bolezni v Celju meseca januarja in februarja 1924- Od nalezljivih bolezni so od 1. 1923 preostale: ošpice 1, Škrlatica 4. Tekom meseca januarja so na novo zboleli: na ošpicah 2, na škrlatinki 2; ozdraveli na ošpicah 2, na Škrlatici 2- Koncem januarja so v o-skrbi 4 Škrlatice, 2 v bolnici in 2 doma. Tekom februarja so na novo zboleli na Škrlatici 3, od teh v domači oskrbi 2, v bolnici 5. Ozdraveli so 4, tako da ostanejo koncem meseca februarja bolani še 3 v bolnici. Stanovanja so se povsod razkužila, kontumac ukinil. Razun lahke influence drugih nalezljivih bolezni v Celju tekom februarja ni bilo. Dopisi. Iz. Slovenskih goric. — Nesrečna zima mrazi m« in dolgo proč ne spravi so! — Tako že tarnamo vsi povtprek, kaj bo, ako ne 'bo kmalu konec zimski vladi. — Sveti Matija led razbija, ako ga ni, ga naredi — je stari vremenski izrek’ slovenskega kmeta. Letos pa je našel Matija leda dovolj, a n« le, da ga ni razbil, .še novega jc naredil. »Pozimi počivam!, na-pregam sani, orodje popravljam, dok sneg ne skopni« — zapoje si dohrovoljen kmetič, ako mu gre gospodarstvo pov.olj-uo izpod rok. To zimo pa je že davno o-rod jo popravil in čaka in čaka, da bi šal z njim' na polje, v vinograd, a noče in noče skopneti sneg. Delo zaostaja in treba bo umih rok, da bosta pravočasno v rodu vinograd in ‘dol. Sttmeno ipol-je je upauo-sno, ozirnina kaže poveljno, snežena odeja je prišla na zmrznjeno zemljo, ki pa *e predolgo kakor mrlič pod snegom! skriva. Vinska trta je dobro dozo rje rta, sv. pa že želel hrti v ‘deveti deželi! To js moja kruta usoda!* Sedel jo na kamrtu, obražčc® z svit-lim mahovjem ter pričel jokati v tej pusti samoti. V solzah mu jo odleglo, potožil bi še svoje gorje, pa komu? »Sam! sem, zapuščen v prekletem! kraju! Marja mi je sicer obljubila svojo pomoč, ali pa bo mogla pomagati?« In plakal je dalje. Tako zatopljen v svojo žalost in usodo ni slišal stopinj po suhem' dračju, dokler nj stala piri njem Marja, sedla k njemu in mm položila svojo nežno roko okrog rame, vprašujoč: »Čemu jokaš?« Povedal ji je vso žalostno zgodbo in ni se dal potolažiti. »Ne jokaj!« ga je jela tolažiti dobra dušica. »Jaz ti pomagam, saj sva si bratec m sestrica, ali še več, ker ja® te ■imam' tako rada! Pokrepčaj se z jedjo, ki sem: jo prinesla, potem pa lezi v ma-hovje in zaspi. Ko se prebudiš, pojdi domov in povej očeto, da si dolo zgotovil!« Sto-ril je Francelj po njeni zapovedi, zaspal je tr dno. Takrat pa je stopila na sedežni kamen, bujni' lasje so se razsipali po njeni beli tančici, iztegnila je svojo roko z zlato palico, ter spregovorila nekaj tajnih besed. Hipoma so padale stolotne j**-ke s truščem na zemljo, nevidna roka jih je oklestila in debeli plohi so se sami valili po maliovitih. tleh na kup. Neviden orač pa je oral, da so .se kotala ko-.reuinčka aritiUL kaJtftc-debel kroi}jpir4i Urban se zadovoljno muza po vinorodnih brdjh Slov. goric. Naj jih varuje slane, toče in — peroraospore ali strupene rose, da bo srečno urodil in zoril in dal nam dober »mošt« kakor lani. Poljsko delo bo precej olajšano, ker je zemlja globoko zmrznjena in zrahljana; to pal tudi povzdiga njeno rodovitnost ker pride zrak in ž njim prepotrebni dušik ložje v dotiko z raznim' rastlinskim liranivom. Suha, mrzla zima pa je tudi uničila večino raznih drevesnih škodljivcev oziroma njih bube ali mešičke, posebno krvavo ušico. Kakor rečeno, vse kaže na dobro, le da sc ni .slpiuntal sv. Matija. Upamo, da bo Urban njegovo napako popravil ... Iz Ceršaka. Tukaj Se pridno pripravljamo na občinske volitve. Tudi starokopitneži. G. župan sednj pridno agitira, ker ve, da se mu tla majejo. Ne ve. kako bi ljudstvo dobil na svojo stran in na limanice. Pravi: »Le verja-mite tem mladim, boste videli, koliko boste plačali potem, ako bode drugi župan. Tedaj bodo sirotišmco zidali in kaj še vse.* Mi pa pravimo: ljudstvo, ne verjami več g. Reitetju, saj vidiš, da ni reda v naši občini. Ko pride čas volitve v občino, krogljlce vsi v našo skrinjico, ki je gospodarska kmečko-delavska škrinjica. Ta je prava, ta je vsem jednaka. Vsi na delo, da dobimo mlada in zdravo občino! Zdravo, pa drugič kaj več! Slovenska Bistrica. 29. februarja zvečer nam je prvič zasijala električna luč, upeljana iz Falskega voda. Ta za naše mesto velevažen dogodek se je primerno proslavil zvečer z nagovorom pred mestno občinsko hišo in obhodom z godbo po mestu, pozneje pa se je vršil ples v krasno razsvetljeni in okrašeni hranilnični dvorani. Za gospode, ki so sodelovali pri izvršitvi te naprave, ter za zastopnike oblasti se je v Wallandovi gostilni vršil popoldne banket. Občinski očetje z županom g. Danielom Omerzo na čelu so si z napeljavo elektrike v mesto postavili trajen, časten spomenik.: — Umrl je bivši davčni sluga g. Korber.; Naj v miru počiva! Pragersko. V nedeljo dne" 2. marca 1924. je .priredil maš Sokol maškarado v) kolodvorski restavraciji. Vsi prostori e® bili .polni in se je prireditev ‘juko lepo in mirno obnesla. Krasno je bilo gledati! tuidi članico v maskah. Upamo, da bode Sokol priredil še več takih prireditev, •kar mu bo v korist in' uspeh'. Pričakujemo, da na« enkrat počasti s kako gleda-, liško predstavo.' Veržej. V nedeljo, dne 2. marca je priredila krajevna organizacija JDS v! Veržeju plesno zabavo, katera je zelo dobro uspela. Vabilu so se odzvali tudi somišljeniki ljutomerske krajevne orga- ' nizacije. Precejšnji Čisti dobiček je določen v posnemanja vreden' namera; namreč za podporo revne šolske dcce veržej- Po dišečih črnih brazdah' pa je skakala in trgaja močna brana sem in tja, in, ko je vrgla Marja porišče .rži po njivi, je zlato zrnje zagrebla brana vt črno zemljo. Poškropil je dež, vidimo je rnstla rž, veoVi. in večja je bila, nazadnje se je zazibal na. bilki: še cvetoč klas. Potegnil je pib in klaski so se priklanjajoč, pozdravljali teT zibali, 'kakor valčki po mirnem morju. Tedaj je stopila Marja, lepša ko vila, k spečemu Franclju, se priklonila in ga poljubila. »Rošila sem te smrti, zato moraš biti moj!« in šla je z zadovoljstvom! V srcu in rdečih ličic počasi domov. Že se j« poslavljalo zla,to solncc s svojimi brtzimi poslankami od vso.aa, da zaide, ko se jo prebudil Francelj strmeč ob krasoti. »To srebrno žito in ta večerna sotnona zarja!« V neizmerni1 hvaležnosti se je med polom, veselo korakajoč ob njivi, spominjal svojo rešiteljice. — Marja: toplo mu priha ja v rožna lica od, nežnega srca. Nasproti pa prihaja čarovtnik; zagleda vši cvetoče žito in zamaknjenega Francij« ob st mi; ni mogel verjeti svojimi hudobnim' očem’, kako sc jo to zgodilo. Pa pravi: »Za danes si. zgotovll svoje , toda jutri dobiš drugo!« Na glasu je spoznal Francelj, da mit ni p° volji njegovo delo, ai jn mioral 'biti. Skozi zobe pa jo skoraj neslišno sikal: »Čakaj mo ti, te„ poljtazejH! in zaspliini dftw »BOg mi pomagaj uiti iz te preklete 11 šSŽttfhsti, sicor z- adom starti,; jaz sejn-si ItVj Maribora', d&e 6; ffiarcal 1924/ ^..^r. ut m, ......... 4gmm fkc šole’. Vsa čast pa tudi pristašem! 'drugih' strank, kii .Tj tej dobrodelni zabavi ni-teo videli samo političnega sovraštva, 'ampak so uvaževalii Maimcri prireditve ter >se u deleči li kljub tem V, cla so bili prireditelji demokratska poetična organizacija. Bilo bi vedno želeti, da se take prireditve ne glede na stranko vsestransko podpirajo, da so uspehi' čimivečjL činviz-Hatnejši ter da so tetri majhnimi šolskim’ revčkom’, ki si svojih potrebščin še ne tmorojo sami nabaviti, odpomore jri se jih obvaruje vsaj za največjo silo inTra-buL Zelo bi bilo priporočati, da bi veržej-'sko krajevno organizacijo ,TDS posnemalo tudi druge krajevne organizacije. Iz Polzele. Na naši pošti imamo nekoliko čudne razmere. Ne samlo, da je naša gospa poštarka — žena bogatega posestnika — prav zagrizena orlovska agitator ica in «o v njenem uradu tudi druge osebo enakega mišljenja vsakdanji gostje po cele ure. ampak zgodilo se je tudi, da je hotel kdo pol ure pred zaprtjem urada še opraviti kak nujni telefonski posel, pa gospe poštarice že ni bilo Več v uradu. Priče za to imamo na razpolago. Tuidi glede .ul judnogti nap ram 'strankami bi znali zapeti kako pesem' in o tem, da je pred nekaj časom! bil vrneri Časopis, naslovljen na nekega zavednega delavca, brez njegove vednosti- Res ne tvorno, zakaj bi morala opravljati pri (nas poštno službo žena posestnika-mili-joriarja, ki ob vsaki urili ki pokaže svojo nestrpnost nabrani ljudem! naprednega mišljenja in sprejema v riradu celournc obiske raznih orlovskih agjtatoric in a-gitatorjev. Gospoda direktorja pošta prosimo, naj pošlje pa; komisijo semkaj dvojega »kumleka« Dietza. Poštarica je ge rulada in. rujpega vj rie a na Polzeli ne manjka. Po izvršeni objektivni komisiji ga bo kakor že marsikje drugod — dal fajjnoSter v triumfu zapeljati na (postajo. Novice iz »obmejne trdnjave« -Ceršak. Kiiano je vsem, kako so se odlikovali Zelotovi pristaši 20. jan. 1924., da so se umirali zagovarjati pred. sodiščem' v MaPibo- Eu, Govorica 'je šlai an hujskarida, da bo-e se plačal g. Ferk. Posebno naš župan ac imel največjo lx?sedo. Sedaj se je pokazalo, kdo je plačal in! bil kaznovan. G. Ferk je bil prošt in Žobotovi pristaši so IfiTi kaznovani. To je mučno poparilo jjrše klerikalce v Ceršaku. Klerikalci, to Vam1 naj bo v opornim1, da. sc mo bodete jBFdt kdaj spozabili in' poštene ljudi napadali po nedolžnem!. Kličenlo vsem: pp ometu j te Se in Pristopite k deuvdkrat-jpki stranki, ki' jc za nas. Zdravo! pnnrnnnaLiuao □ d ODococncionciD Narolalte iladransls® o o □□nmanonmo vmsammmm go delo!. Nq uideš moji pesti. ,sicer sem jaz.zastonj čarovnik deveto dežele!« . i* 5., Slutnja iri sklep. ri p'- Čudežni večorki je sledil čaroben' Ve-Čcr, kakorsiuh je malo. Na nebu so se Bpfdmnjala mavrične barve, najmočnej-iSi izmed teh, modra jn: udeča, sta se bojevali, slednjič jo zmagala rdeča. Iz vsakega: predmeta se je odbijala, v! Vesoljstvu j® zavladala tiihota in ljubezeri. Med občudovanje mi se je Francelj zahvaljeval svoji_ izvoljeni vili, stiskajoč ji a-oke: »Marjica, tega ne pozabjml nikoli!« »Da. hi lc del« odgo var ja^ona z vročo’ Željo, ki pa jo jc pregnala skrb a Prijaznega obraza. »Ali si je moj oče že ogle-ijdlall, kar si naredil?« »Srečal sem ga domov grede; pravimi tl, kako je ostimiel njegov hudoben pogled nad zibajočim!(klasjem1 i:n!menoj! izvršil sem1 baje da žc prav, da 'dobim1 jutri že drugo delo!« je pripornimi v skrbeh. Tedaj pa je prišel čarovnik stezici1, ki je peljala od koče v šamui gozd, zamišljen, kakor bi nekaj tulital. Že jc hotel iti v črakasto kočo, ko zagleda oba otroka v .zaupnem! pogovoru in takrat sc jo zravnal zguban' obraz, s kratkim kazal-•cem' se je potrkali po jasnem' ček ter sruC-■je se odšel v kočo. i Pozdravila ga je čarovnica: »-Kakšno smrt m« -naloživa, Ha? c »Za enkrat še nobeno!« Ustanovitev Sl. ljudske knjižnice „Kluba naprednih slov. akademikov v Celju". (Nova knjižnica v' Krogu vi Prekmurju). Poročali snio že kratko, da je »Klub naprednih slov. akademikov V Celju« u.stanovi 1 v nedeljo, dne 24. februar ja tk v Krogu prj; Muirski Soboti fJvojo enajsto ljudsko knjižnico. Knjižnica šteje 12(5 knjig razne vsebine airi različnih pisateljev; predvsem! so zastopani naši ljudski pripovedniki Jurčič, Kersnik, Detela iu drugi. Knjige je prevzel v o-slorbovanje iu upravljanje vodja državne osnovne šole v Ivrogu, dobro znani, nad vse agilni sokolski delavec Ciril Hočevar, ki jo šel klubu .pri ustanovitvi vseskozi na roko in kot dober poznavalec prekmurskih razmer dal delegacij!, ki je bila poslana k ustanovitvi, vse potrebne informacije in koristne nasvete za na-dalnje narodno delo kluba v Prekmurju. Naš narod v Prekmurju kaže — posebno V nekaterih krajih — mnogo zanimanja za čitamjo slovenskih knjig. Kjer ga še ni, treba to zanimanje vzbuditi. Preplaviti moramo celo Prekmurje z našimi knjigami. Podebmo nujna je ustanovitev ljudskih knjižnic severno od Murske Sobote, v krajih ob državni meji v smeri proti Monoštru. — Dosedaj obstojajo v Prekmurju knjižnica celjske srednješolske organizacijo »Sloga« v Murski Soboti, pet knjižnic Jugoslov. Matice in sedaj jo ustanovil »KNSA v Celju« svojo prvo knjižnico v Prekmurju, kateri bodo, če 'bo stala naša javnost klubu ob strani, sledile še na-daljno knjižnice. Klub se obrača zopet na vso narodne kroge, da n®m) priskočijo « knjigami in denarnimi prispevki za nakiup novih knjig na pomoč. Spominjamo ob tej priliki na klubovo akcijo nabiranja knjig za koroško mladino lansko leto, k’o smo kljub veliki agitaciji nabrali razmeromla malo knjig — skupno okrog 1500 — in to večji d el šolske učne knjige, dočim! je bilo število bclctri-stičnih iu poljudnoznanstvenih knjig prav majhno. Prepričani smo, da jo pač malokje v Sloveniji najti slovensko hiše, 'kjer bi Ue imeli v skrinjah in na podstrešju shranjenih slovenskih knjig, ki leže tu brez haska, dočim- bi' našemu narodu v Prekmurju, ki se čuti, posebno vs-lcd hujskanja naših nasprotnikov, med nami še nezadovoljnega, prineslo o-bilo koristi. Narod v Prekmurju, vsled -bogate rodovitosti zemlje mater,ijetoo dobro stoječ, telesno izvanredno krepak in' zdrav, poln' življcnske -sile, zasluži, da ga oimprejo pridobimo za naše težnje in, za našo državo. Tu bo zopet knjiga — kakor nam' kažejo nešteti primeri iz zgo- »Vrag vedi in ti, saj si čarovnica, ki si učila še mene. Morala bi že vedeti, da je Francelj izvršil brez najmanjše napake Od mene naloženo nalogo!« »Ja, seveda, kako pa! Od tebe dano delo!« se prezirljivo zasmeji stara čarovnica. Mojega dela bi ne izvrši].'!« »Imaš krasno priliko, da iztuhtaš v svoji stari buči nekaj neizvedljivega. — Bomo videli!« »Šo le videla bom1, če naredi iz onega 'klanca -ravno, belo cesto, po kateri bi se vsak dan gazil prah’ iri blato do gležnjev, po kateri bi drdrale v s alk' dan kočije. Ob ccslti niora biti naj lepši-travnik' žlahtnih rož, v sredini pa Veliko modro jezero z zlatimi -ribicami!« konča ona vzneseno svoj govor. » Je vse lepo, če bi ga s’am' izvrševal, a mciu se svita in bliska o nekaki pomoči!« pripomni on važno. »Kako misliš to? Kdo bi mu pomagal?« »Najina lepa, pridna in' nedolžna Marja!« »Nj mogočo, -ker ona ne zna ča-rati.« »I, kdo pa ve, če ne zna? Ali ■*“*£ ti staro tesi-o? Jaz sam slutim1, da je tako. Opazila si že go-tovo, da tičita vedno nekje skupaj?« »Resnica« mu pritrdi čaroVnioa v zadregi. »Sedaj 1© sta zopet skupaj! Veš, kaj1 jc Se najboljše1? Da s reva k moji stari .materi po dober svet, kalko ari kaj! »Kako-je. ,*p..,^Djoh. njpaoopžs.; »Toga je pač ne snjeva-jkar ntaujaofit ‘dovlrie n aro do;V —1 ono sredstvo, ki nam1 bo prav posebno dobro služilo pri delu za duševno narodno ujedinjenje. Poziva mo pašo javnost, da podpira naš klub pri tem! narodnem delu. Poiščite knjige iri jih odpošlji-te na naš naslov: Celje Narodni dom 3, ali jih pa oddajte v našo skrinjico pred celjskimi kolodvorom! 1— Spominjajte ss našega Prekmurja pri svojih prireditvah’ i-ri V veseli družbi tor pošljite klubu1 denarne prispevke za nakup novih knjig, da ustanovimo ffla-daijrie ljudske knjižnice v Prekmurju! Za «KNSA v Celju«: Mejak Ervin, pravnik, t. č. predsednik. Pcčuik Rado, prav., tč. tajnik. : :■!.'• r, n,- | Prosveta, Ernest Tiran: Čudežne gosli (Šolski oder II. zvezek). Dramatična pripovedka s petjem! in plesom v 3 dejanjih. Uglasbil Ciril Pregelj, Celje. — A. Medved: Vino ali voda? Dramatični prizor. Izdalo »P o v. UJU v Ljubljani«. Založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. 1924. Glasbeni del izide posebej. Igra se že čita prijetno. Na odru je zelo učinkovita, ker je preskrbljeno tudi za dobre pevske iri plesne točke. Igra ni samo za otroke, temveč tu;di za odrasle gledalce umetniški užitek. Tendenca je poučna, ni vsiljiva in se naravno razvije iz dejanja. Na manjših odrih je malo težje vprizorljlva, a se tutdi da prilagoditi in preiti preko težav. Dejanje je pravljično in dobro razvito. Prizori slede prav neprisiljeno, značajj oseb so -dobro karakter: zbrani po njih vedenju. Vloge so za otroke lahko izvedljive in zelo privlačne. Verzi so dobri i'n' neprisiljeni, lahkotekoči kot zahteva pravljična -sirov. Slog prav dolber, d-ramiatičeri. S Tiranovimi »Čudežnimi gosli« nam je »Šolski oder« pokazal, da bo izdajal tudi prvovrstne spevoigre. — Glasbeni del izide posebej. Tudi ta je prav dobro izpadel iri je delo mladega komponista Cirila Preglja. Drugemri zvezku »Šolskega odra« jo pridejan tudi Medvedov dramatični prizor »Vino ali vodo«?, ki bo gotovo dobrodošel, ker itak primanjkuje upri-zoriteljemJ manjših točk s katerimi pomnože j-n izpopolnijo spored. Priporočljiv je pa tudi ta prizorček -radi protialkoholne tendence. Obe delci bedeti torej dobrodošli riašiml mladinskim1 odrom1, tako šolskim' odrom, lcako-r odroml sokolskega naraščaja in Sokolskim društvom sploh, ker bodo Tiranove »Gosli« nudile odraslim -tudi rnlno-go umetniškega užitka Dovoljenje za n-prizarjunje daje »Poverjeništvo Udruž. JugosL Učiteljstva« v Ljubljani. Knjižico se pa (naroča v Učiteljski knjigarni v Ljubljani. 1 »Šolski oder« I. zvezek. Obsega dve igric-i za mladino in sicer Josip Korban: »Povodni mož«, igrica za mladino v! 3 vprašati, marveč lepo po -nejasnih ovinkih, sicer bi še mislila, da sva lo laži-ča>-rovmika«. »To seveda, umeva tvoja glava!« je zabavljal on. če izvrši Francelj še t'o delo, jo brezdvomiio Marji-na poni-oč. Da pa ne izvrši še tretjega, ga sestavimo skupno!« — »Tako narediva, tako!« pritrdi šo ona iri zlezla sta globoko v pernice. fi. Drugo delo. Bilo je naslednjega iutra žc proti poldnevu, ko se je zglasil Francelj pri čarovniku. šla sta na širno po-ljc, kjer mu je pokazal g-lobok iri ob vsaki strani z grmovjem ohraščen klance. »To bo,dičasto in ktrnežljivo gorovje izkoplji s tole leseno motiko,« dal mu jo je, »zmeči v vlažen klanec, kakor si videl pri vas, tam- v prvi -deželi! Navrh zmeči trdo skalovje, trajno pečevje in drobnejše Lam-enjc, koneeno šo sesuj z obeh robov zemljo! TaJco moraš narediti lepo, ši rolko cesto, po kateri sre vozi vsak dan kočija in po 'kateri lahko gazim po prahu iri cestnem blatu do kolon!« Radovaden je pogledal Fraucelja od strani, kakšen utiis so napravile njegove mogočne besede. — »»Ali lahko takoj -Pričnem?« »O, počakaj še, saj se ti vendar ne m-u'di!« -mn odgovor] čarovnik, »To nerodovitno frafo mi spremeni v rodoviten travnik, posejan z žlahtnimi rožami, ka- j SQ;bile tvoje, v sredini mi narodu* dejanjih in Fr. L.: »Božična pravljica«, v) 3 slikah. Izdalo UJU Pov. Ljubljana. 1923. Založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Napevi k I, zvezku se d Ob e posebej za obh igri skupno. Ako smo hoteli upri-t zarjati kake igre z mladino, posebno s sokolskim naraščajem’, nami je primanjkovalo primernih igric. Temu nedostat-ku je cdpomogla Učiteljska tiskoma vi zvezi s Pov. UJU v Ljubljani, k-i je pričela izdajati stalno knjižnico mladinskih! iger pod naslovom' »Šolski oder«. Igrice so namenjene za vprizarjanjo šolski’ mladini in sokolskemu naraščaju. Pozneje izidejo v tej zbirki tudi dobri prevedi mladih igric, razne spevoigre itd. vse, kar je potrebno za mladinske odre. »Šolski oder« ima na naslov-ni strani stalno vinjeto, ki riam' predstavlja mladinski oder. Prvj zvezek obsega Kor-ba-novega »Povodnega moža«, igrica ki je zelo primerna za -mladinske odire in Sokolske n-arašeajske odre. Igrica odkriva kos -resničnega življenja iri je tudi za odrasle poučna. Scenerija je lahka iri Me bo delala težav nobenemu odru. Tendenca igre je zelo poučna, vendar ne vsiljiva Jn ne vidna, na preočit način. Dejanje se vrši nepretrgoma in se (popolnoma naravno razvjja. Dejanje poživljajo tudi pevske točke. Igrica je bila že na večih' odrih z mladino uprizorjena in' je pravi dobro izpadla. — Ker je 1. zV. »Šol. odira« izšel pred Božičem, je temu zvezku pri-dejana »Božična pravljica«, ki bj dobrodošla posebno za božičnice šolske mladine iri sokolskega naraščaja. Prizorčki so mični in ginljivi. Ker je igra tudi v sceneriji priprosta, ne -Ko delala težav! nobenemu odru. K obem1 igram so posebej izšli napevi v litografiraneml izvodu’. Dovoljenja za uprizoritve daje za obe igri Udruž. .Tugosl. Učiteljstva Poverjeništvo v Ljubl jani«. Naroča se pa v Učiteljski knjigarni v Ljubljani, j kuhura in umetnost x »Nova Evropa«. Najnovejša (7.) številka »Nove Evrope« je prinesla na u-vodnem mestu Koibejevo časovno raz-motriVanje: »Bez državljanske svesti«. Posebne važnosti je članek znanega narodno - gospodarskega strokovnjaka g-. dr. I. Belina: »Devalvacija dinara«, izvleček iz predavanja, ki ga je imel g. dr. Belin v Zagrebu. Zanimiv je prispevek jugoslov,-ameriškega novinarja g. I. F-Lupisa-Vukiča: »Moj plan za održanje mira i onemogučenje ratova«. Ideologijo jugosloven. komunističnega doktrinam, »rdečega apostola« Markoviča razmotri-va g. dr. M. Vukičevič. Nato sledi člančič »Useljeničko pitanje u Americi« Izpod peresa g. V. Jordana ter gorko pisalno »nemerodavno mišljenje« g. Laza Popoviča o Hudežestvenikih. Za jugoslov^ poezijo karakterističen je članek »Jedan almanah«. »Nova Evropa« se naroča M Zagrebu (PrcradovFev trg 9). jezero, v katerem si lahko natoviml »latih ribic!« S teni se je obrriil čarovnik in Šel počasnih' korakov proti razdrapani koči-.. FrainCc.lj pa je sedel ter 'jel premišljevati o naročilu. »Tega mi ni moči izvršiti! Povrhu še z leseno motiko!« si deje, pa ho* tro stoječ zakliče za odhajajočimi čarovnikom: »Ste li culi, ta motika j© lesena?« a stari se ni hotel ozreti. »Prekleti oo-prnik! — Začeti' pa vendar le mOrann!« iri zamahnil 'je v zemiljo prvega žilavega grmičja talko, 'da se mri 'je motika prelomil;!. »O, mbj bog! Kaj naj storim?« NI sl vedel odgovora; padel je na trda tla in| solze žalosti, kesanja so (mri pripolzele po mladih licih: »Čemumi je to usojeno, čemu? Ta usoda!...« In zopet mu je prinesla dobra Mahja! jesti. »Čemu pa ne delaš, Francelj?« gal je vprašala, !ko je videla jokajočega ge« deti na tleh. »Lesena moltika se mi je kar prvič zlomila!« »Nič ne jokaj ljubi ffiloj! Pojej prino^ šeno tečno jed in zaspi. Drugo naredim! sama; zvečer pa idi domov in poved, d® si gotov!« mu je .velela lepa ia dobra deklica. , (Dalje priSodnjlSJ Darujte za,Sklad otroške bolnice1 v Mariboru. Mariborske vesti. Maribor 5. marca 1944. in1 Anketa o brezposelnosti v Mariboru. Mostni župan je razposlal sledečo okrožnico: V naši državi nastala gospodarska kriza se uveljavlja s o.iimi posledicami tudj v našem mestu. Vsled pomanjkanja mobilne gotovine moralo se je že nekaj obratov opustiti, a skoro pri vseh se je število uslužbenstva izdatno omejilo. Redukcija, ki jo vrši država pri u-službencih svojih uradov, je število brezposelnih še izdatno pomnožila. • Število uslužbencev in delavcev v našem mestu stalno narašča in zavzema sedaij že razmerja, ki m r. ra jo miren razvoj mesta ogrožati. Število obupa ih družin je danes že toliko, da je potrebno misliti, kako bj jim bilo možno priskočiti na pomoč. To je moral- dolžnost vseh faktorjev, ki pridejo tu v poštev. Ne samo mestne občine, temveč tako zastopnikov delodajalcev kakor delojemalcev, kakor državne uprave dolžnost je, da se s tem vprašanjem bavijo. Da se z morebitno skupno akcijo v tem pogledu kaj uspešnejšega ukrene, sklicujem zn četrtek, dne 6. tm. ob 8. uri zvečer v posvetovalnico mestnega magistrata anketo vseh interesentov. m Smrtna kosa. V Laiteršbergu je u-mrla Marija Žižek, hči viničarja, stara 2 meseca. m Pustna noč je bila tudi letos zelo živahna-. Številni veseljaki so v gostilnah pri čaši. vina pokapali patrona vseh norcev, našemljenega Pusta. Ob večernih urah si. sreča val po ulicah neštete-maske, ki so hitele k mašfeeradi v Narodni dom in .Gdtzovo dvorano. Maškerada je, Kajpa, zbližala razdvojene in vznemirjene duhove; pod ,krinko so rajali v lepi slogi Slovenci vseh strank in Nemci. Maske so bile tuintam prav originalne, da-sj .v splošnem premalo estetične. Edini incident, ki se je zgodil v pustno-pepclni-fcrti noči. ki pa tudi ni imel tragičnega konca, je slučaj v. hotelu Halbwidl. Tja sta dospela dva maskirana veseljaka, oblečena od glave do nog v staroavstrijsko- Oficirsko uniformo. Prikazni izza časa Marega dedeka Franca Jožefa I- sta seveda vzbudili veliko pozornost. Naposled je dospel policijski organ in je c. in kr. »maškera« odvedel na policijski komisarijat, kjer sta se morala sleči. Tako jo je stara Avstrija tudi v pustni noči polomila. Sicer je bilo povsod mirno in Veselo do Zgodnjih jutranjih ur, ko so se začele maske valiti proti domu- Seveda je pust izvabil iz ljudi — tudi iz onih, ki kriče proti draginji — toliko denarja, da bi ga bil vsak izmed nas vse svoje življenje vesel- Sreča v nesreči je, da naši ljudje ob takih veselih dneh nehote pridobivajo tudi rodoljubne zasluge: Vin- ska kriza je precej občutna, Čehoslovaki baje našega vina ne marajo, izvoza ni — Slovenci moramo tedaj sami konzumirati kar največ žlahtnega pridelka. Zdi se, da se res v polni meri zavedamo dolžnosti do domače vinoreje . . Seveda, več kot prenaša, ne more nihče. Sokolski delavec: K občnemu zboru F Marfb. Sok. župe nekoliko opomb. ' Zopet stojimo pred važnim' dnevom obmejnega jugoslovanskega Sokolstva. — Župni občni zbor ni forma li teta, ki mora biti opravljena vsako leto; če ga ne smatramo za to niti v društvih, pomeni tem važnejši dogodek v organizaciji, kakor je sokolska župa, posebno še, ako obsega teritorij-, kakršen jo naš, kamor so uprte oči sosedov — Jahnovskih tu-rnerjev na eni strani in kritični pogledi separati-stiškega Sokolstva — nesokolstva na drugi strani. Četudi velja naše delo Sokolstvu radi njega samega, ne smemo izgubiti iz oči tudi gornjih ozirov. Zato ml bodi dovoljenih nekoliko opomb k župnemu občnemu zboru 9. tan. Predvsem nam bo dalo ob tej priliki ibipno predsedstvo račun o opravljenem delu i-n bo izneslo momente, ki so — rekel bi — ostajali vršenje dolžnosti, prevzetih z zaupano mu funkcijo in izkazano mn častjo. Podalo nam bo bilanco za-dnjelethega sokolovanja, aktiva in pasiva, postavke, ki so razveseljive, kakor tudi one, ki jih pri realnem pregledova- ni Češkoslovaška industrija je ena najznamenitejših v Srednji Evropi. Na predavanju, ki ga priredi Liga v četrtek dne 6. tm. -ob 20. uri v Narodnem domu, bo skioptičen aparat seznanil občinstvo z nekaterimi veleindustrijskimi podjetji. Razen teh slik bo videti marsikako drugo pokrajinsko in zgodovinsko zanimivost iz Češkoslovaške. Vstop k predavanju popolnoma prost. m Ljudska univerza. V pondeljek dne 10. tm. predava polkovnik v p- g. I. Kovač o svojem potovanju po Macedoniji-Predavanje bo velepoučno za spoznavanje razmer v najjužnejšem delu naše države. Zadnje predavanje g. prof. Škofa pač ni odgovarjalo napovedani temi, kar pa je nastalo najbrž iz nesporazumljenja. Isti dan ob pol 6. uri odborova seja. m Zakaj ni bilo danes elektrike? Danes 5. tm. dopoldne okoli 10. ure se je nenadoma ustavil električni tok iz Fale. Podjetja, ki imajo električen obrat, so to občutila zelo neprijetno. Kmalu po 12- uri je elektrika zopet funkcijoniraila- Kakor nam poročajo, je vzrok nekoliko nenavaden: V Pekrah blizu Slovenske Kalvarije je neki posestnik podiral drevesa tik daljnovoda, ki dovaja Mariboru električni tok iz Fale. Dotičnik tega ni prijavil podjetju, kakor bi bilo želeti v interesu nemotenega električnega dotoka, ampak je podiral meni nič tebi nič; naposled je padlo neko drevo čez daljnovod in potrgalo žice. Lahko bi se bila zgodila kakšna hujša nesreča. Zaradi te neprevidnosti so bila mariborska podjetja skoraj dve uri brez elektrike. m Predavanje. V četrtek 6. tm. ob 3. uri r>op. predava, v prvem ..-.cMropju mešč. šole v Cankarjevi ul. g. Alojzija Št.nbi jz Ljubljano o ženskem vprašanju. Ulju dno vabimo nrš- članice, da sc predavanja v čim večjem številu udeležijo. — Mariborsko slov. žensko društvo. m Olajšave za praški velesejem. Češkoslovaška vlada je za obisk spomladanskega velesejma zunanje goste oprostila, obveznosti vizama. Zadostuje pred. pisana izkaznica, na podlagi katere lahko zunanji obiskovalci od 9.—30. marca bivajo v Češkoslovaški. m Interesentom za velesejem v Pragi. Mariborska tiskarna dd- oddaje legitimacije za praški velesejem in naročne karte z., stanovanje. Navodila so ista * ot lansko leto, samo glede znižane vožnje se pripomni, da je začasno dovoljena samo za čSR. m Virtuoza na harfo brata Mostler, znameniti, akrobati, 2 Edison. Kaupaty trio in Mara Zlatarjeva z novim programom so glavne atrakcije Klub-barovega programa od 1. do 15. marca. Na gla-sovir igra komponist Pepo Winterhalter. m Smrt Mariborčanke v Zagrebu. Te dni se je poročalo iz Zagreba, da je tam neka ženska, ki se je izdajala za gospo Hartman, prišla k zdravniku dr. Hir-šju in si dala ubrizgati salvarzan, po injekciji pa padla v omedlevico in kmalu umrla. Sedaj se je ugotovilo, da je bila to 42-letna, v Mariboru- rejena prostitutka Marija Pokorny. m O Češkoslovaški, ničnih mestih In tovarnah bodo slišali oni. ki obiščejo pre- njn ne sme zamolčati, one, ki bi sf jjh sploh ne želeli al; vsaj ne tako skelečih, kakor so za nas vse in posebej še — bodimo o tem prepričani — za predsedstvo samo. Da je izvržen lep del organizator-nega in upravnega posle, da je absorbirala tehnična stran osobito mnogo energije, ki se je na drugi strani zotpet pokazala v pozitivnih dobrinah, da se je župa zavedala svojih kulturnih nalog, o tem' nas bodo prepričali posamezni funkcionarji. Pogrešali bomo v teh oorečilih že seveda marsikaj — ravno radi terito-rijalnega položaja, v katerem so nahajamo — in to, kar bomo nogrešali, to je o-no, radi česar j c občni zbor važen. Ne podajati, nego sprejemati bi moral na občnem zboru odbor. Zato se pripravimo na kritiko, ne na zlohotno, razdirajočo, nego na zidajočo. V tem1 zn n men iu poskusimo roditi razgovore iva občnem zboru, v tem' smislu dajmo pooblastila svojim' delegatom, da nositano sokolova-nje v prib. letu ne le olrstenzivpeje, nego tudi že intenzivneje, globlje ko dosedaj. Svoje želje pripravimo za občni zbor in jih na n lem v primerni, sokolski obliki iznesimo! To je ena, smer, v katero poskusimo uravnati njegov potek. Druga smer, v katero se ho ngaya,ftl davanje čsj. Lige v četrtek, dne 6. t:::. ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma. Predava g. prof. dr. Pivko- Skioptič-ni aparat bo kazal slike čeških pokrajin, mest in gospodarskih podjetij. Vstop prost- m Kavarna mestni park- Vsak večer svira ciganski Trio od 21. do 1. ure. Navadne kavarniške cene. Odprto do 3. ure zjutraj. Posebna soba za družbe. m Pustni odmevi. Zasebni uradnik Anton U. je v noči od 4—5. v gostilni Puntigam pokopal pust- Na njegovo veliko iznenadenjc pa mu je med veselim plesom izginila črna suknja (z žalnim trakom!) in temnozeleni klobuk. Ima okoli 1000 D škode. — Pri Iv. Novak v Kopališki ulici je nekdo nocoj po noči ukradel z dvorišča kuro in petelina in si po častitljivi stari navadi privoščil dobro pustno pojedino — dasi menda nekoliko pozno. m Prijetna znanca sta se srečala v neki gostilni na Frankopanov! cesti, se lepo pozdravila in eden izmed njiju je oklofutal drugega. Oni, ki je delil klofute, je bil vpokojcni stražnik. Možakarja sta imela stare neporavnane račune. Policija, ki je posegla vmes,-je napotila sprta znanca k sodišču, da svoje zastarele račune kolkujcta s sodnimi taksami za razžalitev časti. m Vlom. Dodatno k poročilu o vlomu z dne 4. marca, ki se je izvršil na Fran-kopanovi ulici, še izvemo, da so vlomilci odnesli razun vreče z mesom, katero so zavrgli, ko jih je stražar zagledal, na drugi strani še iz skladišča 10 Stokov sladkorja, 40 kg sladkorja v grudah, 50 kg masti, 20 kg bučnega olja in drobiža okrog 50 Dinarjev. m Najdeni in izgubljeni predmeti v Mariboru. Od 1. do 15. februarja 1924. bo bili oddani pri polic, komjsarijabu v Mariboru sledečj predmeti kot najdeni in jih morejo izguhitelji dvigniti: zapestnica iz rumene kovine, česalnik, igla iz bele kovine, Točna torbica vsebujoča naočnike, žepni robeč, jn manjšo svoto denarja, volnena žarpa. — V istem času so bili priglašeni pri kr. polic, komisarija-tu v Mariboru sledeči predmeti Kot izgubljeni: zlati uhan v obliki želodove kapice s plavim kamnom; 2 zastavtfftlna lista tak. zastavljalnice; črna, usnjata denarnica vsebujoča 70 Din. gotovine, nekaj drobiža, in račun trgovca Skra-blna: 2 zastavljal n a listka tuk. zastavljalnice št. 13148 in 17423, na ime Martin Lubej glaseča se vojn iška isprava; črna, usnjata denarnica, vsebujoča pribl. 18 dinarjev; orna usnjata ročna torbica, vsebujoča na ime Kcmavli glaseči se krstni list, 40 do 50 din., več osebnih’ dokumentov in žepni robec; rujava usnjata listnica vsebujoča približno 3.75 dim in razne račune; znesek 150 din. v gotovini; črna, usnjata listnica vsebujoča pribl. 500 D., na ime Herman Scbramv glaseča se policijska izkaznica, na isto ime glaseče vizitke, sliko in drugo listine; temno rujava volnena naramna ruta; rujavi muf; zastavljalni listek štev. 16423 tuk. zastavljalnice; 2 para novih dečjih nogavic; črna usnjata ročna torbica vsebujoča 5 do 6 novčanic po 10 din. tek razprav, bo ravno nasproten. Kakor nobeno človeško delo nj popolno, tako tudi delovanje posameznih društev gotovo ni in ne more biti popolno. In' večkrat zadenejo take -pomanjkljivosti tudi poslovanje žuipe. Ni dvoma o tem, da ne bo kritika izhajala le od našo strani na-prann župi, nego da bodo iznesli kritične opazke napram posameznim1 društvom tudi župni funkoijonarji. Na nas delegatih bo, da teh ^-mzk ne bomo smatrali kot aktov sovraštva niti kot »opominov s kolom«, nego da se bomo poskusili zamisliti v župnj upravni aparat, ki pri najboljši volji ne more funkcij ubrati brezhibno, ako društva napram Župi ne opravijo svojih dolžnosti. Ako nas bo tedaj kot delegate zadel kak očitek, potrkajmo &i na prsi »Mea cultpa« s sklepom, da so mora napraviti red. Ne razžaljeni, nego vzpodbujeni k pravemu sokolskemu delu moramo odhajati z občnega zbora. V posameznostih se mi zde štiri stvari važne, o katerih bo treba razpravljati na občnem zboru. Prva pokrajinski zlet v Zagrebu, ki mora postati sijajna manifestacija Jugoslovenstva v Radičevem pašaluku. Vse, kar se tega tiče in v če-nier. ai jasnosti, * geem JJA občni zbori — in’ Tazne listine; na ime Anton Jurak glaseča se železniška legitimacija; zavitek vsebujoč več slikarskih šnblonov; bankovec po ICO din.; torba za spise, vseljujoča razna pisma, račune in 2 knjigi Celjske hranilnice; torbica ima ploščico z imenom Fritz Burger; črna usnjata listnica vsebujoča 640 T''” 12 do 13.000 aK in na ime Rudolf Wimm'er glaseča se poštna im' druge društvene legitimacije, knjižice vsebujoče pribl. 10 Din. i Trgovina, obrt in industrija. g Dobava raznega materijala. Pri in- tendanturi III. pomorske obalske komande v Tivotu (Boka Kotorska) se bo vršila dne 18. marca tl. ofertalna licitacija glede dobave raznih potrebščin (ščetke, milo, sveče, naftalin, vosek, vazelin, loj, smirek, soda itd. itd.). Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trg-in obrtniške zbornice .v Ljubljani interesentom na vpogled. g Dobava raznega materiala. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje dobavo: smirkovega platna raznih številk, grafit-asbestne vteamitve, o-kroglega železa dobro varljivega, Miinz-ove kovine, mazilnih blazinic, zakovic za tenderje, vijakov z maticami in cinko-vih trakov za elemente. Natančnejše podatke posameznih dimenzij ‘in1 dobavo daje Ekonomsko odelenje Direkcije Državnih železnic v Ljubljani, Gosposvetska cesta (nasproti velesejma) v delavnih dneh od 10. do 12. ure. i g Dobava blagajn. Dri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila din« 21, marca t. L ofertalna licitacija glede dobave 5 komadov blagajn. (Pan-zarkassen). Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske trt obrtniške Zbornice v! Ljubljani interesentom na vpogled » uj g Dobava žične pletenino. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje dobavo 3000 kg žične pletenine (Dratge-fleoht) štev. 9. in 2000 kg isto štev. 8. Pogoji se nahajajo V vtpogled! pri: ekonomskem1 odblenju Direkcije državnik železnic v Ljubljani, Gosposvetska cesta (nasproti velesejma) vsak delavni dan odi 10. do 12. ure predpoldan, ,; g Novosadska blagovna borza '3. marca: pšenica baška 335—337.50, Koruza baška 257.50, sremska 252.50, banatska 255, moka »Oss« 515, »6« 310, g Dobava belega parafina. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje ponovno ofertalno licitacijo na dan 15. marca 1924 za dobavo 20.000 kg 50-52% belega parafina. Pogoji se nahajajo nai vpogled pri ekonomskem odelenju Dir-držav- železnic v Ljubljani, Gosposvetska cesta (nasproti velesejmu), .vsak delavni dan od 10. do 12. ure. g Prodaja lesa. Pri direkciji šum vi Sarajevu se bo vršila dne 20. marca tl. ustmena licitacija 75 tisoč kubičnih metrov lesa. Predmetni oglas z nafanečnci-šimi podatki je v pisarni trgovske in o-brtniške zbornice ,v, Ljubljani interesentom na vpogled- Drugo: Spomin' na pokojnega brata Malgaja, čigar.spomeuik sc odkrije letos V G uš tan ju. zasluži Cimi večjo pažmjo. — Pije teti do njegove požrtvovalnosti, V kateri je izgubil svoje mlado življenje, smo dolžni mnogobrojno vdeležbo pri odkritju. Kako združiti to s činu manjšimi finančnimi žrtvami, o tem premišljati bo treba naložiti župnemu predsedstvu na občnem zboru. — Tretje: Četudi se kulturni panogi sokolskega delovanja posveča že mnogo pažnje, bo treba ha občnem zboru sprožiti vprašanje, ali no bo v bodočo treba še mnogo več inicija-tjvnOsti, ali no bi kazalo pri naših razdrapanih političnih razmerah naravnost pokazati kultnrnobojnega in colo v gotovem oziru (v pravilnih mejah) političnega razpoloženja. — Končno: Slišati smo, da se je ventiliralo manjšinsko vprašan jo v področju našo žuipo. Baš kot obmejna Župa smo dolžni pokazati V tej sme]'! vse in polno razumevanje. S tem' nekoliko migljajev — za zborovalce kakor za župno predsedstvo. ' Občnemu zboru pa najboljše uspehe! — Zdravo '! -o- Gospodarstvo. IZPRAŠEVANJE VESTI. Inž. C. Jeglič. Začenja so nova sezona v Kmetijskem obrata inl predvsem zdaj pozimi! ima kmet priliko, da vzame včasih^ tudi svinčnik v roko ter na porMas,i računov, razmisli o svojem gospodarstvu. Ali si že ocenil svoje premoženje, si že napravil invoturo kmetijskega obrata? Za koliko imaš letos več ozir. manj denarne gotovine nego lani ob' isteml času in ali se je medtem1 vrednost dragega premoženja (zaloge pridelkov, stanje gozda, živine itd.) pomnožila ali zmanjšala? Ali si si v preteklem letu zapisal vse stroške iti dohodke jn ali si vodil svoj denarni dnevnik vestno /tako, kakor se spodobi gospodarju, ki noče gospodariti v izgubo? Če tega še nisj storil d o zdaj, stori vsaj letos. Za tak posel ni treba nič drugega nego svinčnik in beležnico in previdno, skrbno glavo, ki tekom1 leta vsak dan zapisuje vse stroške in dohodke, in sicer posebej tiste izdatke in dohodke, kj se tičejo kmetijskega obratovanja. Vsaj malo najpotrebnejšega knjigovodstva — to jo najmanj, kar se mora zahtevati od slednega kmeta, ki je v šolo hodil! Neprecenljivo korist nam nudijo taki zapiski. Iz njih šele jasnejšo spoznamo uspeh kmetije in šele na podlagi takih zapiskov in računov bomo mogli bolj napredno in z dobičkom gospoda ritk Katera kmetijska panoga se tebi pri danih razmerah najbolj izplača, kje imaš izgubo? Odkod dobiček, odkod izguba? Kako &o obrodile njive, ali je slabimi pridelkom krivo nemarno obdelovanje, pomanjkanje gnoja, slabo seme? Kako se ti izplača živinoreja, v katerem obsegu bolj ozir. manj? Česa imaš premalo, česa preveč? Kako se ti obrestuje in amortizira denar, kj si ga potrošil za nabavo novega orodja, strojev, za zgradbo in popravo poslopij? Kakšen dobiček so ti prinesla umetna gnojila, ali se ti res ne izplača, kupi tj za živino močnih krmil? Kakšno korist si imel od sadovnjaka, kakšno bodočnost ti obeta gozd? Ali bi.ne bilo še čas ih primernejše, da načrt, ki si ga napravil prod jelensko setvijo, Se izpolniš in izboljšaš peg vse storiš, da že letos dobi« čim naj-yeejo korist od svojega kmetovanja in si zlasti tudi za bodoča leta zagotoviš trajne uspehe? Vsak pa ima seveda svoje vrste ra-tonn. Živinoreja, ki enemu dobro nese, bo drugemu kmetu, !kd živi v drugem1 kraju ijn v drugačnih, irtepripravmih razmerah, jdonesla z&olj izgubo v njegovem gospodarskem računu, pko ne drži živine sa-»10 toliko, kolikor je nujna za lastne 'hjegove potrebe. Zato pa svinčnik y roko;? 'Preračunaj, kateri poljedelski sadeži tee ti najbolje izplačajo! Velito gnoja 'imaš na razpolago, katere njive' .bi1 pa-imetno uporabo umetnih gnojil gotovo 'izplačale? Ali fbi ne kazalo dobiti od Ikje drugod tudi dobro, preizkušeno seme, čeprav 'je dražjo kakior tvoje domačo? In ce jo n. pr. čebula tako nestalUa v oe-luah t«r se njeni pridelki ne s ponesejo Ibogvekaj, ali bi ne bilo boljše, da jo prideluješ samo toliko «e, kolikor je P»tre-'buješ za dom? Ali «c obeta mnogo večji “dobiček pridelovanje semeuslc. fižola? Sto in' sto vprašanj sj ti vsepovsod nudi jna razmišljanje. S s v 1 ucm i k onr v roki odgovarjaj nanjo! } In' na ves svoj dom misli, ba hodoč-Inost, na sina, ki mu kani« enkrat prepustiti Kmotijo? Potem' boš spoznal, da jo skra jni čas, da žc enkrat stopjg in Kteno pregledaš svoj gozd, Skl skoraj že tai več gozdu podoben, tako je ves izro-‘pan i>n spet ves porustel v robidovjem, »vresjem' jn. 'drugim1 plevelom)! Koliko smrekovega po d ras tka je h ujiemJ zatep-■itmega, zadušenega, koliko zaiicirtarje-tni h1 goljav trdba čim,prej umetno pogozditi s setvijo ali saditvijo? Gozd' je ka-;pital, ki: „ 1 )o5!kniln, \c' b‘ bili pridelki lahko se večji. 'Jako jc dosege? nadzornik za rastlinsko goto Schubert pri ugrabi hlevskega gnoja, v ostrem podnebju Tirolske baje pridelke do 415 q- G. Osian-der, kmet v Javorniku pri Guštanju, je dosegel leta 1922 320 q, leta 1923 310 q na ha, to je 180—185 q na oral- Ta svoj uspeli pripisuje primernemu gnojenju, skrbni obdelavi zemlje, in izbiri prave krompirjeve vrste z visoko rodovitnostjo. Tri leta že prideluje Richterjevo vrsto »Jubcl«, ki jc prišla I. 1908 na trg. S pomočjo skrbne izbire semena skuša vrsto vzdržati na višini donosa. »Jubcl« ni samo izboren krompir za kuhinjo (namizen), ampak je enako po-rabljiv za krmo in za žganjekuho. Kako izborna vrsta je to, sem se prepričal sam, kajti dala mi je 50 odstotkov .več, nego moja, pod istimi pogoji. Izbor prave vrste z velikim donosom jc za dobičkanostnost krompirja najvažnejšega pomena. Za saditev rabimo le krompir, od katerega jc dognano, da je zdravega in rodovitnega plemena- Le tako se bo pridelovanje krompirja najbolj izplačalo. P. Močnik. —1~1—— 1 ■- RASTLINA »SOJ«. Po daljšem odmoru se je začelo delati zopet reklamo za rastlino »soj«, kakor da bi bila posebnega pomena za vprašanje naše prehrane. Njeno zrnje naj bi na-domestovalo meso, nileko, kavo, mast, olje itd. Kaj pa je pravzaprav s to rastlino? To je neka posebna vrsta iižolice. Nemci jo imenujejo »Sojabohne«, po naše bi jo pa zaradi točnejše označbe prav lahko imenovali fižoHca »soja«, namesto »soj«-Neka vrsta fižola je to, ki dela kakor fi-žolica drobno zrnje rumene ali črne barve in v stročju, ki je kosmato. Po vsej vnanjosti pa je podobna pritličnemu fižolu. Le zrnje ima lastnosti, ki so za ori-jentske dežele visokega pomena. O tej rastlini, ki je že stara znanka, se je že večkrat pisalo, nazadnje tudi med vojno. Delali so se z njo tudi že poskusi. Med vojno se je hotelo sploh razne nove ali bolje rečeno inozemske rastline spraviti v, našo deželo, pa ni šlo- In tudi poskusi s sojo so se tu in tam izjalovili, kakor že prej v preteklih časih- Stvari na ljubo je treba povdarjati, da je soia-fižobca rastlina bolj južnega podnebja in da se v hladnih krajih, kakor so naši, ne počuti tako dobro. Imamo leta, ko nam sploh slabo obrodi in slabo do-zoni- Po drugi strani smo pa ravno v Sloveniji tako oblagodarjeni z najrazličnejšimi pridelki, kakor maJokjc drugod, tako da se ne smemo glede potrebnih prehranil v tem oziru prav nič pritoževati. Imamo vsakovrstnih živil. Treba le, da jih pridno pridelujemo in da jih skušamo v dosedanji rodovitnosti dvigniti. Pri nas v Sloveniji jc treba v poljedelstvu delati predvsem na to, da dvignemo pridelek krme in da postavimo s tem vso našo živinorejo na bolj trdno podla go, brez katere ni misliti na uspešnejši gospodarski napredek- Tržnih' pridelkov imamo že toliko na omejenem prostoru naš Hi malih posestev, da ne ostaja nič zemlje, zlasti ne za kulture, ki so d /cv;-Ijive vrednosti- Fižolica »soja« bi pa imela pomen le za bolj gorke, južne kraje, kjer 'bi kazalo delati predvsem poizkuse z njenim pridelovanjem in z njeno domačo uporabo in ^vrednostjo, kajti da bi se pri nas s to fižoldeo kako posebna industrija započela, na te ni misliti v danih razme rah. R. T" • ko zalotimo, če ogledujemo rušo do tal. Opleta se po šibkih deteljnih jn travnih rastlinah, na videz skrita našim očem. Če pokladamo tako seno, je naravno, da prihaja predenično zrnje skozi živalski želodec v gnoj in od tam na njive, kjer čaka in spi toliko časa, dokler je nc obudi in oživi prihodnja detelja. Kjer imamo po travnikih’ predenico, tam jo imamo tudi po njivah, ker se po 'gnoju prenaša na njivo in med deteljo. To jc resnica, s katero treba v vseh takih slučajih računati. Ne sme se tedaj zvra-čati vse krivde predeničnih njiv edinole na slabo očiščeno deteijno seme, kakor bi utegnil eden in drugi misliti, ampak njeno seme prihaja na ta način nepoškodovano v gnoj in z gnojem na njivo, na travnik, kamor ga vozimo. Na njivi ostane predenično seme pot več let kaljivo in čaka ugodnega trenutka, da sc na gostoljubni detelji razpase in zopet na novo razmnoži. 1 To je tista skrivna pot, po kateri nam prihaja ta škodijivka na mnoga deteljišča in na katero pri nas nihče ne misli, dasi je silno nevarna za vsa naša deteljišča- Bodimo tedaj tudi na to pozorni in ogibajmo se pokladati živini deteljo, v kateri je polno predeničnega cvetja. S predenično krmo dobimo predeničtri gnoj, s takim gnojem pa predenične njive. Kjer so predenioni travniki, tam imamo tudi pr*» denične njive. O— y- VINOGRADNIŠTVO. PREDENIČNE NJIVE. Dogaja se, da sejemo deteljo, ki je predenice prosita, in vendar se pokaže polno predenice med deteljo. Seme je bilo preiskano in v plombiranih vrečah! “(ako je mogoče, da pride predenica na njivo? — V takih slučajih se vsak spodtl-ca. nad semenom, češ, da ni bilo zadosti očiščeno itd. itd- Res je mogoče, da zastane kako predenično zrnje vmes med deteljnim semenom, ker je namreč seme dcbelozrnate predenice silno težko ločiti od detefinega semena, vendar so sodbe o slabem čiščenju deteljnega semena mnogokrat napačne in krive. Predenica zaide namreč tudi po drugih potih na njivo in nc sanro po deteljnem semenu, Predenica se prav lahko zanese na njivo s hlevskim gnojem, na kar sc pri nas vse premalo gleda. Travniška ruša je ponekod polna predenice. Treba le pogledati malo bližje, da se 0 tem prepričamo- 1 avniška predenica sc ne kaže tako bwtnQ,.kavJ4 -'»1 V*' ~ '*• **9» yi^b1. jgm i' -aii;i>oru, cine o. niafea ia--i. • 1000 oral-otf. V: oikolieT Mareuberga so sle Ihenri- uosestai-Tč zanima za hmeljarstvo. £;*, KAr iso la.tfefe^tfnMflTaše-jiff.tuk3,i ' #ifnrd?fWarav)n'ost ©fflEonJtle, -^r^fciiTo .ri' tej - zadev? nekaj trezn ega jJrieMdterS&n Ja' 1. Preiti vsemHje^reSa.-pofriflslili, da »e Tfrae^ed^n i»Th’€^fWih\.n^dellTOv, Kate-•mfje- glede' ^euo fepo^riSeriia' riajeečjim' ‘fzpIrfeaBem^aiTr i« TKenjirvaTTft Doživeli BnTo.fdfl. je bil 4flfel)'Srez vsake veljave, 'da so ga batofjarji TPoraJttljali ]’«f na-steki. . 1'' to* 'p; r •' je zcfttiže- rranz Gprromhjmr ©trošlci; za ri golaTT.jp, nabavo drogov, za snSlJrfTde it-cl. je treba 'dandanes in^esfin-ati veliko VSote. 3. Pridelovalni stroški' za 1 kg suTiesfa Trmelja so lani znašali povprečno 200—22(1 E? itn' bodo 1.1934 gotoTo so večji '4. Pr.vo-leten’ UnfelJ povzročajo le sfro-ške-— dobodkotv1 da pa le neznatne. Letos 'je upalTje na visoko cerfe — kakšne !>o-. do na- leta 1925, pa riikdo ne ve. 5. Zasnove nasade-je trob’a zdraviti in čvirstib Sadežev — pa kje jih” dobiti, ko so vsi naši :*mel.iiaikj okuženi po lfmtlj-skem kelrru. Kdor se-Kopa pri -norili KTa-sadiK posluževal okhižetfjK1 Badcžev, tisti bo rriTel v svojertf llMeljnilcu Te malo ve-sdj-ir, še fbanj pa-dobičEa. Investiran- kapital se tun fle bode obrestoval; nasadi bodo le životarili. 6. Znano je, da se, v biTJoTjitrstv^' vriste sotia in tolsta leta in da po vfsokih’ ee nab pridejo vedno nrzke; vsled tega je umestno iti' priporočljivo, Kafeljiirke pri rojevati in siriti po -letih -z »nizko eojio; H©-Pa nafeprotnp. •• ^ 7. DKVezlSost fiiifelJmJBV' se’ naj ravna po*^veHkosti poscstvavoBče. Za lifticfj se HagkdoloČi vedn-orio najboljša njSva. Pred 'všcfff na mora vsak gospodar skrbeti, da .je-vedtTo dosti krsiba pri’ Kiši'. Nezfriisel ;fio-So. T^e zetoliiščo VpOTaliii i^za llmelj-’®3w, živež pa Ini-poVatn. ’ ’w' S. Bazufflfen hmeljar si V tol^fi-h letih’ VeSrTno We/k'aj PTrHVani za suha... v katerih tudi tfe sni©-trpeti poaffanjkati ja. *V ! Hmeljarstvo j© le pri Vsestransko ■(modro preudarjenem postoposfja dobič-ikdafoSrto; v nasprofneiff,slučaju je pa tu«».© "'l !*»■ - Razno. '1 ■T r Šola 13. zakon. S pomočjo statistik je dognano, -dai se izvrši v Ameriki največ razporek im to Vsled tega. ker soi ljudje jako neprevidni pri izbiranju žeri. Amerikanska organizacija J. U. C. A. jo začela ustanavljati šole, v katerih se mladeniči pripravljajo za zakon. V teh' šolah' se največ pazj na to, da se moški nauči, da si ne izbere za ženo dekleta, katerega zhačaj bi se nikdar ne strinjal z značajem’ moža. V drugi obliki pove-danh, cilj šole je preprečiti nepotrebne zveze in nesreče. r Najdebelejši človek' sveta živi na Češkem'. neki brivec v Slatkicih. Tehta 245 kg. Obseg pasa jzHaša 2 m. Ta človek ne kadi in ne pije alkohola. Za obleko mu jo treba 6 metrov 40 cm blaga. Zaradi debelosti ne mbre spati leže, temveč kleče. Otrok ima četvero. ' ’ v-- I r Tat v košari. Pruski železniški policiji je VeHdar uspelo zalotiti tatu, ki je že par dni izvrševal tatvine na povsem nov Jlačin. Tat sj je nabavil veliko potno košaro, kjer jo lahko udobno ležal.' Njegovi zaVczBiki so ga oddajali na kolodvoru kot prtljago. Ko je bil tat v vagonu sani je plezal ‘z košare iiSHenfotenc* poliral iz zavoj©7 stvari, ki so Sc mu d-o-padle ih' rdele kaj vrbdne. Končno je »prišel tnVl; rta to firisel, da je prilepHal n© zavoje svoj naslov, tako da je dnevno prejemai veliko pošiljk. S seboj je iiHeT vedtfo doVolj Kraiie irf Se je vozil včasih’ Kar »po pet dni, Posel ®u' ’j» dobro uspevaj, končno ga’ jc pa Te JsJVoKali (gos tai.i-. nega’ pOlicfstjt Škoda, katepo je izvrštf Orjuna. Orjuna Stndeiici. Uradffe ure Tajništva vsak pondeljek in1 vsako sredo od 7.—8. ure zvečer v Čitalnici Narodni dom’. Sprejema se istotnm tudi člahari-bo za letošnjo leto. — ZdraVo! Tajnik. —---—" " T-......1 1 poMadko Kt&isfrM ^-pia SO.Kr^jpir; živel ^ojodrSipo - - Sokolstvo. o Glavna skupš-^^>. JugosloV* SbkoT-skega Saveza bo 23. tiri. v Ljubljani. 'Na predvečer bo v Narodnem domu v telovadnici telovadna akademija na čast "delegatom. I 1 ‘v- o Članarina Sokolskega društva v Mariboru znaša čeloletno 30 D (mesečno 2.50 D). Plačuj« se ringom praVil vsaj polletno v iTaprej. Pozivainb vso brate m .sestro, ki tega še niso storili, da plačajo čl ah ari no za tekoče polletje v društveni pisarni (uradne uro v Kredo od 18.—19. ure in v nedeljo od 10,—11.30). Tudi rodno plačevanje obveznih’ prispev-kov spada k disciplini, kateri smo podvrženi vsi, brez izjeme! ' v o Glavna letna skupščina Sok*Isk'e župe v Mariboru se vrši v nedeljo dne 9. marca tl. ob 10. uri v restavraciji mariborskega Narodnega doma z fiaSlednjim dnevnim redom: 1. -poriniIb staroste. 2. tajnika, 3. načelnika. 4. načelnice, 5. blaga inika, 6. predsednika prosvetnega odseka. 7. referenta za manjšine, 8. nadzornika, 9. določitev omrap‘zatijsVega prispevka za Teto I«!>4 itd., 10. določitev programa za leto 1924 ?n' eV^t. 1925, 11. Volitev predsednika, 12. slučajnosti. — Vsako društvo pošlje za Vsakih' 100 članov po 1 zastopnik«, za presežek 50 Članov tudi 3 zastopbjk8. • Gi « i n u ii OJtXO D □ nnmni 1 u -n u ir« 1 Ne pozabite naročnine I oprunrnrrieaa nmimi.l8j Tujci v Mariboru Cbvb'p«3»7ljeB5 % EoteliH fij pr«0HoS|*il * 8ne 5. marca -ratiiffteg-! i Hotel # Knpfertr Salo, trgovec, Dtlba^. Tau-ssig Edvard, potnik, Kacor. Wentzell Nikola, trgovec, Petrogjad. Pogaj Ernst, ravnatelj, Cakovac. Nendl Adolf, trgovec, Pridvira. Kell«r Jolij, trgovec, Dunak Germauroves Stojan, trgovec, Pančevo. Macarol Josip, dfeponeat Sežana. Roter Franc, inženir, Dana}. Schwart Mihailo, lekarnilr, Karlovac. Planko Edi, knjigo-■vadja, Celje, Tannenbon Aleks, trgovec, Ustzyki. Mayer Filip, trgovec, Zagreb. Stolga Josip, inženir, Sežana. Koželj Albin, zastopnik, Ljubljana. Sockl Rihard, iaženlr, Dutaj. Adrovsky Unukič, posestnik, Gorica. Weis Ignac, trgovec, Zagreb. Brij Ziga, veterinar, N. Gradiška, Beck Emil, trgovec, DnnaJ. Singer Ilija, trgovec, Belovar. Friedhausen Ernst, Dunaj. Miaibek Norbett, posestnik, Lučane. Cvetkovič Dušan, general, Beograd. »Privaf - Hotel«. ’ Graf Oton, potnik, Oldenbkrg. Fran-chi Riccardo trgovec, Milano. Adler Julij, potnik, Kolonca. Smola Giatav, ka petan, Ljubljani. Hotel »Pri zamorcu«. . I 5 PoiJiesnik Mihael, trgovec, SMrtWfk. Bock Jak, potnik, Dunaj. Pretič Salih-beg, trgovec, Konjice. Bajželj Jakob, trgovee, Kranj. Zanardi Albreht, industri-ialec, Genova. Rojec Milana, uradnica; Radovljice. Gostiljfa »prl zroHriu«. ^ Rorman Alojz, gostilničar, NofBfflS-. Sto. Markovič Vasilij, upravnik, Pod-; gorica. Cahovnik Franc, trgovec, Prevalje .Mitiuiovič Ivan, uradnik, Prijedor. Križnik Josip, trgovec, Prevalje. Bauman Anton, kmet, Sv. Lenart. Ludeji Gregor, kmet, Prihovci. Herman Franc, trgovec. Osojnik F„ gostilničar Prevalje. Hotel »Crzl orel«. CactBvič Anton, dijak, Veditja. Vesel Zofija, posestnica, Višniagora. Herman Ivan, dijak. Cepin. W6rtb Pavel,, kmet, Bistrica. Goričan Terezija Vojnik.-TiŠhia Anton, masar, Dunaj. W6rth Franc, zasebnik, Bistrica. Gotrtilira »Zlat! koai«. ' Vrečko Gregor, mehanik, Jurklošter.. iferl Franc, pripravnik, Rešpah. Kapun Terezija, zasebnica, Veržej. Korošeč Jernej, čevljar. Planinc Franc, čevljar, Cma. rilčar Franc, IJedjir; Krško v 'sr^smm e. sšbsHssc^ S6in 1. iz življenja in sveta. Henri d’ Almeras: Zakonsko življenje nekdaj in sedaj. (Dalje). Kako se ženijo na Kitajskem in. Japonskem. Menda ni dežele na svetu, kjer bi se ljudje toliko ženili kakor na Kitajskem-Ž ženitvijo oziroma možitvijo izpolnjuje Človek — pravi Konfuncij — svojo pravo poslanstvo na zemlji, in znano je, da ,v Nebeškem cesarstvu spoštujejo vsako Konfuncijevo besedo tako kot božje razodetje. Sicer pa je Kitajcem prav tako kakor nekoč Rimljanom in Grkom glavni Vzrok zakona potreba, imeti otroke — zlasti sinove — ki jim prinašajo zveličanje, zakaj tisti, ki nimajo otrok, so v večni nevarnosti pred zlimi duhovi. Strah prec posledicami je tako močan, da si zakonske dvojice, ki nimajo otrok, adoptirajo tujo deco, večkrat celo iz najdenišnice Vsled tega se na Kitajskem redko zgodi da bi kdo umori! otroka; Predno se Kitajec poroči, sc zaroči Častivredna posredovalka (mei-jin), ki živj od tega poklica, in je torej profesi jonajna ženitovanjska »organizatorica« dobi od ženinove matere ali če te ni, od najbližjega sorodnika zaupno naročilo, da obišče nevestino rodbino in fanta kar najbolj pohvali. Nevestini stariši se najprej vsestransko povprašajo o ženinu in šele potem, ko so si o vsem na jasnem določijo dan sestanka. Posebno pazijo na leto, mesec, dan in uro rojstva ženina in neveste, kajti če je razlika prevelika ali drugače niso znamenja najboljša, nj iz gleda na ženitev. Na dan, ki je bil določen za sestanek, pride ženinova mati v spremstvu najsfa-rejših^ sorodnikov v nevestino hišo- Zdaj se začne cela predpisana ceremonija med njima; druga drugi dela poklone, da kai takega ni slišati nikjer drugod. Ko sta matroni ■ izčrpali obilno zalogo pozdravov, prinese nevesta pipo in skodelico čaja ter •odide. Nato se določijo .viširta dote in ostale podrobnosti zaroke, ki se ta-'koj proglasi za javno. Sporazumno se tudi določi, dan, ko ima ženin prinesti običajna darila: svilnate tkanine, dragocenosti, porcelan itd. Razpošljejo se zaročna obvestila-Mlada deklica, ki'je doslej nosila ha obe strani obraza počesane lase, si jih poslej spleta na temenu in dolga igla v kitah je ! znamenje, da je oddana. Vezana ‘je celo v slučaju, da ženin umrje. Javno mnenje ji ne dovoljuje drugega zakona. 'j Astrolog, shing-shang._ določi najugodnejši dan za; poroko- Nihče se ne sme ;Poročiti, da bi ne vprašal njega^ai svet, 'celo cesar ne. Nato se razpošljejo nova naznanila. Stokaj dni 'pred poroko napravijo ženino-tvi stariši obhod po mestu, godci igrajo, in sluge nosijo na pozlačenih nosilih nevesti namenjena darila. Na poročni dan dospo svatje, v ženinov ali nevestin dom. Gostje prinašajo Svoje darove v, denarju, ki je vložen v .vabila, to pa za to, da ženin izve, kaj in koliko je kdo daroval: o prvi priliki, se bo nainrec treba reva nž ir ati* Seveda se pripravlja potedinn, pri če* ,;tmur kitajska kuhinja, pokaže vse svoje slaščice, na pr. gosje kremplje, Žabe, stlačene gospmce, lastavjčja gnezda, miši s strdjo itd. Nato gostje odidejo in ostanejo samo najblizji sorodniki. Nevestino balo pripeljejo, z velikimi ceremonijami in znosijo kos za kosom ,v novo stanovanje- Opoldne pošlje ženin palankin p0 ne_ Vesto; spremlja ga tista matrona, ki je posredovaal ženitev. Mlada deklica, ki so io ves dopoldan česali, oblačili, pudrali, slikali in napuščali t dišavami, se jokaje poslovi od starišev in ostalih družinskih članov, ki morajo zelo glasno izražati svojo žalost. Da pa nevesta ne bi odnesla na svojih podplatih vse sreče iz hiše, mora iti preko- žerjavice z razbeljenim ogljem. Kakor hitro vstopi v palankin, jo zaklenejo in izreče ključe matroni Nato se razvije svatovska povorka- Na čelu korakajo rdeče oblečeni no* , sači, zakaj rdeča barva je barva sreče. Z vsake strani in zadaj stopajo fighran-*i. kj nosbo na palicah papirnate kletke, ali pa če se povorka vrši po noči, kar je seveda le izjema — rožnate svetilke. I Kletke oz- svetilke so pokrite s slikarijami, predstavljajočimi srečo, plodnost itd. Trobentači in ©imbalniki delajo grozovit hrup, od časa do časa tudi poči raketa. Sorodniki in prijatelji gredo zadaj peš, Za njimi pa gruče radovednežev, V trenutku, ko palankin vstopi vj ženinovo hišo, počijo tri rakete v znak veselja in zažge se ognjeni stroj. Nevesta izstopi in gre čez konjsko sedlo, ki je položeno na hišni prag. Nato krene v spremstvu dame, katera .vodi obred in štirih družic v notranje prostore. Zdaj vidi ali sme videti le onega, s katerim je zaročena. Dan se konča s pojedino; na začetku pojedine pijeta oba zaročenca .vino iz dveh kozarcev, ki sta zvezana z rdečo vrvico- Znamenje k odhodu dajejo s tem, da razvežejo številne trdno zvezane palice; to pomeni: bodi potomstvo številno! Kakor hitro gostje odidejo, se novo-poročenca trikrat globoko poklonita pred vsakim izmed starišev. Zjutraj gre mlada žena z možem v pagodo, d.a se zahvalita bogovom, nato pa na pokopališče, kjer pozdravita grob prednikov. Nato sc žena posveti skoraj izključeno hišnim opravilom, hoteč se prikupiti svojemu novemu poveljniku z natančnim ivrševaujein domačih dolžnosti, »Žena,* pravi kitajski narodni preg'j ■ vor, »je v svojem življenju na trojen način podrejena: v očetovski hiši je podrejena starišem, v svojem gospodinjstvu možu in če postane vdova, mora poslušati sina.« Ta prevelika podrejenost pa celo Kitajkam ugaja in tako se tudi med njimi širi gibanje za emancipacijo od mo škili, ki ima precej uspeha- Emancdpiran-ke so hude nasprotnice zakonskega življenja. Mnogoženstva med Kitajci m več Zakon določa eno legitimno ženo, prilež nice ne uživajo nikakih pravic in jih smatrajo le za služkinje- (Dalje pri h’J —EH STRAHOTE OPIJA, Poleg morfija in kokaina je prišel iz vzhoda tudi opij v evropska velika mesta. Po vseh delih sveta raste strast po onih sredstvih, katera razburjajo živce Opij je zna 11 že od davnih časov, kot zdravilo in kot sredstvo uživanja. Že Hippokrates in druge medicinske šole so ga uporabljale ,v svojih zdravniških receptih- Zaidnja stoletja se je uporaba opija razširila zelo po luških mestih; francoske oblasti so pričele veliko borbo proti širjenju opija, posebno v ToulOnu, Marseilli, sploh v vseli pristaniščih, ki stojijo v, ožji trgovski zvezi z Indijo- Po vod temu je bil, ker sc je potopila na marakonski obali leta 1907 neka francoska ladja, kar so zakriviti pomorski častniki — strastni kadilci opija. Kaj je opij? Iz nezrelih inakovskih glavic ('Papauer somniferum) se 'dobi mlečnata snov (grško opos). Ta snov, o-pij, se posuši dn odda v, trgovino v obliki rudeče-rumenih' kolačev. V muslimanskih krajih opij jedo ali žvečijo, na Kitajskem in v evropskih opijskih ‘lokalih ga kadijo. Za kajenje se uporablja poseben preparat opija —- čandu, se napravi' iz njega kroglica, nakar sje ga na ognju segreje in nastali dim vdihuje- Najvažnejše dežele, w u f irtfctnle. so; Ma!a Azijai Vzhodna Indija, Kitajska, Francoska, Zahodna Indija, Egipt, Macedonija in ! erzija. Evropski poskusi niso uspeli, niti sc izplačali. Učinkovanje opija ni pri vseh ljudeh enako. Pri žvekanju opija pride učinek alkaloida do veljave. Pri tem pa ne trpijo toliko oni narodi, kateri opij žvečijo, kakor oni, ki ga kadijo. Kadilec opija je najprej jako vznemirjen 'nervozen), zaupljiv, tu in tam tudi jezen. Cirkulacija krvi in pu-ls delujejo hitreje, lice postane rdeče, oči se svetijo in dihanje postaja hitreje. Počasi nastopa omamljenje od opija, katero pa ni slično alkoholskemu omamljcnju, ker se ne po-asti toliko muskutature, temveč se po* .!’azc v. velikem zadovoljstvu in v jako antastičnih predstavah. Kadar je fanta-^ja vzbujena, deluje nemotoma- Mnogim slik,-0?/11 opi3a se bNkazujejo seksualne Sita* Sir1jive hi utrudljive sanje -iz-fem' l A i;z po,ia ra7-linia- nied- Wet"Lobčutki in sladki spomi- briS oh" Druffi dan Vo teh p 3 , občutkih se počuti človek iz- vanredno neugodno. iri Zaradi ter Zakaj se ljudje starajo? Nebi pariški list prinaša interesantno odkritje francoskega učenjaka Julesa Anmra, kateri; je v Znanstveni akademiji prečita! svoje konstatacije im odkritja o vzrokih ljudskega staranja. Ta učenjak je dognal, da se staramo radi tega, ker ima živa materija tendenco, da se vedno ‘bolj ia bolj. gubaiičl in sicer \ vsled progresivnih izgub vodenih sestavin’. Proto-plazma mladega človeka ama do 85 odstotkov vode, med1 tean ko ipro-tcplazma srt are a nima več kot 55 odstoL vodenih delov. Po temi je razvidno, da delo in visoka leta nikakor niso vzrok staranja temveč enostaven fizični fenomen. Zarad-i tega ni potreba obupavati, kajti medicina bo iznašla sredstvo proti staranju s tem, da bode prepreči la* progresivno koagnlacijo naše proto-plazme, katera so vedno bolj gubanči. Iznajti se mora način, da se celicam, ka-Egufoljajo vodo, nadoknadi ista na tem mestu je bilo takrat 12 obrti, a v! stavko so stopili najpoprej čevljarji, kj so z delom prenehali, ker jim delodajalci niso hoteli povišatj dnevnic. Ker $0 pa takrat delavci jedh in stanovali pri svojih delod-ajaieih, so jih pač ti, ko »o zvedeli za stavko, enostavno n »podili iz hiš. Na ta akt delodajalčev se je čevljarskim delavcem’ takoj pridružilo šel ostalih 11 obrti, in' ekoro m.:d vsemi de* irvci ob levi obialj Renta in sicer Bisch"-Tvikrta je izbruhnila stavka, Ta prva’ generalna stavka je pren^-h' rt.s jele, kai sto poslali meafi Basel in’ Hiillheitrf tv3* je oklopnike ta vkuj očim, nasproti* -EH Rusk; knez Vj Milana. Te dni je pregledov-aia policija v Mi-’ lanu potno listine ruskih’ beguncev', ki1 tam' stanujejo. Ko so prišli v stanovanj« Sergija Stanite, ga vpraša policist, če ima rodbino v Italiji. »Imam1«, odgovori-Rus, »Njeno Veličanstvo kraljico Jeleno«. Rus je odgovoril v takem! toran, da je policaj, prepričani o resnici, se globoko priklonil' in’ odšel. Ta Rus nii nihče drugi kot knez Sergije Romanov, fae*; Leuchtenberg, sin črnogorske kneginje Anastazije, s-estre italijanske kraljic« Jelene, vnuk’ črnogorskega kralja ‘Niko* le. Star 'je 30 let Njegovo življenj« j« viharno, kakor vseh ostalih1 RuSoiv, kateri so ztbežali' pred boEjševiškio revoflneaA jo. Pred tremi leti se je še bojeval n« Krimu proti boljše vikom. Ko je raricfel, da se ne mor« dalje držati, se je ,vkroal na neko italijansko vojno ladjo inf pri-' šel junija leta 1920 v Neapolj. NjiegoTal mati, katera se je poročila z velikimi knezom! ‘Nikolajami Nikolajev-ioem', je že hi*; la V Italiji, Kriez Sergij je bival Maj*' popre je v Rimu, kjer pa nii našel prav« duše vire prostosti, ker je bi-T vezan itat kraljevi dvor. Zato se je preselil vi-Mik lan, kjer sedaj živi oddaljeni od dvorskih oerenionij, in tilio pneživlja dni svojega pregnanstva. Prcffivalel Milan« ga poznajo po izložbi' njegovih sliki — Prejšnje poletje je namreč masli-kaTfito* tine slik, v katerih je ‘uaraail svoja čo* stva s tern1, da je naslikal 'najbolj karnak* teristične kraje svoje domm-jne. Knez, kateri je jineT v Rudiji ogronmCa posest* v a, sijajne palače, čet« »lti'2afbništwr, živi sedaj izključno oh svojem debi; Del«' navdušeno in: neutrudljivo»vl svojem a* teljeju. Te dui je dokiončal tragedijo af Ivanu Groznem'. Tiuli z godbo s« pečaj Po dnevnem, petnajsturnem sliknffj&r «6 vsede bi klavirju, poje ji* komponira. Te* norist je dober in se 'je naučil že tudf neka!ere vloge iz oper. —r~t— 125-Ielnica cigare in žene«. * tere kakšen način od zunaj in sicer v toliko, kolikor je je v mladi protoplazmi. Razume se, da borba prot j tej deshi-draoiji naše stanjčne tkanino nc podaljša življenja za večno, lahko pa nam pomaga v temi oziru, da ostane človek do smrti C’H in! lop. Naši potomci bodo morda u-mirali v polni moči in lepoti, a ne tako izčrpani in izsušeni kot naši starci. Gotovo pa je, da bode ta h-idrocija proto-plazmc ostaJa monopol bogatih, ker vsakdo ne 'bo mogel plačevati visokih svot, katere bodo potrebne za vzdrževanje svežosti in čilosti. Kdaj so jc vršila pi-va generalna stavka? Kakor izgloda, ni pod solncem ničesar novega, tako tudi ne generalna stavka, io orožje delavskega razreda, Izgle-da, da je institucija generalne stavke žc 500 let stara. P-rva stavka je izbruhnila leta Ibts v Alzaciji v mestu Rufichi. V. To. dni so proslavili Anierikancl/ 125-letnico cigar«, obenem pai tudi 300-letali* co kiulture v Ameriki. Cigara je ‘bafa ia* najdena leta 1801 v Conleotidatuj mas-mišljajo se je pa o fab-ri-kacaji- cigar« iti leta 179!). Tre balo j« torej 2-lettfega! tro* da. Vsakdo bo mislil, d«'je cigaro šel moški, kar pa -ni res, ker j« čigarcl izmislila žena, neka Mcrs. Proust -jgš NVludsoj-a. Vid)- se torej, dal so žene sel« nehvaležne, če prcdbacivajo kajeojfli svojimi možem, kajti če hi! ne bilo žatjoj bi mnogi moški ue vživali v cigarah. Od onega časa (ko se je potrebovalo 2 latft da so iznajde cigara) j« že preteki« mnogo časa, fabrikacija j« popolna, id Amerikanci pvoi«vajajo^jsedaiv ktu». milijard cigar. I 1 1 o - \ Aforizmi o ženah- Lepe žene nočejo umreti — stare tudi ne bi rade postale. r So inoški, ki pravilo, • -i P. n. zadružnikom je na vpogled računski zaključek osem dni pred občnim zborom v uradnik prostorih Posojilnice v Narodnem domu. V Mariboru, dne 5. marca 1924. dobro zobno kremo, naj se prepriča, da je to le fcl se povsod dobi vežne ponjavo, za razum in »tlkosja,, gamaše, nahrbtnike, lepotne kovčeka iirtorbice, go-'ftllne jormono ▼ vseh Siri-*nah i. t. a. priporoča Ivan iKravos, Aleksandrova *. 13, ^Slomškov* trg * 6. 346 Cenjenemu, občinstvu, po-v jsabEo primorskim roja-vkam, naznenlaa, da. sem iprerzel krojaško delavnice ■tirana SaSterRa r Mariboru, fPod mostom f. Postrežba .točna in solidna. Cen« ztntr-■na. A. Jug, krojalki mojstar. k 437 iti —Ut— --------------- Glavni trg. Občinstvu na znanje! Urška, al’že veš da je dobil L A. VICEL, MARIBOR Glavni trg št. 5 Emajlirano .težko posodo znamke „Golinth“ ia lažje trste, češkoslovaškega proizvbda, pločevinasto in lito posodo,..porcelanasto, kameninaato in stekleno robo najboljle vrste. Vee kupuje pri njemu; zato hiti, da ne. za-514 mudil. 40-2 Dr. Franjo Rosina!. r. predsednik. Na kliniki izvtžban maser in operater, točamo ‘ kopelnik tukajšnega mestnega kopališča, naznanja cenj. I občinstvu, da hudi tudi privatno, toda le na podlagi I zdravniškega, recepta terapentično, elektromasažo in • elektrozrafno proceduro. Kurja očesa operira z naj- { strožjo .asepso ter pride na željo tudi os dom. I FRANJO ČOŠ ; 425 2^—2 Cankarjeva utica 15/1. Izšel je ročni ZAMENJAVA STANOVANJA Zamenjam stanovanj* obstoječ* iz treh na novo ■ prepleskanih sob z balkonom in pritiklinami vneposred- S ini bližini parka e stanovanjem iz 4 do 5 sob in kopalni- Sl ca proti dobri. odlkodninL Ponudbe na upravo lista pod g ,Zamenjava 492“. 492 3—S § naaaHa9naHWHBHiiBii8MHMHnB!HHK!Mnsfl|ga. Maribor ^334'' Aleksandrova cesta 26 Tel. 334 ' b' v. p*nuja rame affijorin manufakturno blago po nejnižjih cenah. 208 Prodaja'na voliko le za trgovce. Fdino lc električni BRZOVAR 16. do 23. MARCA 1924 dasta v momentu vrelo vročo ali mlečno vodo. Najugodnejša prilike za nakup vsakovrstnega blaga, ki je razstavljeno v 17 skupinah. — Nad 2000 razstavljalcev. Izredne potovalne ugodnosti 451 3—jr 33% popusta na Čeikoslovaških Železnicah, veljavno tadi za brzovlake. — češkoslovaški vitum za potno liti« popolnoma odpade, ker posel, legitimacija aadomeitoje istega. v Pojasnila In lagltlakacije dajat Ceškoslov. konzulat Aloma Company d. z o. z. Ljubljana, Breg 6 Ljubljana, Kongresni trg 3 Dobivajo se pri lastniku MKmnBa»MaMUHnmraMMiBBiBBMHQziaHHaa H • E KEMIČNA PRALNICA IN BARVARIJA | I JOS. REICH, LJUBLJANA I ft- podružnic* Maribor KV nljudflb naznanja, da je z 1. rjiaicom Spev preselila svojo poslovalnico iz W! "" Gosposke ul. 38 v Slovensko ul. 8 ■ B 472 dvorišče desno S ■■aBTSSSMMmaKnSMMB&MaMBRraBlSanBRBMŠ M. Nerat, Slovenska ul. 12 kjer, se vidijo tudi vsi apa-rathv funkciji. 30—fi 356 Pristopajte liftk«; MarlhorklJa lisk ar** d. i.