ka kšna usoda nas čaka Tržaška finančna straža razbila tolpo trgovcev z mamili V Vilešu bo tisoč delovnih mest / 16 Primorski dnevnik NEDELJA, 16. SEPTEMBRA 2012 Št. 2 1 9(20.542) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € Volivci nimajo kratkega spomina Rado Gruden Na Koroškem se bo v prihajajočem tednu končala dilema ali bodo predčasne deželne volitve še pred koncem tega leta ali pa bodo Korošci in Korošice odšli na volišča, kot to želijo svobodnjaki, nekje pred pomladjo 2013. Čeprav gre le za nekaj mesecev razlike, pa svobodnjaška stranka FPK lovi čas in računa, da bodo volivci do takrat pozabili na ko-rupcijski sistem, ki ga je na noge postavil pokojni koroški glavar Jörg Haider s pomočjo sedanjega glavarja Gerharda Dörflerja. Ta je bil namreč v Haiderjevi deželni vladi zadolžen za javna dela, od katerih se je del denarja od poslov stekal na račun svobodnjaške stranke. Jasno je, da hočejo ostale stranke na Koroškem izkoristiti velik upad priljubljenosti FPK in se čim prej podati na volišča. Zato je povsem logično, da skušajo doseči razpustitev deželnega zbora in razpisati predčasne volitve, kar pa jim doslej ni uspelo. Da bi bilo glasovanje o razpustu sploh mogoče, morata namreč biti prisotni vsaj dve tretjini deželnih poslancev. Ker imajo svobodnjaki v 36-član-skem deželnem zboru kar 17 poslanskih mest, brez njihove prisotnosti to ni mogoče in na zadnjih šestih zasedanjih so složno zapustili dvorano. Konec prihajajočega tedna zapade zadnji zakonski rok, da bi predčasne volitve lahko izvedli še letos. Socialdemokrati, ljudska stranka in zeleni bodo torej poskusili še enkrat, čeprav se bo najbrž tudi ta poskus končal tako kot vsi ostali. Zato bodo predčasne volitve verjetno šele v začetku marca. Toda to rezultata ne bo spremenilo. Volivci nimajo tako kratkega spomina, kot mislijo nekateri, zato naj svobodnjaki zavlačujejo, kolikor hočejo. Njihov čas na Koroškem je namreč že minil ... koper - Osrednja slovesnost ob 65. obletnici vrnitve Primorske k matični domovini Danilo Türk: Brez Primorske ni Slovenije Slovenski predsednik poudaril več desetletni boj Primorcev proti fašizmu evropska unija Pot do ■ v • • bančne unije ne bo lahka NIKOZIJA - Po prvi razpravi finančnih ministrov EU o enotnem nadzoru nad bankami kaže, da pot do bančne unije ne bo lahka. Večina meni, da je predlog, naj začne nadzor delovati 1. januarja 2013, preveč ambiciozen. Najbolj je odmevala izjava švedskega ministra Andersa Bor-ga, čigar država ni članica območja evra, da je predlog za veliko članic unije brez evra nesprejemljiv. Na 4. strani Zaščitni zakon: še o raziskavi Slorija Na 3. strani Jutri v Nabrežini srečanje izvoljenih slovenskih upraviteljev Na 6. strani V Ikeinih trgovinah hrenovke iz Romansa Na 16. strani Goriški mejni prehodi niso nikomur v ponos Na 17. strani KOPER - Na osrednji slovesnosti ob 65. obletnici vrnitve Primorske k matični domovini v Kopru včeraj ni manjkalo besed priznanja več desetletnemu boju Primorcev za pravico do življenja v skupni domovini. Slovenija s praznikom po besedah predsednika republike Danila Turka slavi domoljubje, samoodločbo in državnost, za kar je Primorska kot živ simbol. "Brez Primorske v resnici ni Slovenije. Primorska je v samem srcu slovenske samoodločbe in državnosti," je na slovesnosti, ki je dodobra napolnila Ukmarjev trg in del Pristaniške ulice, poudaril Türk. Več desetletij trajajoči boj Primorcev, ki so z uporom izvajali "nenehen, vsesplošen in trajen plebiscit", je po besedah Türka epohalnega pomena za slovenski narod, državo in mednarodni mir. Slovesnost je minila v odsotnosti predstavnikov vlade, praznovanje v Kopru pa se je nato nadaljevalo še ves dan in tudi zvečer. Na 2. strani j . . 4IW/J1 SO L*. ,4 prijave na razpis sprejemamo do 20.9.2012 Podrobnejše discount's mate PROMOCIJSKA CENA ZA Ležišče lateks - višina 20 cm € 299,00 - enop. -50% € 598,00 - dvop. Ležišče ortopedsko vzmeti € 238,00 - enop. € 476,00 - dvop. -50% € 119,00-enop. € 238,00 - dvop. Ležišče ločene vzmeti € 498,00 - enop. € 996,00 - dvop. -50% € 249,00 - enop. € 498,00 - dvop. Ležišče memory foam € 698,00 - enop. € 1.396,00 - dvop. -50% € 349,00 - enop. € 698,00 - dvop. Vzglavniki lateksa in memory foam € 98,00 preobleka proti pršicam -50% € 49,00 Električni počivalnik € 1.590,00 -50% € 790,00 Trst, ul. Rossetti, 6 - na vogalu z ul. Giotto Tel.: 040.37.11.35 Delovni čas: pon. 15.45 -19.30 tor. - sob. 9.15 -12.45 in 15.45 -19.30 16 Četrtek, 13. septembra 2012 ALPE-JADRAN / praznik - Ob proslavi še vrsta drugih pripreditev V Kopru slovesno ob 65. obletnici vrnitve Primorske k matični domovini Slavnostni govornik Danilo Türk poudaril, da brez Primorske ni Slovenije in spomnil na trpljenje pod fašizmom več fotografij na www.primorski.eu Slavnostni govornik predsednik Republike Slovenije Danilo Türk je v govoru poudaril, da brez Primorske v resnici ni Slovenije kroma KOPER - Na osrednji slovesnosti ob 65. obletnici vrnitve Primorske k matični domovini v Kopru ni manjkalo besed priznanja več desetletnemu boju Primorcev za pravico do življenja v skupni domovini. Slovenija s praznikom po besedah predsednika republike Danila Turka slavi domoljubje, samoodločbo in državnost, za kar je Primorska kot živ simbol. "Brez Primorske v resnici ni Slovenije. Primorska je v samem srcu slovenske samoodločbe in državnosti," je na slovesnosti, ki je dodobra napolnila Ukmarjev trg in del Pristaniške ulice, poudaril Türk. Več desetletij trajajoči boj Primorcev, ki so z uporom izvajali "nenehen, vsesplošen in trajen plebiscit", je po besedah Turka epohalnega pomena za slovenski narod, državo in mednarodni mirTurk je ob tem spomnil na trpljenje primorskega človeka, ki je spremljalo "ta epski zgodovinski proces". Primorci so bili prve žrtve fašizma, na narodnostno zatiranje pa so se odzvali s prvim protifašističnim odporom v Evropi, je dejal. Protifašistični boj je po njegovem dosegel svoj vrh in zmago pod vodstvom Os- maribor - Konec avgusta prva mednarodna konferenca KUPM O učenju in poučevanju matematike Preko petsto udeležencev in predavatelji iz štirih držav - Tudi trinajst učiteljev in profesorjev s Tržaškega in Goriškega MARIBOR - 23. in 24. avgusta se je skupina trinajstih učiteljev in profesorjev s Tržaškega in Goriškega udeležila prve mednarodne konference o učenju in poučevanju matematike - KUPM v Mariboru. Izredno bogato in zanimivo strokovno srečanje je potekalo v hotelu Habakuk v Mariboru. Preko petsto udeležencem so ponudili predavanja in delavnice o različnih vsebinah z vseh stopenj šolanja. Predavatelji iz Slovenije so predstavili svoje izkušnje, primere dobre prakse, svoja razmišljanja in raziskave o novih pristopih k poučevanju matematike v luči zahtev šolske reforme. Poleg teh so predavatelji iz Nemčije, Srbije in Hrvaške ponudili zelo zanimive in konkretne primere iz svoje prakse in svoje poglede na posodabljanje poučevanja matematike v vertikali. Pedagoška svetovalka za slovenske šole v Italiji gospa Andreja Duhovnik Antoni je poskrbela, da je Zavod Republike Slovenije za šolstvo s finančnim prispevkom za prenočitev omogočil cenejšo udeležbo »zamejskih« udeležencev, za kar se ji zadovoljni slušatelji iskreno zahvaljujejo. Tržaški in goriški šolniki so pri predavanjih in delavnicah na mariborski konferenci veliko pridobili vobodilne fronte med drugo svetovno vojno. "To je bil naš skupni slovenski prispevek k zgodovinskemu boju zaveznikov proti fašizmu in nacizmu, za ohranitev človeške civilizacije in za boljši svet. To je bil zmagovit boj, dal nam je uspešno samoodločbo in trden mir, ki ga uživamo danes. Prav zato moramo biti ponosni na narodno osvobodilni boj slovenskega naroda," je poudaril. Predsednik republike se je v nagovoru dotaknil tudi trenutnih notranjepolitičnih in gospodarskih razmer v državi. Danes potrebujemo pogum, odločnost in vero v naše lastne sposobnosti, ne pa strah, negotovost in malodušje, je dejal. Probleme našega časa smo in bomo v Sloveniji po njegovem sposobni rešiti. Zastraševanja z "Brusljem" ali "grškim scenarijem", ki smo jim včasih priča pri iskanju poti iz gospodarske krize, po besedah predsednika republike škodujejo domačemu gospodarstvu in mednarodnemu ugledu Slovenije, slabijo njen mednarodni položaj in "izražajo nerazumevanje ciljev in narave naše vključenosti v Evropsko unijo in nerazumevanje današnjih zahtev suverenosti". "Državljanke in državljani Slovenije imamo pravico do kompetentne vlade, do odgovornega socialnega dialoga in do zrelega parlamentarnega odločanja," je še izpostavil Türk. Od pogajalcev, ki bodo v prihodnjih tednih pripravljali ključne reforme, pričakuje, da bodo pokazali sposobnost za "resničen dialog in dober sporazum". Slovesnost, ki jo je pospremil nastop pevcev, pihalnega orkestra Koper, vlačilcev na morju in akrobatskih letalcev v zraku, je minila v odsotnosti predstavnikov vlade. Od predstavnikov parlamentarnih strank sta se je udeležila prvaka opozicijskih PS Zoran Jankovič in SD Igor Lukšič. Predsednik Desusa Karl Erjavec je udeležbo po navedbah organizatorjev opravičil. Predsednik pokrajinskega odbora Zveze združenj borcev za vrednote NOB za južno Primorsko Jerko Čehovin je za STA povedal, da je zadovoljen z udeležbo in pozitivno energijo na proslavi, ne pa z dejstvom, da v Koper ni bilo nikogar od predstavnikov vlade. "S tem so ponovno pokazali, da ne znajo združevati, ampak deliti," je dejal. Med govorniki je bil tudi nekdanji dolinski župan Edvin Švab. Praznovanje v Kopru se je nato nadaljevalo z dobrodelnim tekom za nakup de-fibrilatorjev, ki se ga je udeležilo blizu 3000 tekačev in večina osnovnih šol na Koprskem. Popoldan je bila dobrodelna nogometna tekma primorskih gospodarstvenikov, politikov in kulturnikov, slavnostni večer pa se je zaključil s koncertom. (STA) Skgz slovenska kulturn0-g0sp0darska zveza obvešča člane Deželnega in Pokrajinskih svetov SKGZ, da bo seja v torek, 18. septembra 2012, ob 19.00 v prvem in ob 19.30 v drugem sklicu na sedežu SKD Barkovlje (Ul. Bonafata 6 - Trst) opčine - Zbor slovenskih izvoljenih predstavnikov in upraviteljev DS Slovenci v DS: Med pokrajinami • v v* • ■ in zaščito ni neposredne povezave j "> 5 samokolmco se peljali. / NEDELJSKE TEME Nedelja, 16. septembra 2012 13 /2012 na OS Vrh 1 4 Nedelja, 16. septembra 2012 ZGODOVINA, RUBRIKE 30 LET OD POKOLA V PALESTINSKIH TABORIŠČIH LIBANONA v Zgodba o Sabri in Šatili mM Po koncu šestdnevne vojne, ki je Izraelu omogočila, da je leta 1967 zasedel ozemlje večje od same izraelske države, se je v Libanon zgrnilo 400 tisoč palestinskih beguncev. Na začetku sedemdesetih let se je morala palestinska osvobodilna organizacija PLO umakniti iz Jordanije. Njen generalštab z Jaserjem Arafatom na čelu se je preselil v Bejrut. Na južnem delu Libanona, ob meji z Izraelom, pa so nastale vojaške baze, od koder so palestinski borci napadali državo, ki jih je izgnala iz domovine. Na napade je Izrael redno odgovarjal z bombardiranji, akcijami ko-mandosov in oklepnimi enotami. V Libanonu je palestinska skupnost živela kot prava država v državi in je kmalu porušila krhko ravnotežje, na katerem je skorajda vsa povojna leta slonela libanonska družba, pravi mozaik različnih ver, verskih ločin, etničnih manjšin in političnih sil. Leta 1975 se je Libanon pogrez-nil v vrtinec državljanske vojne. Spopadi so se bili med pripadniki raznih desničarskih maronitsko-krščanskih milic na eni in arabsko-palestinskih levičarskih skupin na drugi strani. Sosednja Sirija se je zbala morebitnega razkola Libanona na krščansko državico pod vplivom Izraela in večjo pa-lestinsko-libanonsko državo, na kateri bi ne imela več nobenega vpliva. Zato so sirski vojaki naslednjega leta vkorakali v Libanon in, razen južnega dela, prevzeli nad njim nadzor. Temu je sledila še kolektivna politična in vojaška intervencija Arabske lige s svojimi mirovnimi silami. Položaj v Libanonu se je postopoma umiril, žarišče napetosti pa je ostal južni del dežele - območje na meji z Izraelom. Maronitska falanga Zemljevid bodoče židovske države, ki ga je sionistična organizacija (židovsko gibanje za obnovitev samostojne države v Palestini) predstavila leta 1919 na pariški mirovni konferenci, je vključeval tudi južni del Libanona, po katerem tečeta dva glavna vodna vira, ki napajata reko Jordan, vse do reke Litani. Leta 1936 je Pierre Gemayel, libanonski maronit (katolik sirskega obreda), po vzoru evropskih fašističnih gibanj, ustanovil krščansko-maronitsko Falango, paravojaško organizacijo, ki si je borila za neodvisnost Libanona in ohranitev krščanskega značaja države. Takoj po drugi svetovni vojni so libanonski maroniti priznali židom pravico do lastne države v Palestini, istočasno pa so judje priznali krščanski značaj neodvisnega Libanona. Zidje so upali, da bo maronitskim vojaškim voditeljem uspelo izvesti puč, ki bi Libanon omejil na »krščansko jedro brez muslimanske lupine«. Z izbruhom libanonske državljanske vojne se je maronitsko-iz-raelsko zavezništvo še utrdilo. Izrael je fa-langistom dobavljal orožje. Spopadi med fa-langisti in Palestinci so bili čedalje pogostejši. V Bejrutu so falangisti osvojili dve palestinski taborišči in pobili dobršen del prebivalcev, s pomočjo Izraela so tudi osvojili nekatera območja južnega Libanona. Marca 1978 so izraelske sile intervenirale v Libanonu in zasedle ozemlje do reke Li-tani. Intervencijo je OZN obsodila. Operacija Mir v Galileji Irak in Iran sta bila vpletena v medsebojno vojno, Egipt je bil vezan na miro- vno pogodbo, ki jo je bil leta 1978 podpisal z Izraelom, v interesu Jordanije pa je bila oslabitev PLOja. Okoliščine so bile torej ugodne: 4. in 5. junija 1982 je izraelsko letalstvo bombardiralo južni Bejrut. Palestinci so odgovorili in napadli severni Izrael. Šestega junija je izraelski predsednik vlade in voditelj desničarskega Likuda, Me-nahem Begin, odposlal ameriškemu predsedniku Reaganu telegram, v katerem piše, da je cilj izraelske vojske odbiti fedaji-ne (pripadniki palestinske gverilske osvobodilne organizacije) čez reko Litani, ter zasesti 45 km širok pas ob izraelski meji, da bi tako zavarovali prebivalce Galileje (območje v severnem Izraelu), ki so bili na udaru fedajinov. Ze istega dne je 90 tisoč izraelskih vojakov pod vodstvom generala Ariela Šarona, tedanjega obrambnega ministra, vdrlo na libanonsko ozemlje in prodor nadaljevalo še čez reko Litani proti severu. Prav kmalu je postalo jasno, da je cilj Izraela popolno uničenje palestinske vojske, izgon sirskih vojakov ter postavitev proizraelske vlade v Bejrutu. Izraelsko letalstvo je bombardiralo tudi posamezna libanonska mesta. Neprenehna bombardiranja so trajala 88 dni. Ko je bilo 25. junija razglašeno premirje, so izraelski tanki že dosegli »zeleno črto«, ki je delila krščanski, to je vzhodni del Bejruta, od muslimanskega - zahodnega, kjer so bile zabarikadirane sile PLO. Izraelska vojska je nameravala vdreti v zahodni del mesta, takrat pa so posredovale ZDA in predlagale, da se palestinski borci s svojim štabom umaknejo iz Bejruta pod nadzorom Američanov. Konec julija je PLO sprejela načrt Arabske lige, ki je predvideval evakuacijo palestinskih borcev iz libanonskega glavnega mesta. Od tedaj je Izrael zahodni del mesta še huje bombardiral, ob pomanjkanju vode in hrane pa je življenje v taboriščih postalo neznosno. 23. avgusta je libanonski parlament zbran v vzhodnem Bejrutu, ki so ga nadzorovali falangisti ter obkoljevali izraelski tanki, izvolil Bashirja Gemayela, vodjo fa-langistične stranke, za predsednika Libanona. S tem je Izrael dosegel svoj cilj: na oblast je prišel človek, ki ga je dolga leta podpiral in oboroževal Tel Aviv. Medtem so predstavniki ZDA, Francije, Italije in Izraela sprejeli libanonski predlog, da posežejo mednarodne mirovne sile OZN, ki bi jamčile red med evakuacijo PLO. Do 3. septembra je mesto brezpogojno zapustilo okrog 15 tisoč palestinskih borcev, ki jih je ščitilo 800 ameriških, 800 francoskih in 400 italijanskih vojakov. Nekaj tisoč borcev je ostalo v severnem Libanonu, zlasti v dolini Bekaa, ostali pa so dobili zatočišče kot nadzorovani gostje v Alžiriji, Sudanu, Jemnu in Tuniziji. V slednjo se je naslednjega leta preselil tudi ge-neralštab PLO z Arafatom na čelu. Do 13. septembra so se umaknile tudi vse mednarodne mirovne sile. Ze naslednjega dne je bil v Bejrutu ubit Beshir Gemayel s 24 člani svoje stranke. Odgovornost za atentat nosi sirska obveščevalna služba. Izraelska vojska je nemudoma, kljub dogovoru, ki ji je branil vstop v zahodni del mesta, vdrla v muslimanski del Bejruta, kjer so bila tudi palestinska taborišča. Posebni oddelki izraelskih vojakov so prerešetali četrti in poiskali 120 palestinskih intelektualcev, med temi so bili zdravniki, odvetniki, učitelji in bolničarji in 63 med njimi je bilo na mestu ubitih. 16. 9. 1982 - Pokol Maščevanje za smrt vodje falangi-stov se je nadaljevalo ob petih popoldne, 16. septembra, ko je 150 oboroženih fa-langistov, ki jih je vodil Elias Khobeika, vstopilo v palestinski taborišči Sabra in Šatila, na območje, ki je bilo pod nadzorom izraelske vojske. Porazdelili so se v manjše skupine. Te so od hiše do hiše z noži in sekirami morile prebivalce, večinoma ženske, otroke in starce. Klanje je trajalo več kot 30 ur. Izraelska vojska je nudila vse potrebno: buldožerje, načrte mesta, razsvetljavo: luči na helikopterjih so osvetljevale taborišči. Sharon je prepovedal zdravnikom, rešilnim avtomobilom in časnikarjem, da bi se približali. Ob zori 18. septembra so se fa-langisti umaknili. Točno število umorjenih ni bilo nikoli ugotovljeno. Izraelski viri pravijo okoli 800, palestinski pa 3000 oseb. Arafat je obtožil mednarodne sile OZN, da so predčasno zapustile Bejrut in da niso držale dane besede, da bodo ščitile civilno palestinsko prebivalstvo, ki je ostalo v Bejrutu. Na prošnjo libanonske vlade so se mednarodne sile OZN (UNIFIL) ponovno vrnile v Bejrut. Varnostni svet OZN je obsodil pokole, vendar so ZDA glasovale proti tej resoluciji. V Tel Avivu je prišlo do največje manifestacije, ki jo je bila kdajkoli deležna ta država. Okoli 400 tisoč ljudi je protestiralo proti okrutnostim izraelske vojske na libanonskih tleh. Izraelska vlada je bila prisiljena začeti preiskavo in februarja 1983 je komisija objavila poročilo, v katerem se ugotavlja »določeno stopnjo odgovornosti Begina in očita izraelskemu zunanjemu ministru Šamirju, da ni preveril utemeljenosti novic, ki so se nanašale na 17. september 1982. Največje graje je bil deležen Šaron, češ da ni izpolnil svojih dolžnosti. Komisija je priporočila, da odstopi. Šaron je odstopil, vendar mu je uspelo ostati v vladi kot minister brez listnice. Leta 2001 so Izraelci ponovno izvolili Šarona, tokrat za ministrskega predsednika. Leto dni kasneje je bil Khobeika, vodja libanonskih fa-langistov, pripravljen pričati pred belgijskim sodiščem, ki je proti Šaronu sprožilo postopek za dogodke izpred dvajsetih let. Ze naslednji dan po svoji izjavi je bil Khobeika umorjen v Bejrutu. Obračun državljanske vojne v Libanonu, ki je trajala petnajst let, znaša 150.000 mrtvih. Število civilnih žrtev, ki jih je povzročila izraelska invazija pa 20.000 mrtvih, 32.000 hudo ranjenih, 2.206 invalidov in 500 tisoč ljudi je ostalo brez strehe nad glavo. Danes živi v Libanonu 410 tisoč Palestincev, razmeščenih v 14 taboriščih večinoma brez kanalizacije in pitne vode. Med njimi je velikansko število brezposelnih in v vseh pogledih je to diskrimi-nirana skupnost, brez pravic in pogojev za dostojno življenje. Do danes še nihče ni bil kaznovan zaradi zločinov, ki so bili storjeni nad prebivalci Sabre in Šatile. To je bila samo ena zgodba, kruta zgodba o Sabri in Šatili, v Palestini pa se zločini dogajajo vsak dan, vsak dan nekaznovani ... Katja Kjuder POD ZELENO STREHO Nesmiselnost nebrzdanih pozidav Barbara Žetko Posledice splošne gospodarske krize vsak dan bolj občutimo na lastni koži. Ni področja, ki bi se ga kriza neposredno ali posredno ne dotikala in zato nam verjetno ne preostane drugega, kot da stisnemo zobe, si zavihamo rokave in upamo v boljše čase. Gradbeništvo ne predstavlja izjeme, nasprotno. Ravnokar sem slišala po poročilih zaskrbljujoče podatke o izgubi delovnih mest v tem sektorju in kako se morajo podjetja truditi, da si zagotovijo obstanek na tržišču. Nevarnost, da propadejo pod hudimi udarci konkurence, je realna, saj se cene nepremičnin iz dneva v dan nižajo, ker imajo ljudje vse manj denarja in s težavo pridejo do kredita. Kamorkoli se ozremo, opazimo transparente z napisom »Naprodaj«, in nešteto je takih objektov, ki so jih zgradili pred enim, dvema ali več leti in še danes čakajo na kupca. Ob pogledu na vse te strašljivo prazne zgradbe se sprašujem, kako je mogoče, da je prišlo do take situacije. Je vzrok tega stanja res izključno gospodarska kriza ali se za njo skriva kaj drugega? Je ta trend mogoče spremeniti ali bodo naša mesta postala, če že niso, dokaz človekove nerazsodnosti? Mesta, v katerih živimo, so polna praznih in nevseljenih zgradb, ki ne predstavljajo samo denarne izgube za podjetja oz. za investitorje, temveč predvsem prostorsko potrato. Vsi se že dalj časa zavedamo, da je traj-nostni razvoj edini sprejemljiv, a večkrat ne razumemo, kaj to pravzaprav pomeni. Ob besedi trajnostna arhitektura pomislimo na nizkoenergijske ali pasivne zgradbe in upoštevamo le energijski vidik: naše hiše morajo biti dobro izolirane, da porabimo čim manj goriva in s tem omejujemo onesnaževanje okolja in emisijo ogljikovega dioksida. Pri tem pa se naše oko-ljevarstveno prizadevanje ustavi in ne pomislimo, da je prenova, ne samo energetska ampak predvsem prostorska, najbolj vroča in aktualna gradbena tema. Najbolj trajnostna zgradba ni tista, ki jo zgradimo ali prenovimo v energijsko varčnem duhu, temveč tista, ki ostane le v naših mislih ali na papirju in je ne bomo nikoli zgradili! Bistvo trajnostne gradnje in prenove niso samo tehnični vidiki kot oblaganje sten z izolacijo, zamenjava ogrevalnega sistema ali stavbnega pohištva, temveč kakovostna arhitektura v celoti. Zgradba se mora odzivati na okolico, upoštevati mora naravne danosti in kulturno tradicijo kraja ter lokalne materiale, biti primerno prostorsko umeščena in površinsko zasnovana. Enostanovanjska hiša z tristo kvadratnimi metri bivalne površine, namenjena tričlanski družini ni trajnostna, ker je prevelika ne glede na to, kako je zgrajena in koliko porabi za ogrevanje in hlajenje. Porabila je namreč preveč energije za gradnjo in preveč prostora za umestitev. Če bi se namesto take novogradnje odločili za vselitev v obstoječe stanovanje, čeprav ne upošteva vseh energijsko varčnih predpisov, bi bila naša izbira mnogo bolj v skladu s smernicami trajnostnega razvoja. Prostorska sanacija oz. izraba obstoječih stavb namesto novogradenj je torej nujnost. Sistematično moramo prenavljati stare, današnjim življenjskim zahtevam ne več primerne zgradbe in jih spremeniti v bolj funkcionalne. Obstoječega stavbnega fonda je dovolj tako v gosto naseljenih mestih kot na manj obljudenem teritoriju. Še posebno je nujno obvarovati nepozidano naravo, katere površina se iz dneva v dan vse bolj krči. Arhitekturni kaos, ki vlada pri nas v Furlaniji-Julijski krajini, predvsem pa v Venetu in na splošno po vsej Italiji, se vse bolj širi tudi po Sloveniji. Razen gozdov in nedostopnih gorskih predelov je krajina skoraj povsem pozidana z razpršenimi individualnimi hišami ali celo z obrtnimi in industrijskimi objekti. Prav teh je na razpolago veliko, saj so se zaradi krize mnoga podjetja preselila v tujino. Tako je povsem nesmiselno načrtovanje novih naselij, ki jih nekateri predlagajo kot edino rešitev za ponovni gospodarski zagon neposredno gradbenega in posredno drugih sektorjev. Država s svojo urbanistično zakonodajo pa žal ne pripomore k reševanju tega problema in je v zadnjih desetletjih, čeprav se je situacija delno izboljšala, dovoljevala gradnjo v tolikšni meri in v tako neprimernih lokacijah, da bodo posledice na teritoriju vidne še dalj časa. Gradbena podjetja bi morala preusmeriti svoje delovanje v prenovo neuporabnih industrijskih kompleksov, stanovanjskih hiš in blokov ter celih mestnih četrti, ki so v slabem bivalnem in oblikovnem stanju. Prenova bi pripomogla k oživitvi nizko kvalitetnih mestnih predelov in istočasno ohranjala naravne vire in krajino sploh. Dve muhi na en mah torej, kar bi zagotavljalo kakovosten in urejen bivalni prostor in s tem pozitivno vplivalo ne samo na odnos posameznika do okolja, ampak tudi na odnos do sočloveka. Res pa je, da je vpliv obojestranski in da se današnji socialni skrajni individualizem odseva tudi v neurejeni krajini, saj sta arhitektura in prostor izraz našega mišljenja in naših prepričanj. Če torej kraj, v katerem živimo, ne zadostuje povsem našim željam in našim zahtevam, se vprašajmo zakaj. Mogoče bomo našli odgovor v nas samih in nam bo postalo jasno, da smo vsi mi odgovorni za prostor, ki nas obdaja. Naj bo naš poseg še tako neznaten in navidezno nepomemben, je vsota posameznih vplivov na okolje nepredstavljivo velika. / KMETIJSTVO Nedelja, 16. septembra 2012 1 5 NESPODBUDNI PODATKI Žepi kmetov vse bolj prazni Svetovalna služba KZ v sodelovanju z ZKB V žepih italijanskih kmetov je vedno manj denarja. Tako namreč trdi v svojem sporočilu Zavod za storitve na agroživilskem trgu (ISMEA). Trend padanja dohodkov kmetijskih obratov se po mnenju tega zavoda neprekinjeno nadaljuje v rastočem obsegu. Razlogov je po vsej verjetnosti več. Najpomembnejša pa sta sledeča: premajhen obseg kmetijskih gospodarstev in razdrobljenost ponudbe kmetijskih pridelkov in izdelkov. O položaju italijanskega kmetijstva neizpodbitno govorijo statistični podatki. Od tržne vrednosti kmetijskega pridelka, ki pride na tržnico, ne da bi šel skozi vrata predelovalne industrije, ostane kmetu le kakih 20 centov od vsakega evra, ki ga potrosi končni kupec. Tudi pred desetimi leti je bilo to razmerje neugodno, a je pridelovalcu vendarle ostala četrtina vrednosti (26 centov na evro). Velika večina tržne vrednosti gre torej ostalim dejavnikom, ki sledijo pridelavi: prevoznikom in trgovcem ter za druge logistične stroške. Kmetijstvo je šibak člen prodajne verige tudi pri pridelkih, ki gredo v agro-živilsko industrijsko predelavo. V tem primeru ostane kmetu-pridelovalcu le 6% končne tržne vrednosti, medtem ko mu je še pred desetimi leti ostalo 8,5%. Temu je dodati, da se v tej verigi slabša položaj celotnega proizvodnega dela. Tudi predelovalna industrija beleži padec svojega deleža, ki znaša 42%, medtem ko je še pred desetletjem dosegal 46%. Vedno nižji delež, povprečno 42%, pa pripada distribuciji in ostalim storitvam, ki so bile še pred nekaj leti na višini 39%. Pri nižanju kmečkih dohodkov naredi svoje tudi porast pridelovalnih stroškov v povprečnem letnem vzponu 2,7%, ki jih le deloma krije letno višanje cen pridelkov (povprečno 1,8%). Rešitev, vsaj delno, je videti v povečanju izvoza italijanskih kmetijskih pri- delkov, ki je trenutno izpod povprečja držav EU, saj dosega pri kmetijski proizvodnji 11,4%, pri proizvodih agroživilske industrije pa 17,8%, kar je znatno manj od tega, kar dosegajo ostale pomembnejše članice skupnosti.: Francija, Nemčija in Španija. Na srečo se izvozni trend omenjenih dobrin v zadnjih dveh letih izboljšuje, saj je prišlo do 12,8% porasta v letu 2010 in 8,5 v naslednjem. Dve tretini izvoza (68%) gre v države unije, le slaba tretjina pa v druge države. Možnosti večanja izvoza agroprehrambenih proizvodov, kot tudi pridelkov, so torej velike. Treba pa jih je znati izkoristiti, posebej v nekaterih državah, ki so tradicionalne uvoznice italijanskih proizvodov, predvsem pa ZDA, Švica in Japonska. Velik izvozni potencial predstavljajo tudi tako imenovane države BRIK (Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska), ki bodo v prihodnosti imele vedno pomembnejšo gospodarsko težo in s tem rastoče možnosti uvoza. KORISTNI NASVETI Krepimo naše zdravje z uživanjem grozdja V teh dneh, ko je pri nas trgatev v polnem teku, ali je ponekod že zaključena, bomo posredovali nekaj informacij glede glavnih lastnosti grozdja. Pri nas v glavnem gojimo grozdje za predelavo v vino. Če pa kdo ima doma kako trto za namizno grozdje, je to za direktno uporabo boljše, saj večina namiznih sort ne vsebuje semen. Grozdje vsebuje veliko več zdravilnih lastnosti, kot ostali sadeži. Zanimivo je, da je v grozdju razmerje vode, beljakovin, mineralov in sladkorjev, zelo podobno materinemu mleku. Če odvzamemo kožico, peclje in peč-ke, vsebuje meso, odvisno od sorte grozdja, 65 do 85 % vode, 10 do 30 % sladkorjev, 0,2 do 0,6 % mineralov, 0,3 do 1,2 % jabolčne kisline in 0,4 do 0,8 vinske kisline. Med sladkorji so v zrelem grozdju zastopani sadni in grozdni sladkor v enakih količinah, saharoze pa je veliko manj. Važne so tudi kisline, med katerimi sta najbolj zastopani vinska in jabolčna. Grozdje pozitivno deluje na lepoto. Vitamini A, B, C in E, minerali, kot so natrij, fosfor, kalcij, kalij, železo, magnezij in flor, ter jabolčna, vinska in citron-ska kislina, varujejo kožo pred škodljivimi zunanjimi vplivi in znatno upočasnijo proces staranja. Polifenoli v kombinaciji z ostalimi sestavinami ugodno delujejo na vse vrste kože, jo prekrvavijo, ohranjajo njeno elastičnost in vlažnost. Koža postane bolj nežna in sveža. Tudi umivanje obraza z grozdnim sokom ali vinom deluje na ohranjanje mladostnega videza. Grozdje, bodisi za vino, kot namizno, je energično, polno mineralov in torej odlično, ko slednji v telesu primanjkujejo. Obenem odpravlja toksične snovi iz telesa, je diuretično in odvajalno, pomaga proti zaprtju. Dobro je tudi za anemične ljudi in v času okrevanja po kateri bolezni. Grozdje priporočajo tudi otrokom in v razvojni dobi, pa tudi nosečnicam in v dobi dojenja, ter osebam med in takoj po posebno visokemu fizičnemu ali psihološkemu naporu. Grozdje priporočajo osebam, ki bolehajo za revmo ali artrozo, osebam z visokim krvnim pritiskom, osebam podvrženim debelosti in na splošno vsem, ki imajo upočasnjen metabolizem. Grozdje je tudi odlično sredstvo proti ekcemom in izpuščajem, spodbuja delovanje črevesja in ledvic ter učinkovito deluje proti kopičenju sečne kisline in arteriosklerozi. Ta sadež pomaga pri izgubi odvečne teže, uživanje kožice pa pomaga pri prebavi. Zelo priporočljiva je tako imenovana »grozdna dieta« s svežim grozdjem, ki lahko traja tudi do 15 dni. Grozdje moramo pred uživanjem dobro oprati. Na začetku jemo le nekaj grozdja na dan pole druge hrane. Nato lahko pridemo tudi do 2 kg grozdja na dan in počasi opustimo drugo hrano. Med grozdno dieto ne smemo uživati kave, čaja in alkoholnih pijač. Zaradi boljše prebave grozdje uživamo po možnosti daleč od drugih obrokov, dobro očisti črevesje in jetra. Grozdne dijete ne priporočajo osebam, ki bolehajo za gastritisom, sladkorno boleznijo in kolikami. Obenem ni priporočljiva za otroke mlajše od 4 let, ker vsebuje preveč celuloze v lupini. Pravzaprav za vse velja, da večino lupine raje dobro zgrizemo, nato jo odstranimo, da ne bi imeli problemov s črevesjem. Preden se lotimo grozdne dijete je bolje, da se posvetujemo z zdravnikom. Če hočemo ohraniti grozdju svež okus za nekaj časa, ga poberemo skupaj z delom mladice, na kateri raste. Del mladice naj bo dolg 30-40 cm, hranimo jo v posodi z vodo. Grozdi naj se ne dotikajo med seboj. Postavimo jih v hladen prostor, občasno moramo doliti vodo v posodo. Grozdje lahko tudi sušimo. Pravilno hranjeno grozdje traja tudi nekaj mesecev. Če nimamo namiznega grozdja, tik pred trgatvijo izberemo nekaj lepih, popolnoma zdravih grozdov. Paziti moramo, da ga med sušenjem ne napadejo nekatere glivične bolezni, kot na primer botritis ter glive skupine Penicillium, Rhizopus in Aspergillus. Sorte grozdja, ki imajo manjše jagode se bolje ohranijo kot sorte z velikimi in kompaktnimi jagodami. Zelo težko se ohranijo tudi grozdi, ko v času trgatve veliko dežuje, takih grozdov pa ni priporočljivo shranjevati. Najbolje se grozdi ohranijo, če je med pobiranjem toplo podnevi in hladno ponoči ter ob nizki vlagi. Grozdje sušimo na več načinov. Lahko ga na primer položimo na vodoravne police iz trsja ali iz mreže tako, da zrak kroži. Lahko pa grozdje obesimo na kovinske kavlje, položimo v lesene ali preluknjane zaboje, v eno samo plast, grozdi pa naj se med seboj ne dotikajo. Pri vseh treh načinih sušenja grozdja naj bo prostor z nizko zračno vlago in dobro zračen, da se ne tvorijo plesni. Občasno moramo tudi prostor prezračiti. Grozdje moramo tudi pregledati, da nima plesnivih jagod, ki jih takoj odstranimo, da se ne bi plesen širila. Iz grozdja lahko pripravimo tudi grozdni sok. Pijemo ga po malem in večkrat na dan. Iz neke raziskave izhaja, da kdor uživa dnevno kozarec grozdnega soka, je veliko manj podvržen srčni ali možganski kapi. Grozdni sok lahko sedaj pripravimo in ga ustekleničimo, da ga bomo imeli tudi za poznejše mesece. Odličen je kot dodatni zaslužek v osmicah in kmečkih turizmih. Magda Šturman STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE - Srečanje Kmečke zveze v sodelovanju z Zadružno kraško banko Zanimivo predavanje o trgatvi V sredo 12. septembra je bilo v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah zanimivo predavanje o trgatvi in posegih, ki spremljajo predelavo grozdja in nego mošta. Srečanje je priredila Kmečka zveza v sodelovanju z Zadružno kraško banko. O aktualni temi je predaval enolog kleti Vina-koper Boštjan Zidar, ki je na izčrpen, strokovno dovršen a istočasno lahko dojemljiv in dopadljiv način dal številnim zbranim vinogradnikom in vinarjem navodila, ki se jih morajo skrbno držati ob trgatvi ter strokovno nakazal posege za pravilno nego mošta. V uvodnem delu je predavatelj spregovoril o letošnjem letu, ki je bilo zelo neugodno za vinogradništvo, saj ga je zaznamoval negativen potek vremenskih razmer od pozebe, burje in ponekod toče, do dolgega sušnega obdobja. Pa tudi divjad in druge živalske vrste so opravile svoje. Pozitivna plat je bila le skoraj popolna odsotnost bolezni, predvsem peronospore, oidija in botritisa, ki se niso mogle razviti zaradi pomanjkanja padavin. Zaradi izredno vročega in sušnega poletja je prišlo do prisilnega dozorevanja grozdja, zaradi katerega so jagode v mnogih primerih majhne z negativnim razmerjem med kožico, peškami in sokom, seveda v prid prvih dveh. Pri hitrem zorenju grozdja je prišlo tudi do padca kislin, ki so večkrat izpod želene vsebnosti. Tradicionalno je trgatev časovno vezana na sorto, letos pa to ne velja zaradi omenjenih vremenskih razmer. Čas trgatve je odvisen prej od mi-krolokacije vinograda kot od sorte. V vsakem primeru pa je treba določiti čas trgatve na osnovi rezultatov analiz grozdja za katerega določimo lahko več parametrov, od katerih pa sta vsebnost sladkorja in skupnih kislin ključna, katerima gre po možnosti dodati meritev pH-ja. V zvezi z analizo grozdja je enolog poudaril, da se je treba pri izboru jagod držati določenih kriterijev, da odbrane jagode na verodostojen način predstavljajo zrelostno stopnjo grozdja v določenem vinogradu. Glede vsebnosti sladkorja je predavatelj svetoval trgatev ob 20-22° po Brixovi lestvici, skupna kislina pa naj bi pri belih in rdečih sortah dosegale 6-7 gr/kg grozdja, pri teranu pa do 11 gr/kg, ki se pa z biološkim razkisom močno zniža. Skrb za nego kleti Glede nege kleti je predavatelj poudaril, da moramo pred trgatvijo preveriti higiensko stanje prostorov ter posode in opreme. Držimo se principa: čista posoda in čisti stroji za zdravo vino. V kleti naj bo prisotno samo to, kar zadeva predelavo grozdja, nego mošta in pozneje vina. Vsak tujek v kleti lahko škoduje vinu, ki se hitro navzame neprijetnih vonjev. Shema predelave V nadaljevanju je enolog Zidar prikazal shemo predelave belega in rdečega grozdja. Shemi smo že objavili na nedeljski strani v Primorskem dnevniku dne 9. septembra, zato ju ne bomo ponovili. Omenili pa bomo nekatere točke, ki so pri predelavi zelo pomembne in jim je predavatelj dal poseben poudarek. Najprej se je zaustavil pri uporabi žvepla v obliki me-talisulfita, ki se začne že ob drozganju. Odmerki pa so odvisni od zdravstvenega stanja grozdja (okvirno 5-10 gr/stot) in se žveplanje nadaljuje v količinah, ki so potrebne za zavarovanje mošta in pozneje vina. Količino dodanega žvepla določimo z analizo, ki nam točno pove dozo potrebno za zaščito proizvoda. Brez žvepla vino ni po mnenju strokovnjaka ohranljivo. Poseben poudarek je nato dal na dodajanje selekcioniranih kvasovk, ki vodijo želene pozitivne biološke procese in preprečujejo negativno delovanje divjih kvasovk, ki so na začetku fermen-tacije v veliki večini (80%), a jih alkoholno vrenje zamori. Prav tako pomembna je hrana za kva-sovke, ki je nujno potrebna, da mikroorganizmi izpeljejo do konca alkoholno vrenje in preprečijo, da ostane v vinu nepovret sladkor. Glede temperature vrenja je enolog seznanil prisotne, da je pri belih vinih optimalna tem- peratura 17-20°C, nikakor pa ne izpod 14°C. Pri rdečih pa naj se suče med 24 in 27°C. Pri tem je navedel sisteme za hlajenje mošta, predvsem take, ki so vnesljivi tudi v manjše, manj opremljene kleti. Zaustavil se je nato pri antocianih, barvnih snovi rdečih sort, ki se izlužijo v štirih dneh, morajo pa biti vezani na tanine, ki jih je treba dodati vinu, če so prisotni v nezadostni količini. V nasprotnem primeru pride do usedline teh barvil s posledičnim razbarvanjem vina. Ob koncu svojega pestrega predavanja se je enolog zaustavil pri biološkem razkisu, do katerega mora priti čim prej, zlasti pri rdečih vinih, sicer ni vino pripravljeno za promet, zlasti pa ne za stekleničenje. Sledil je sproščen pogovor s poslušalci, ki so postavili strokovnjaku vrsto zanimivih vprašanj, kar dokazuje zavzetost naših vinogradnikov za osvajanje novega znanja, ki v kleti učinkovito pripomore, da kakovostna raven vin stalno raste. Letos pa je poznavanje strokovnih pristopov v kleti še posebej dobrodošlo, saj je glede na težko letino vinifikacija izredno zahtevna. Svetovalna služba Kmečke zveze v sodelovanju z ZKB 16 Nedelja, 16. septembra 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu vileš - V komercialnem parku se začenja gradnja veleblagovnice Coop Zavarovali bodo nasip, delovnih mest bo tisoč Iz varnostnih razlogov ne bo podzemnih etaž - Odprtje jeseni prihodnjega leta V Gorici pričakujejo odprtje novega komercialnega parka pri trgovini Ikea v Vi-lešu z veliko zaskrbljenostjo. Še najbolj zaskrbljeni so goriški trgovci, da ne govorimo o upraviteljih tržiškega in goriškega Kine-maxa, ki ju napovedano odprtje kinodvora-na ob Ikei resno ogroža. Povsem drugačno vzdušje vlada v Vilešu, kjer so prepričani, da predstavlja gradnja komercialnega parka velik izziv, ki prinaša s sabo najrazličnejše priložnosti. Ikein denar bo seveda polnil občinske blagajne iz Vileša, zaradi česar tamkajšnji občinski upravitelji z županom Lu-ciom Cabassom na čelu pozorno spremljajo upravne postopke in nastajanje gigantskega komercialnega parka. »Pred začetkom gradnje smo z investitorjem - družbo Inter Ikea Center Group - podpisali dogovor, na podlagi katerega bodo utrdili in zavarovali nasip ob hudourniku Ter, ki teče le nekaj sto metrov za gradbiščem. Sanacijskega dela so že v teku, saj dogovor predvideva, da bo dovoljenje za odprtje komercialnega parka izdano le tedaj, ko bo nasip ustrezno zavarovan,« zatrjuje župan iz Vileša Cabass in pojasnjuje, da so vsekakor zemljišča, na katerih gradijo komercialno središče, povsem varna. »Že preko dvesto let na tem območju ni bilo poplav. Kljub temu so se načrtovalci že za gradnjo Ikee odločili, da ne bo podzemnih etaž. Podobno bo tudi z novim komercialnim parkom, ki ne bo imel podzemnih etaž, v katere bi lahko ob večjih nalivih pronicala voda iz podtalnice,« pravi Cabass in pojasnjuje, da se je začela tudi gradnja hale, v kateri bo veleblagovnica Coop. »Investitorji so hoteli pohiteti z delom, da bi se gradnja zaključila že pred koncem pomladi prihodnjega leta. Osebno mislim, da bo za odprtje treba počakati na konec poletja - začetek jeseni, saj je treba upoštevati, da med zimskimi meseci lahko vedno pride do začasnih prekinitev gradbenih del zaradi slabih vremenskih razmer,« pravi župan, ki pa glede multikina, ki vznemirja goriško družbo Transmedia, lastnico Kinemaxov, nima svežih novic. Po njegovem prepričanju bodo kinodvorano vsekakor zgradili, vendar ne ve - tako pravi -, ali so zanjo že našli upravitelja. V Vilešu vlada torej veliko pričakovanje za novi komercialni park, ki pa v Gorici vzbuja drugačne misli in čustva. Goriške trgovce so pred kratkim razburile besede, ki jih je za javnost izrekel pokrajinski tajnik sindikata CISL Umberto Brusciano. Zatrdil je namreč, da naj bi komercialni park v Vilešu absorbiral del 1800 delovnih mest, ki so danes na prepihu. In dodal je, da bo tam našlo delo do 1.500 oseb. V resnici naj bi Ikein komercialni park ustvaril kakih 1000 delovnih mest, kot je pred nedavnim povedal poverjeni upravitelji družbe Inter Ikea Center Group Italia Rudolf Sumereder. Sindikalista je morda zapeljalo pretirano navdušenje nad vileš - Podpisali dogovor o dobavi V Ikeinih trgovinah hrenovke iz Romansa V vseh Ikeinih trgovinah po Italiji ponujajo hrenovke, ki jih proizvajajo v obratu podjetja Morgante pri Romansu. Dogovor o dobavi sta podjetji Ikea in Morgante podpisali pred nekaj tedni, nakar je v Ro-mansu stekla proizvodnja. Za podjetje Morgante ima dogovor izreden poslovni pomen, saj nekaj dni v tednu proizvajajo hrenovke izključno za družbo Ikea, ki dnevno po vsej Italiji proda na tisoče sendvi-čev. Z družbo Ikea je sklenilo dogovore o dobavi tudi nekaj drugih podjetij iz okolice Vileša, ki proizvajajo razne polizdelke za pohištveno industrijo. Po besedah župana iz Vileša Lucia Cabassa so bližino veleblagovnice Ikea izkoristili tudi krajevni gostinci. »V Vilešu imamo tri-štiri gostilne in bare, ki nudijo možnost prenočišča. V njih so prenočevali številni delavci, ki so gradili Ikeo, po odprtju gradbišča novega komercialnega središča pa imajo spet polno gostov,« pravi Cabass in zatrjuje, da negativnih učinkov odprtja Ikee ni občutila niti pohištvena trgovina Mobili Toscana iz Vileša. »Ker prodajajo izdelke višjega kakovostnega razreda, niso občutili večjih težav,« navaja župan. (dr) Morgante v Romansu bumbaca Gorica z nižjim davkom Med 104 občinami, ki so hkrati glavna mesta pokrajin, jih je samo šest ohranilo najnižjo možno davčno stopnjo za plačilo davka IMU za drugo stanovanje. Med njimi je tudi Gorica, kjer bodo lastniki drugih stanovanj plačevali davek 7,6 tisočink. Glavnemu mestu goriške pokrajine delajo družbo Bocen, Brindisi, Matera, Ori-stano in Pordenon. Kar se tiče prvih stanovanj, se je Gorica odrezala slabše. Goriški upravitelji so ohranili osnovno davčno stopnjo 4 tisočink, ki velja še v drugih 41 mestih. V osmih občinah so davčno stopnjo za prvo stanovanje znižali; med njimi je tudi Trst, kjer znaša davčna stopnja za prvo stanovanje 3,9 tisočink. V Ronkah »ne« avtodomom Prebivalci Ulice Giare v Ronkah nočejo parkirišča za avtodome, ki ga namerava zgraditi občina tik ob parku z igrali za otroke. Jutri se bodo zato krajani srečali z občinskim odbornikom Enricom Masarajem in mu pojasnili, da parkirišča nočejo, ker se bojijo, da bi na njem zraslo nomadsko naselje. Kaj se dogaja v centru CIE? Mladi demokrati bodo jutri ob 21. uri v Ljudskem domu v Gradišču priredili javno srečanje o centru za priseljence CIE. Kaj se dogaja v centru in kako v njem živij priseljenci, bosta pojasnila pokrajinski tajnik policijskega sindikata SIULP Giuseppe Sammito in odvetnik Andrea Guadagnino. Gradbišče novega komercialnega parka nečim novim, katerega učinkov danes ni mogoče predvideti. Sumereder je še navedel, da bo poleg družbe Coop v novem trgovskem središču še drugih enajst velikih trgovin, ki jih bodo prevzele velike blagovne znamke. Doslej so si prostor že zagotovila podjetja Ci-salfa, Conbipel, H&M, OVS Industry, Saturn, Scarpe&Scarpe in Toy Center. Več bo tudi bumbaca restavracij in barov, med njihovimi upravitelji pa izstopajo Fratelli La Bufala, Mc Donald's in Roadhouse Grill. Večina omenjenih blagovnih znamk in verig je prisotnih tudi v drugih komercialnih središčih v Vidmu, Trstu, Gorici in Novi Gorici, tako da je na mestu vprašanje, ali bodo odprtju novih trgovin v Vilešu sledila zaprtja v drugih krajih. (dr) vileš - Gradijo novo cestninsko postajo Dvakrat večja Avtocesta bo dograjena pred odkrtjem komercialnega centra Nova cestninska postaja bo dvakrat večja od sedanje bumbaca V Vilešu s pospeškom gradijo novo cestninsko postajo ob nastajajoči avtocesti. »Nova cestninska postaja bo dvakrat večja od dosedanje in bo s posebnim izhodom neposredno povezana na nov komercialni park ob Ikei,« pravi župan iz Vileša Lucio Cabass in pojasnjuje, da bo z avtoceste mogoče zapeljati v Ikeo z obeh smeri - tako iz Gorice kot iz cestninske postaje. »Ker se bo gradnja avtoceste po vsej verjetnosti zaključila pred odprtjem komercialnega parka, v Vilešu ne pričakujemo večjih prometnih težav, saj se bodo avtomobilisti do Ikee zapeljali kar po avtocestnih izhodih,« razlaga Lucio Cabass. tržič - V torek v Kinemaxu Shod za pokrajino in proti razsipavanju gorica - Sodišča v Palmanovi ne bodo priključili goriškemu Videmsko veselje Za goriške odvetnike gre za veliko izgubljeno priložnost - »Odgovornost nosijo goriški politiki« »Prepričani smo, da ne bomo našli izhoda iz krize s krčenjem demokracije in ustavnih svoboščin. Zaradi tega se je treba boriti proti razsipava-nju javnega denarja, ne pa omejevati pravic.« Tako poudarja predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta, ki prireja skupaj s svojim volilnim odborom »Mondo nuovo« javni shod v torek, 18. septembra, z začetkom ob 18.30 v tržiškem Kinemaxu. Na njem se bodo postavili v bran goriške pokrajine, ki ji preti ukinitev, Gherghet-ta pa bo predstavil svoj novi politični manifest »Il coraggio della democra-zia« (Pogum demokracije), ki ga je dal natisniti na lastne stroške in ga je v prejšnjih dneh že delil na zasedanju goriškega občinskega sveta. Gherghetta je svoj manifest že poslal tudi evropski poslanki Debori Serracchiani, kandidatki Demokratske stranke za predsednika deželne vlade, ki se je v prejšnjih dneh zavzela za ukinitev pokrajin. K udeležbi na javnem srečanju v Tržiču poziva tudi stranka Slovenska skupnost in opozarja, da bo poskrbljeno za avtobusni prevoz. Ker so mesta omejena, je nujna rezervacija na telefonski številki 0481-549161. Avtobus bo peljal skozi Gorico, Štandrež, So-vodnje, Doberdob in Ronke. Sodišče v Gorici bumbaca Na Videmskem se veselijo priključitve sodišča v Palmanovi videmski sod-niji. »Dosegli smo pomembno zmago, h kateri je prispevalo vseh 32 soudeleženih občin. Dokazali smo, da so bile naše zahteve povsem upravičene in da morebitna priključitev goriškemu sodišču ne bi odgovarjala na potrebe naših ljudi,« pravi župan iz Palmanova Francesco Martines in poudarja, da Gorici niso ničesar ukradli. »Mi smo zgolj zagovarjali naše zahteve in bili pri tem uspešni,« pravi Martines. Priključitev sodišča iz Palmanove vi-demski sodniji je sprožila nezadovoljstvo med goriškimi odvetniki, za katere je Gorica izgubila pomembno razvojno pri- ložnost. »Če bi sodišče iz Palmanove združili z goriškim, bi pridobili vsaj deset do petnajst sodnikov in bi vsaj podvojili število upravnega osebja. Na žalost tehnična vlada ni upoštevala navodil svojih tehnikov, saj je goriška odvetniška zbornica v svoji vlogi tehničnega organa že pripravila plan reorganizacije za deželni sodni sistem, ki je predvideval združitev sodišča iz Palmanove z goriškim in je ohranjal samostojnost sodišča v Tolme-ču,« poudarja Silvano Gaggioli, predsednik goriške odvetniške zbornice, ki je prepričan, da so politiki iz goriške pokrajine premalo zavzeto spremljali zadevo, zato so v veliki meri odgovorni, da so v Pal-manovi dosegli združitev z Vidmom. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 16. septembra 2012 17 nova gorica-gorica - Mejni prehodi, ki niso v ponos Razbito steklo in odpadki Krajane je sram, države ni? Italijanski strani ni v čast, da sredi vozišča na dnu Škabrijelove še vedno ni bil odstranjen cementni podstavek Ostanki kabine na solkanskem mejnem prehodu (levo), posoda in odvržene vrečke z odpadki na zanemarjenem zemljišču ob nekdanji carinarnici na Erjavčevi ulici, tik za državno mejo (spodaj) fotok.m. sovodnje - »Blok« Občina bi ga porušila Država želji še ne bo ustregla Sovodenjska občina bi rada čim prej porušila mejni objekt na italijanski strani nekdanjega mejnega prehoda pri Mir-nu in namesto tamkajšnjega nevarnega križišča zgradila krožišče. To je sovodenjska županja Alenka Florenin poudarila na nedavnem tehničnem omizju o varnosti na državni cesti št. 55, vendar se njeni želji vsaj v kratkem času ne bosta uresničili. Inženir Manuel Rosso z uprave državne posesti je za mejni objekt dejal, da je njegovo upravljanje težavno, kar pomeni, da bo treba na njegovo rušenje še čakati. Inženir Donato Stinat iz podjetja ANAS pa je dodal, da za gradnjo novega krožišča enostavno nimajo denarja. Italijanska podrtija pri Mirnu Razbita kabina, s katere še visijo kosi stekla, na solkanskem mejnem prehodu ter zanemarjena in z odpadki nasmetena okolica nekdanjega objekta carine na koncu Erjavčeve ulice, v neposredni bližini Škabrijelove ulice v Gorici: to sta prizora, ki ju ugledajo prišleki ob vstopu v Slovenijo. Takih prizorov se sramujejo tudi domačini, ki so nas na stanje na obeh mejnih prehodih tudi opozorili. Italijanski strani pa tudi ni v čast, da sredi vozišča na dnu Škabrijelove še vedno ni bil odstranjen cementni podstavek sicer odstranjene policijske kabine. Gospod, ki stanuje v hiši tik ob nekdanjem mejnem prehodu Erjavčeva, ve povedati, da koša za smeti, s katerega odpadki padajo vse naokrog - tako prepoln je -, nihče ne prazni. Za košnjo trave je poskrbela kar suša, medtem ko odpadle veje in plodovi z bližnjega drevesa na tleh čakajo, da bodo kar sami od sebe zgnili. Tam mimo se vsakodnevno pelje več tisoč vozil, pa tudi peš ali s kolesom jo prečka mnogo prebivalcev obeh prostorov. Veliko prometa gre tudi mimo nekdanjega mejnega prehoda Solkan, kjer še vedno stoji nadstrešek, sredi ceste pa kabina, ki so jo nekdaj uporabljali policisti in cariniki. Pred poldrugim mesecem se je vanjo zaletel vinjen italijanski voznik in jo poškodoval. Takšna je še vedno: z nje nevarno visijo ostri kosi stekla, odtrgan sprednji del pa razkriva klavrno notranjost: zvrnjen polomljen stol in ostanki skromnega pohištva. Tudi na pločniku v bližini je še moč opaziti razbito steklo ... Po odgovore na vprašanja, zakaj je stanje na teh dveh mejnih prehodih takšno in kdo je odgovoren zanj, smo se obrnili na ministrstvo za pravosodje in javno upravo, ki je - tako piše na njihovi spletni strani - odgovorno za upravljanje in vzdrževanje mejnih prehodov. »Ker gre za opuščena mejna prehoda, ki sta namenjena odtujitvi, prenosu las- tništva ali oddajanju nepremičnine in zaradi pomanjkanja oz. omejenih finančnih sredstev ministrstvo za pravosodje in javno upravo nima sklenjenih nobenih vzdrževalnih pogodb,« nas je presenetil odgovor iz Ljubljane. V nadaljevanju služba za odnose z javnostmi omenjenega ministrstva navaja, da na mejnem prehodu Erjavčeva ministrstvo plačuje stroške odvoza komunalnih odpadkov pristojnemu komunalnemu podjetju. Za ceste, ki vodijo skozi navedena opuščena mejna prehoda, pa so odgovorne občine, dodajajo. Ko smo na novogoriški Komunali preverili, če so oni tisti, ki bi morali odvažati smeti, a jih ne, pa smo izvedeli, da tamkajšnja posoda za smeti sploh ni v njihovi lasti ter da takšnih posod za odpadke z njihovimi vozili niti ne morejo prazniti, sami imajo namreč povsem drugačne kontejnerje in kante za smeti. Očitno je bil kovinski smetnjak v lasti obmejnih organov, po njihovem odhodu pa ga nihče več ne prazni. So pa na Komunali ob našem poizvedovanju povedali, da bodo o tem obvestili pristojno inšpekcijo, tako da se bo v zvezi s tem morebiti le kaj premaknilo. Da bodo v primeru razbite kabine v Solkanu ustrezno ukrepali, so obljubili tudi na ministrstvu, kjer pojasnjujejo: »Žal o nesreči nismo bili obveščeni, bomo pa v zvezi z vašimi informacijami pridobili podatke o tem ter po izvedenem ogledu v dogovoru z občino ustrezno in v okviru pristojnosti ukrepali.« Upajmo, da še preden se kdo poreže na grozečem steklu Katja Munih gorica - Čezmejna reklamna akcija Novogoriški avtosalon lovi kupce pred ljudskim vrtom Že pred tremi leti smo zapisali, da se vse več Goričanov odloči za nakup avtomobila v Sloveniji. To so verjetno opazili tudi v novogoriškem avtosalonu Sawal, kjer očitno želijo število kupcev iz Italije še dodatno povečati. Zaradi tega so pripravili reklamno akcijo, v okviru katere so v prejšnjih dneh po Gorici nalepili več jumbo plakatov. Nanje so - samo v italijanščini - zapisali, da je za Goričane, ki hočejo kupiti avtomobil znamke Opel, najbližji avtosalon v Novi Gorici. To je sicer tudi res, saj so pred časom zaprli avtosalon v Marianu, tako da prodajajo Oplove avtomobile v goriški pokrajini le še v Tržiču. Od petka do danes podjetje Sawal nekaj svojih avtomobilov razstavlja v ljudskem vrtu v Gorici, kar je že sprožilo zanimanje številnih mimoidočih. Na najbolj zanimivo vprašanje o ceni vozil pa v ljudskem vrtu ni mogoče dobiti odgovora, tako da se bodo morali interesenti odpraviti v Novo Gorico, če želijo izvedeti, koliko stanejo Oplovi avtomobili. vrh - V soboto Ob športu ples in glasba Vrhunec večera bo s 3 prašički Za zaključek poletnega delovanja in za dober začetek jesenskega se je mladinski odsek društva Danica že drugič odločil, da bo soboto, 22. septembra, v enem večeru združil šport, ples in glasbo. Ob 18. uri se bo začela nogometna tekma med vrhovskimi Under in Over 30; ob 20. uri bo nastopila plesna šola Alexander Club iz Tržiča, ki se od leta 1991 ukvarja s plesom v vseh njegovih oblikah in za vse starosti; šolo vodi učitelj Paolo Claudi, predseduje pa ji Irene Zarcone. Ne da bi zanemarjali igrive in vzgojne plati raznih vrst plesa, so v plesni šoli zelo pozorni tudi na športne latinsko-ameriške plese. Plesalci društva Alexander, ki je vpisano v italijansko federacijo športnega plesa FIDS, se vsak konec tedna pomerijo v raznih plesnih kategorijah po vsej Italiji. Ko nastopajo, plesalci kluba Alexander pokažejo vse discipline in vrste plesov, s katerimi se ukvarjajo na sedežu v Tržiču in na podružnicah v Gorici in Trstu. Vse plesalce odlikuje ljubezen do plesa, do gibanja in glasbe. Ob 21. uri bo nastopila skupina Rock na Bndimi, mladinski ansambel iz Nabrežine in okolice, ki deluje približno pol leta, a je imel že številne nastope na raznih prireditvah in kot predskupina na šagrah. Igrajo narodnozabavno glasbo in pop rock priredbe. Člani skupine so Liam (bobni) s sestro Ailin (vokal), Simon (harmonika), Gabrijel (trobenta), Matilda (saksofon), Boris (bas) in Danijel (kitara); ob 22. uri pa bo nastopil ansambel 3 prašički, ki je na Vrhu že stalni gost, saj je član skupine tudi Daničin društveni odbornik Manuel. Ansambel deluje že pet let, ravnokar so njegovi člani zaključili snemanje zgoščenke, polne avtorskih pesmi, ki bo izšla v kratkem. Zasedba se je skozi leta spremenila, od prvotnih članov sta ostala ustanovitelja Dinbu na basu in Aljoša na kitari, ki sta se jima pred časom pridružila pevec Wally in harmonikar Manuel. Z ansamblom bo na bobnih nastopil še posebni gost - to bo pravo presenečenje. Na Vrhu bodo 3 prašički nedvomno poskrbeli za prijetno vzdušje tudi s hudomušnimi skeči, seveda bodo zaigrali tudi kopico pesmi iz prihajajoče zgoščenke. Vstop bo prost. Soba za založniške pobude Goriška pokrajina je objavila razpis za oddajo v najem sobe na tretjem nadstropju palače Alvarez v Gorici, ki bo namenjena novim založniškim pobudam. Rok za vložitev prošenj zapade 12. oktobra, več informacij je na spletni strani www.provincia.gorizia.it. Furlanski dovtipi v Romansu V lokandi Alla Posta v Ulici Roma v Ro-mansu bodo v torek, 18. septembra, ob 20.15 predstavili knjigo furlanskih dovtipov in zabavnih zgodb »Robononis«; spregovorila bosta Ferruccio Tassin in Hans Kitzmuller iz založbe Braitan. Praznujejo vrnitev pod Italijo Na Trgu Republike v Tržiču bo v torek, 18. septembra, ob 9.45 svečanost ob 65. letnici vrnitve mesta pod Italijo. V sprevodu bodo korakali do spomenika v Ulici Fratelli Rosselli, kjer bodo nagovori krajevnih upravitelji. Odkritje spominske plošče Na Lazni bodo danes ob 12. uri odkrili spominsko ploščo Filipu Šuligoju - Rombonu, prvemu aktivistu na Trnovski planoti. Slovesnost bo potekala ob spomeniku pokrajinskega odbora NOB za Slovensko pri-morje. (km) V bivši karavli Klapa Srdela V bivši solkanski karavli bo jutri ob 18. uri na prireditvi »Slovo od poletja« nastopila hrvaška klapa Srdela. Prodaja vstopnic na prireditvenem prostoru od 15. ure dalje. (km) »Lov« na kupce pred ljudskim vrtom bumbaca štandrež Pestra ponudba vadb za odrasle, zumba za otroke Poleg svojega rednega tradicionalnega in kulturnega delovanja štan-dreško kulturno društvo Oton Župančič tudi za letošnjo sezono ponuja raznovrstne vadbe za otroke, moške in ženske vseh starosti, ki bodo potekale v domu Andreja Budala od 1. oktobra dalje. Za vse tiste, ki so dom obiskovali že lani, se bodo tudi letos nadaljevali tečaji spinninga, pilatesa, zumbe in joge. Spinning je vse bolj priljubljena skupinska vadba na spinnerjih - notranjih kolesih, kjer si vsak posameznik nastavlja težavnostno stopnjo sam. Izvaja se ob glasbi pod vodstvom spinning inštruktorja. Spinning je primeren za moške in ženske vseh starosti, ki želijo pridobiti kondicijo, zmanjšati obseg telesa in učvrstiti svoje mišice. Zumba je skupinska vadba, ki spaja latinsko ameriške in pop ritme z edinstvenimi kombinacijami koreografij, ki se jim zlahka sledi. Plesno predznanje ali partner nista pogoj. Pilates pa je vadba, ki odpravlja bolečine v hrbtu in poveča telesno moč. Je način sprostitve in premagovanja stresa. Dinamična joga se poslužuje psihofizičnih tehnik, ki združujejo čutenje, zavedanje, delovanje uma in spoznavanje svojega telesa. Pri vadbah se opravljajo fizične, dihalne in sprostil-ne vaje, poleg tega pa se tudi poje, kar izboljša razpoloženje (informacije za jogo na tel. 348-9260604). Letošnja novost je zumba za otroke od 6. do 13. leta starosti - Zum-batomic. Namenjena je fantom in dekletom, ki radi plešejo, se sproščajo in hočejo vedno biti polni energije. Ples otrokom poveča koncentracijo, samozavest, izboljša koordinacijo in pospeši metabolizem. Vsebuje koreografijo hip-hopa in latino ritmov. Sestanek s starši in poskusna vadba za otroke bosta v sredo, 3. oktobra, ob 16. uri oz. 16.30 v domu Andreja Budala v Štandrežu. Tudi letos bosta na voljo dva termina za predstavitev disciplin z možnostjo brezplačne vadbe. Pilates bodo predstavili v sredo, 26. septembra, ob 19. uri, zumbo pa v četrtek, 27. septembra, ob 19. uri. Zaradi omejenega števila mest predlagajo udeležencem, da se za predstavitev vadb predhodno prijavijo; prijava in informacije na tel. 00386-70-820453 ali preko naslova suzana.komel@gmail.com. Urniki vadb bodo objavljeni med obvestili. 18 1 4 Torek, 18. septembra 2012 GORIŠKI PROSTOR / kromberk - Spomin na Vinka Vodopivca in kromberško dogajanje Bil je narodnjak, pri njem oaza za slovenske meščane »Podpretvezo cerkvene glasbe vrši učinkovito propagando privrženosti slovanstvu« - Drevi »Kovačev študent« Ob vsakoletnem vaškem shodu, prazniku Marijinega rojstva, so se v nedeljo, 9. septembra, Kromberžani s slovesno službo božjo in procesijo spomnili tudi svojega najdražjega župnika Vinka Vodopivca, ki jih je po 55 letih službovanja zapustil 29. julija 1952. Ob 60-letnici Vodopivčeve smrti so Kromber-žanom pred spomenikom lepo zaigrali Vipavski tamburaši, saj je kromberški skladatelj napisal veliko skladb prav tam-buricam. Vinko Vodopivec je bil duša ilegalnega kulturnega življenja v okupirani Primorski. Prebivalci lepe, a revne vasi, ki se je vse do prihoda v srednjem veku grašča-ka Ivana Marije von Cronberg imenovala Stran, so bili v velikem številu skoraj tri stoletja podložniki zemljiških gospodov Coroninijev. Kolonat je bil dokončno odpravljen po drugi svetovni vojni. Prvi laični učitelj je bil leta 1881 Srebrnič, sledil mu je dolgoletni, prizadevni Fran Vil-har, katerega se je moja mama zelo rada spominjala, tako kot njegovih sinov Staneta in Srečka, saj sta bila njena sošolca. Celo življenje tudi potem, ko je bila Gorica odrezana od svojega zaledja, je bila zelo navezana na svoj »Klomperk«, rada je ohranjala sorodstvene in prijateljske vezi in tako tudi meni podarila najlepša otroška in mladostna leta. Tudi zame je bil kromberški shod pravo doživetje; po graparju, sedanji Vodovodni stezi, so proti vabljivi predmestni vasici, ki je štela kar sedem gostiln, - prva je bila »V lesinah« pri Poberaju, zadnja pri Pavlinu pod vznožjem Lok - hiteli goriški meščani vseh narodnosti. Največ je bilo Slovencev, saj je bil Vodopivčev Kromberk prava oaza za zapostavljene meščane, ki so pri prazničnem bogoslužju lahko prisluhnili čudovitemu tenoristu Jožku Bra-tužu, bratu skladatelja Lojzeta. Oba sta pri Vodopivcu našla glasbenika, ki je postavil most med slovensko posvetno in cerkveno glasbo, in skupaj so skušali zapolniti vrzel v vedno bolj opustošenem javnem življenju slovenskega človeka. Kromberško šolo - »Scuola elementare Torquato Tasso« - je obiskovala tudi Bojana Pavšič, zadnja pevka iz cerkvenega zbora, ki ga je pred drugo svetovno vojno in po njej vodil Vodopivčev učenec Lojze Pavlin. Skupaj sva obudili čas, ko je slovenska beseda živela lahko le v molitvi in pesmi. 92-letna Krom-beržanka se spominja: »Lojze Pavlin je bil zlat človek, prava družba za gospoda Vinka, ki ga je pripravil za organistovsko službo in vodstvo zbora. Po končani šoli sem komaj 14-letna pela v cerkvenem zboru in se srečala z latinščino, saj smo v cerkvi morali vedno imeti pri roki latinske skladbe, pri procesiji pa se slovenskih, tudi tistih lepih Marijinih, ni smelo peti.« Alojz Pavlin iz Lok je bil v vojnem času med tisoči pripadniki Posebnih bataljonov, izgnanih na Sardinijo; po prihodu zaveznikov je s pomočjo ameri- škega brigadnega generala Johna Paula Rataya ustvaril mogočen zbor Simon Gregorčič, ki je slovensko pesem ponesel iz Sardinije, preko Korzike do osvobojenega Marseilla. Branja in pisanja v slovenščini se je gospa Bojana začela učiti pri veroučni uri gospoda Vodopivca, še bolj pa kot članica Marijine družbe. »Prednica je bila grofica Nicoletta Coronini, ki je odlično obvladala slovenščino, kot tudi njen brat grof Viljem. Ob nedeljah popoldne nam je pripovedovala zanimive povesti, skupaj smo pele nabožne in narodne pesmi in se veselo pogovarjale.« Ko so tistega »sodnega dne« 25. junija 1944 nemške vojaške enote pregnale pred cerkvijo Sv. Kromberški cerkveni zbor pred drugo svetovno vojno (zgoraj), Vodopivčev spomenik pred kromberško cerkvijo (desno) Trojice nad 180 prebivalcev kromberške fare, je bila med 22 izbranimi dekleti tudi Bojana Pavšič. »Gnali so nas v Gorico skupaj še z osmimi domačini. Njim je bil namenjen Dachau, nam pa uničevalno taborišče Auschwitz. Vse tri dni pred odhodom nam je grofica Nicoletta pošiljala hrano v zapor in nas pri okupacij- skih oblasteh skušala zaman izprositi. Cvet kromberških deklet se je spremenil v nove številke delovnih sužnjev Tretjega rajha.« »Sodni dan« svojih faranov je župnik Vodopivec opisal v eni izmed osmih beležnic »Agenda ecclesiastica«, saj ni bilo dneva, da ne bi zabeležil vseh požigov, 5? • ":>■ ;.;,:'■'■:■■ ¿sai mi: Ws Nicoletta Coronini na sliki Eleonore Novelli di Bertino-ro iz leta 1928 Grofica Nicoletta na podobici, ki so jo v Kromberku izdali ob njeni smrti Cerkveni pogreb padlih partizanov - domačinov poleti 1945 Spomladi leta 1946 so se zbrali pred cerkvijo pri Sv. Trojici preživeli taboriščniki in interniranci kromberške fare, sredi druge vrste sedi župnik Vinko Vodopivec zločinov, opustošenja domov svojih trpečih faranov. Duhovnik in umetnik nam je zapustil dragocen dokument, v katerem izvemo vse podrobnosti iz njegovega življenja od 1935. do 1949. leta. Iz dneva v dan je »dobri pastir« pisal, kaj se dogaja v Kromberku, Lokah, Grčni, na Damberju in na Ajševici. Njegovi farani kot tudi številni prijatelji se ga spominjajo kot vedrega in dobrodušnega človeka, ki je bil vsem težavam navkljub nagnjen k vedremu opazovanju življenja. Toda opazovali so ga povsem drugače iz goriške kvesture. V poročilu, ki ga je 2. decembra 1933 goriški kvestor Pennetta poslal prefektu, beremo: »Pod pretvezo, da piše cerkveno glasbo, vrši učinkovito propagando privrženosti slovanstvu ... in najde ob poučevanju verouka ugodne priložnosti, da otrokom vceplja protiitali- janska čustva.« Obe svetovni vojni sta povzročili veliko gorja pridnim kmetom izpod Škabrijela. Škabrijel se ne imenuje zaman gora smrti. V treh tednih enajste bitke na Soški fronti je bilo tukaj na obeh nasprotnih straneh, Italije in Avstro-Ogr-ske, skupaj 300 tisoč mrtvih, pogrešanih, ranjenih in invalidov. Ob vrnitvi iz begunstva so Kromberžani lahko videli le strahotne posledice bojev. Porušeni so bili domovi, uničena polja, vinogradi in gozdovi. Moj ded Anton je bil ranjen na Tirolskem, sedaj počiva na pokopališču v Innsbrucku. »Achtung Bandengebiet: Strasse Moncorona, Ravnizza« - Pozor bandit-sko območje, cesta Kromberk, Ravnica. Tako je pisalo pred severno goriško železniško postajo po prihodu nemške vojske v Gorico septembra 1943. Kromberk je na pomlad leta 1944 štel 537 krajanov, 145 jih je moralo v taborišča; tam jih je umrlo 28. V narodnoosvobodilnem boju je padlo 44 domačinov, tik pred koncem vojne v Trnovskem gozdu komaj 22-letna borka Goriške brigade Anica Cotič, pokopana ne ve se kje. Kljub vsemu, kar so hudega v dvajsetem stoletju doživeli prebivalci lepih naselij krom-berške fare, ohranjajo svež spomin na dobrega »pastirja«, saj so tudi po njegovi zaslugi ostali zvesti svoji zemlji in svojemu narodu. Vodopivčevo spevoigro v treh dejanjih »Kovačev študent« bodo danes, 16. septembra, ob 20.15 v amfiteatru gradu Kromberk uprizorili moška pevska zbora Kromberški Vodopivci in Lipa Ravnica, solopevke, solopevci in godalni kvartet Glasbene šole Nova Gorica, Folklorno društvo Gartrož in Domači godci Kulturno turističnega društva Lokovec. Dorica Makuc gorica - Znane in manj znane zgodbe o meji Od »nedelje metel« do B.B. Knjiga Roberta Covaza črpa iz kompleksnega časa, ko je goriški človek, ne glede na narodnost, »iskal samega sebe« V Gorico so prišli po metle Pri goriški založbi LEG je pred poletjem izšla knjiga »La domenica delle scope e altre storie di confine« (Nedelja metel in druge zgodbe ob meji) novinarja Roberta Co-vaza. V vidiku njenega ponatisa založnik napoveduje ponovno predstavitev, tokrat v Kulturnem domu v Gorici. »Nedelja metel« se je pripetila 3. avgusta 1950 in sodi v kolektivni spomin Goriške kakor prvi padec meje v našem prostoru. Zato je bilo o tem že marsikaj napisanega. Snov je bila odskočna deska za novinarja Enza Bettizo (za Corriere della Sera), na straneh Primorskega dnevnika je o tem pisal Marko Waltritsch, Darko Bratina je prispeval prodoren zapis za revijo Isonzo So- ča, v knjigi »Z zahodnega roba« je temo nato obdelal zgodovinar Branko Marušič, naj omenimo še zapise Sandra Scandolare v dnevniku Il Piccolo in reviji Isonzo Soča. Zadnja leta pa nam z zgodbami iz goriške polpretekle zgodovine kar naprej streže Roberto Covaz (»Niente da dichiarare«, »Il par-tigiano Benvenuto«, »Chi ha ucciso Gigi Oca« itd.). Tokrat se je lotil dogajanja po koncu druge svetovne vojne. Gre za kompleksen čas, v katerem je goriški človek, ne glede na narodnost, »iskal samega sebe«. Avtor je v knjigo vpletel tudi najbolj kočljiva vprašanja, ki zadevajo goriške Slovence: od poitalijančenja imen in priimkov do »prepovedi sanjanja z odprtimi očmi, ker si Slo- venec«. Zanimive so tudi zgodbe gospe Ce-lestine oz. gostilne Pri luni, o kraji kipa sve-togorske Marije, o krutosti razmejitvenih posegov. V njegovi pripovedi bomo našli kavarno Bratuž, trgovine Kosič, Čotar in Ur-šič v Raštelu, Primorski dnevnik itd., še najbolj podrobno pripoved pa je posvetil »nedelji metel«. Znano je, da je to bil neke vrste prvi in le trenutni padec meje, prvi eksodus iz nastajajoče Nove Gorice v Gorico, manj znano pa je, da smo bili dve leti kasneje (1952) priče eksodusu v nasprotno smer. Zaslugo je imela francoska filmska zvezda Brigitte Bardot. V Novi Gorici so namreč vrteli film v izvirniku »Manina, la fille sans voiles« (Ma- rina, dekle brez pajčolana), v katerem je B.B., seks simbol šestdesetih let, razkazovala svoje bogato oprsje. V Italiji je veljala cenzura s cerkvenim blagoslovom, ki je v »komunistični diktaturi« tedaj niso poznali. Zato so oboževalci B.B. in njenega telesnega razkošja trumoma vdirali čez mejo. Danes se goriški svet obrača nekoliko drugače. B.B., ki je privabljala Goričane, je bila tedaj lepotica in na višku svoje slave, današnja Gorica pa vabi k sebi bivšo porno igralko Selen, zbledelo zvezdico, ki B.B. ne seže niti do gležnjev. Morda je res bolje, če se za hip spet zatečemo v preteklost in o Gorici spregovorimo z zgodbama o »nedelji metel« in Brigitte Bardot. Igor Komel 20 Nedelja, 16. septembra 2012 RADIO IN TV SPORED ZA DANES ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka: Žogarija 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due 7.00 Risanke - Cartoon Flakes Weekend 9.00 Igra: Battle Dance 55 10.00 Rubrika: Art Attack 10.20 Film: Winnie the Pooh e gli efelanti (anim., ZDA, '05) 11.30 Film: La nave dei sogni Rio de Janeiro (rom., Nem., '08) 13.00 Dnevnik in Tg2 Motori 13.45 Show: Quelli che aspettano... 15.40 Show: Quelli che... (v. V. Cabello) 17.10 Rubrika: Stadio Sprint 18.00 Rubrika: 90° Minuto 19.35 Nan.: Il Clown 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: NCIS 21.50 Nan.: Hawaii Five-0 22.35 Športna rubrika 1.00 Dnevnik V" Rai Tre Canale S mata (kom., ZDA, '00, i. M. Ryan) 11.50 Rubrika: Melaverde 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nan.: Belli dentro 14.10 Film: Rain man - L'uomo della piog-gia (dram., ZDA, '88, i. T. Cruise) 16.50 Film: Un amore da vicino (kom., ZDA, '07) 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 6.30 Variete: UnoMattina in famiglia 7.00 8.00 Dnevnik 8.55 Sv. Maša papeža ob priložnosti potovanja v Libanon 11.15 Aktualno: A Sua immagine 12.20 Aktualno: Linea verde estate 13.10 Rubrika: Pole Position 13.30 Dnevnik 14.00 Glasb.: Wind Music Awards 2012 (v. C. Conti, V. Incon-trada), pon. 16.30 Dnevnik 16.35 Una voce per Padre Pio nel mondo 18.00 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 5' di recupero 20.40 Igra: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.20 Nan.: Cesare Mori - Il prefetto di ferro 23.15 Dnevnik in rubrike 21.15 Film: Sharm el Sheik, un'estate in-dimenticabile (kom., It., 'lO) 23.15 Film: Ma che colpa abbiamo noi (kom., It., '02, r. in i. C. Verdone) V Italia 1 7.05 Nan.: Wind at my back 7.50 Film: Per-dutamente tua (dram., ZDA, '42) 9.45 Film: Avanti c'e posto! (kom., It., '42) 11.10 Nan.: Pepper Anderson, agente speciale 12.00 Dnevnik in Speciale Tg3 12.15 Aktualno: Tg3 Persone 12.25 TeleCamere Salute 12.55 Opera: Prima della Prima 13.25 Rubrika: Passepartout 14.00 Deželni dnevnik, vremenska napoved in Dnevnik 14.30 Film: Café express (kom., It., '80) 16.10 Film: La seconda volta non si scorda mai (kom., It., '07) 17.40 Tgr Prix Italia 17.55 Tgr - Il Palio di Asti 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Rubrika: Blob 20.20 Rubrika: Pronto Elisir (v. M. Mirabella) 21.00 Rubrika: LucarelliRacconta 22.55 Dnevnik in deželni dnevnik 0.05 Film: Slevin - Patto criminale (tri-ler, ZDA, '06) La l 23.10 Film: Gomorra (dram., It., '08, r. M. Garrone, i. T. Servillo) u Rete 4 6.40 Dnevnik 7.00 Mediashopping 7.30 Nan.: Vita da strega 8.30 Dok.: A caccia di mammiferi 9.3011.00 II cammino di Padre Pio 10.00 Sv. maša 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Rubrika: Pianeta mare 13.10 Aktualno: Donnavventura 14.00 Dnevnik 14.40 Film: Dimmi la ve-rita (kom., ZDA, '61) 16.20 Film: Sandokan alla riscossa - La tigre e ancora viva (pust., It., '77) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 21.30 Nan.: Tierra de Lobos 23.40 Film: Elizabeth (zgod., VB, '98) ^ Tele 4 Jr Slovenija 1 7.00 Risanke 10.20 Nan.: Dedek v mojem žepu 10.45 Na obisku 11.20 Ozare (pon.) 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.25 Graška gora poje in igra 2012, 2. del (pon.) 15.25 Film: Prava ljubezen 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 Legende velikega in malega ekrana 18.20 Igralci tudi pojejo 18.35 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti 20.00 Nan.: Doktor Martin 20.55 Družinske zgodbe / ley in jaz (druž., ZDA, '08, r. D. Frankel, i. O. Wilson, J. Aniston) 22.15 Film: Som-mersby (dram., ZDA/Fr., '93) 0.30 Film: Nu-klearka v nevarnosti (zf, ZDA, '07) A Kanal A 7.50 Nad.: Merlinove pustolovščine 8.45 Nan.: Moja super sestra 9.15 Film: Nuni na begu (kom., VB, '90) 11.00 Tuning manija svetovni show 2010 11.30 Resn. serija: Fantastična Beekmana 12.00 MotoGP - VN San Marina, Motociklizem 15.20 Film: Trda vzgoja (kom., ZDA, '80) 17.00 0.05 Dok.: Posel mojega življenja 18.00 Nan.: Vlomilci 18.30 Pazi, kamera! 19.05 Adrenalina, Življenjski stil 7.00 Nan.: Il mondo di Patty 7.40 Risanke 10.45 Motociklizem: Grand Prix - Svetovno prvenstvo, Moto3, VN San Marina (Mi-sano), prenos dirke 12.00 Dnevnik 12.05 Motociklizem: Grand Prix - Svetovno prvenstvo, Moto2, VN San Marina (Misa-no), prenos dirke 13.00 Rubrika: Sport Mediaset - XXL 14.00 Motociklizem: Grand Prix - Svetovno prvenstvo, MotoGP, VN San Marina (Misano), prenos dirke 15.00 Rubrika: Fuori giri 16.00 Film: Wild wild West (vestern, ZDA, '99) 18.00 Nad.: Le cose che amo di te 18.30 Dnevnik 19.00 Nan.: La vita secondo Jim 19.30 Film: Da ladro a poliziotto (kom., ZDA, '99, r. M. Lawrence, L. Wilson) 21.25 Nan.: CSI - New York 22.15 Nan.. Person of Interest LA 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 Rubrika: Ti ci porto io 11.45 Film: Da grande (kom., It., '87) 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Piume di struzzo (kom., ZDA, '96) 16.05 Nan.: The District 18.00 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.10 Reportaža: Mis-sione natura 23.35 Dok.: La7 Doc 0.30 Omnibus Notte 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.00 Dnevnik 8.50 Nan.: Belli dentro 9.40 Film: Avviso di chia- 7.00 11.50 Aktualno: Salus Tv 7.15 12.00 Aktualno: Musa Tv 7.30 11.30 Rotocalco Adnkronos 8.00 Dok.: Splendori d'Italia 8.30 Variete: Mukko Pallino 8.45 Le perle dell'Istria 12.10 Italia Economia e Prometeo 12.20 Rubrika: Super Sea 12.45 Dok.: Borgo Italia 13.10 Aktualno: Camper Magazine - Anno 2012 13.30 Dok.: 20 minuti... 13.50 Dok.: Il delta del Po 15.50 Film: Il balio asciutto (kom., ZDA, '58) 17.30 Risanke 19.30 Aktualno: Musa Tv 19.45 Aktualno: Dai nostri archivi - 2012 20.05 Rubrika: Hard Trek 20.30 Dok.: Il portolano 20.50 Rubrika: Italia Economia e Prometeo 21.00 23.00 Deželni dnevnik 21.15 Glasb.: Mille voci 23.15 Film: Labirinto letale (fant., ZDA, '82, i. T. Hanks) 21.55 Dok. odd.: Neopazno prisotna -Šakal in divja mačka 22.25 Dok. serija: Village Folk - Ljudje podeželja 22.35 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Ars 360 23.20 Nan.: Gandža Jr Slovenija 2 8.20 Skozi čas (pon.) 8.45 Globus (pon.) 9.20 Lynx magazin 9.45 Žogarija 10.15 Al-pe-Donava-Jadran 10.45 Zgodbe izza obrazov 11.15 Biseri glasbene prihodnosti, 2. del 12.1014. revija pevskih zborov 13.05 Dok. odd.: Surovo kot nafta 14.55 Kolesarstvo: Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu, prenos iz Limburga 17.00 Slovenska popevka 2012 19.10 Bilo je... 19.55 Žrebanje lota 20.00 Dok. portret: Negovan Nemec 20.50 Dok. feljton: 50 let FDV 21.15 Dok. odd.: Dan po eksploziji 22.45 Dok. odd.: Pogrešani kitajski otroci 23.40 Tv-igra: Na čakanju (t Slovenija 3 6.10 Primorska kronika 6.25 7.10, 8.10 Žarišče 6.5014.50 Tedenski pregled 7.30 Svet v besedi in sliki 9.25 13.00 Kronika 9.45 15.05 Na tretjem... 10.55 Utrip 11.1015.50, 18.35 Svet v besedi in sliki 13.15 Prvi dnevnik 16.05 18.15 Satirično oko 17.30 Poročila Tvs119.00 Dnevnik 19.55 22.00 Sporočamo 20.00 Slovenija in Evropa 20.25 Tedenski izbor 20.55 Zrcalo tedna 21.15 Tedenski napovednik Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.15 Arhivski posnetki športnih prenosov 16.00 Dok. oddaja 16.30 »Q« - trendovska oddaja, vodi Lorella Fle-go 17.15 Srečanje z... 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Village Folk 19.00 22.10, 0.10 Vse-danes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Biker Explorer 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Istrska potovanja 21.40 K2 -dok. odd. 22.25 Back Stage Live 22.45 Slovenski magazin 23.15 Resna glasba 0.50 Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 15.00 Tv prodajno okno, Glasbeno popoldne 16.30 Pod drobnogledom 17.30 Odmevi Primorske 18.30 Naš čas 19.30 Tedenski pregled, napovedujemo... 20.00 Nova Gorica praznuje 21.45 Glasbeni večer, sledi Tv prodajno okno, Videostrani 20.00 Film: The Punisher (akc., ZDA/Nem., '04) 22.15 Film: Hajka (voj., Jugoslavija, '??) pop Pop TV 7.00 Risane, otroške in zabavne serije 10.20 Film: Nevarna zapeljivka (biogr., Kan., '09) 11.15 Nan.: Castle 12.10 Dok. serija: Zvezde pred kamero 13.10 Dok. serija: Opremljamo za najemnike 13.40 Resn. serija: Kuharski mojster 14.40 Film: Skriti zločin (triler, Kan., '09) 16.25 Serija: Franklin in Bash 17.20 Film: Debelinko (kom., ZDA, '03) 18.50 Ljubezen skozi želodec -Recepti 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Nedeljski filmski hit: Mar- RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Polke in valčki iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: Evelina Umek - "Mizica, pogrni se!'' Igrata Ana Facc-hini in Adrijan Rustja; 11.10 Nabožna glasba (pri-pr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in čas; 12.00 Istrska srečanja; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Za smeh in dobro voljo; 15.00 Draga 2012 - Okrogla miza; 17.00 Kratka poročila; 17.05 Važno je sodelovati; 18.00 K izviru navdiha; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 7.00, 9.00, 19.45 Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Vremenska napoved; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 15.30 DIO; 16.15 Na športnih igriščih; 17.30 Vreme in ceste; 19.00 Dnevnik; 20.00 Utrip kulture; 20.30 Sotočja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 8.28, 10.30, 12.00, 12.28, 13.30, 17.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.05, 12.15 Pesem tedna; 8.30 Jutranji dnevnik - Šport Claxon; 9.00, 10.35, 22.00 Glasbena lestvica; 9.30 Glasba danes; 10.15, 19.20 Sigla single; 11.00 La biblioteca di Babele (pon.); 11.30 Quilisma; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Tempo scuola; Luoghi e tradizioni; La rosa dei venti; Detto tra noi... in musica; 15.00-17.00 E ...state freschi (pon.); 17.0018.00, 23.00 Pic-nic Elettronique; 18.00 Album Charts; 19.00 La Via Francigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Večerni radio Koper 21.00 My chance on air (pon.); 21.30 Sonorica-mente Puglia (pon.); 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Obvestila; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros (pon.); 18.15 Violinček (pon.); 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga (pon.); 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev od- daje s pregledom novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Napoved sporeda; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos sv. maše; 11.05 Evroradijsld koncert; 13.05 Ar-sove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Vo-kalnoinstrumentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.0010.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Družabni boste in polni energije. Z mislimi boste venomer pri svojem partnerju, ki bo v središču vašega življenja. Samski se osredotočite na osebo, s katero že nekaj časa vzdržujete stike. m^l BIK 21.4.-20.5.: Čeprav se vam na trenutke zdi svet prazen, življenje pa brez smisla, ni tako. Pred vami je sprememba, ki vas bo odvrnila od negativnih misli in vam dala novega zagona. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Pred vami je sicer precej naporen, vendar zelo zanimiv teden, v katerem boste doživeli veliko novosti. Raznolikost vas bo napolnila s svežo energijo. Potrebovali boste čas za sprostitev. RAK 22.6.-22.7.: Pritiski na «« delovnem mestu bodo zelo hudi, a ne obupajte. Poskrbite, da boste v dobri psihični in fizični kondici-ji in tako boste težave lažje premagali. Več časa namenite prijateljem. LEV 23.7.-23.8.: Bodite pre-(^^r pričani vase in v svoje početje. Vedite, da je dobra samopodoba ključ do uspeha tako v službi kot na zasebnem področju. Denar: finančno stanje se v kratkem ne bo izboljšalo! DEVICA 24.8.-22.9.: S po- ^^ močjo prijateljev in družine boste pozabili na neprijetni dogodek. Pazite, da ne boste preveč kritični, še posebej do ljudi okoli sebe. Preveč boste zapostavljali službene obveznosti. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.:V sre-^ ^ dini tedna lahko pričakujete spremembo na delovnem mestu, ki bo vplivala na vaše nadaljnje delovanje v službi. Poskušajte se hitro prilagoditi in izkažite dobro mero razumevanja. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Med vami in partnerjem bo neka ovira, ki jo morate premostiti. Več časa namenite pogovoru in medsebojnemu usklajevanju. Na delovnem mestu se prihodnji teden potrudite! Av STRELEC 23.11.-21.12.: Na začetku prihodnjega tedna boste hitre jeze. V vas se bo nakopičila napetost, ki jo boste najlaže sprostili z rekreacijo. Na delovnem mestu se izogibajte stikom s strankami. KOZOROG 22.12.-20.1.: Merkur vas bo navdal z dobrimi miselnimi sposobnostmi, kar izkoristite na delovnem mestu. Zaradi pomanjkanja potrpežljivosti in volje boste imeli težave z dokončanjem nalog. VODNAR 21.1.-19.2.: Vpliv Saturna bo na vas zelo močan, zato se boste na trenutke počutili utesnjene. Primanjkovalo vam bo prave volje in optimizma. Če je možno, si vzamete nekaj časa zase. RIBI 20.2.-20.3.: Opravljajte svoje delo v službi še naprej tako dobro, pa bodo rezultati kmalu vidni. Nadrejeni bo opazil vašo vnemo in vas pohvalil. Če se to ne bo zgodilo, opozorite nase in na vloženi trud. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 16. septembra 2012 21 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.20 Tv Kocka: Števarjan 2012 - Ansambel Mladi upi 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuo-co (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktulano: Verdetto finale (v. V. Maya) 15.15 Aktualno: La vita in diret-ta (v. M. Venier, M. Liorni) 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Qui Radio Lon-dra 20.35 Igra: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Nan.: Cesare Mori - Il prefetto di ferro 23.15 Aktualno: Porta a porta (v. B. Ve-spa) V^ Rai Due 18.45 Nan.: Cold Case - Deritti irrisolti 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: NCIS - Los Angeles 21.50 Nan.: Blue Bloods 22.40 Nan.: The Good Wife 23.25 Dnevnik 23.50 Dok.: Almost true V" Rai Tre U Rete 4 6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Pacific Blue 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Cara-binieri 5 10.50 Aktualno: Ricette di fami-glia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.05 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello del Forum 15.30 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.35 Nad.: My Life - Segreti e passioni 16.50 Film: Il comandante Florent - Uomo senza memoria (krim., Fr., '97) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.10 Nan.: Siska 21.10 Aktualno: Quinta colonna (v. P. Del Debbio) 6.45 Risanke: Cartoon Flakes 8.20 Film: Il ritorno del maggiolino tutto matto (kom., '97) 9.45 Nan.: Sabrina, vita da strega 10.05 Sorgente di vita 10.35 Tg2 Insieme Estate 11.20 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: Par-liamone in famiglia 16.15 Nan.: Army Wives 17.50 Dnevnik in športne vesti 0.00 Film: Don Juan Demarco, maestro d'amore (kom., ZDA, '95, i. J. Depp, M. Brando) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: CentoVetrine 14.45 Show: Uo-mini e donne (v. M. De Filippi) 16.20 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Igra: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Talent show: Veline (v. E. Greggio) 21.10 Nan.: Squadra antimafia Palermo oggi 4 6.00 Aktualno: Rai News Morning News 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buon-giorno Regione 8.00 Film: Il dominatore di Chicago (dram., ZDA, '58) 9.35 Dok.: La Storia siamo noi 10.35 Aktualno: Comin-ciamo bene (v. G. Anversa, A. Ciampoli) 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Piazza Affari, sledi Tgr Prix Italia 15.20 Nan.: La casa nella prateria 23.30 Film: Delitto perfetto (triler, ZDA, '98, i. M. Douglas, Gwyneth Paltrow) O Italia 1 6.40 Risanke 8.45 Nan.: E.R. Medici in prima linea 10.35 Nan.: Gray's Anatomy 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball GT 15.00 Nan.: Fringe 16.00 Nan.: Smallville 16.50 Nan.: Merlin 17.45 Kviz: Transformat (v. E. Papi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Show: Colorado (v. B. Rodriguez, P. Ruffi-ni) 23.45 Show: Zelig Off La 7 16.10 Film: Marathon (dram., VB/It./ZDA, '88 n. Lauren Hutton ) 17.35 Dok.: Geo Magazine 2012 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Cotti e mangiati 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Reportaža: Il viaggio (v. P. Baudo) 23.05 Nočni in Deželni dnevnik LA 6.00 7.30 Dnevnik 7.00 Aktualno: Omnibus 9.45 Aktualno: Coffee Break 10.55 Nan.: JAG - Avvocati in divisa 11.45 Nan.: Agente Speciale Sue Thomas 12.30 18.25 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: Cristina Parodi Live 15.55 Nan.: Il commissario Cordier 17.55 Aktualno: Cristina Parodi Cover 19.20 Show: G' Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: L'infedele 23.45 Aktualno: Omnibus Notte ^ Tele 4 7.00 Deželni dnevnik 7.3514.10 Dok.: Bor-go Italia 8.00 22.35 Dok.: Italia da scoprire 8.30 Deželni dnevnik 11.30 Dok.: Teatro Olimpionico 12.20 Variete: Camper magazine - 2012 12.40 Rubrika: Hard Trek 13.05 Aktualno: Lezioni di pittura 13.30 Dnevnik 13.55 Aktualno: Mukko Pallino Summer 2012 16.05 Šport: Super Sea 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Dok.: La laguna di Caorle 19.30 Dnevnik 20.00 Dok.: Il por-tolano 20.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.55 Film: I due marescialli (kom., It., '61) 23.02 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.27 Film: Sotto il sole di Roma (dram., It., '48) (t Slovenija 1 6.25 Utrip (pon.) 6.35 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 15.40, 18.30 Risanke in risane nanizanke 11.10 Nan.: Dedek v mojem žepu 11.35 Sprehodi v naravo 12.00 Poročila 12.05 Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Polnočni klub: Poklic - Kmet (pon.) 14.40 Maribor 2012, Evropska prestolnica kulture (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 16.15 Poučna nan.: Ali me poznaš? 16.20 Nan.: Ribič Pepe 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.20 Duhovni utrip (pon.) 17.35 Dok. odd.: Od njive do mize: Meso(pon.) 18.05 Nad.: Moji, tvoji, najini 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi, šport in vremenska napoved, Kultura 23.05 Pisave 23.40 Knjiga mene bri- (t Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 8.50 Zabavni infokanal 11.40 Dobro jutro (pon.) 15.05 Na lepše (pon.) 15.35 Dok. odd.: Concorde - rojstvo legende (pon.) 16.30 Družinske zgodbe 17.20 Dober dan, Koroška (pon.) 17.55 Prava ideja! 18.25 Dok. serija: To bo moj poklic 18.55 Dok. odd.: Ko pop sreča klasiko 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 20.00 Dok. film: Piano-manija - Iskanje popolnega zvoka 21.30 Dok. film: Dediščina Evrope - V kot Vian 23.15 Nan.: Izgnanstvo {p Slovenija 3 6.00 9.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.45 13.00 Svet v besedi in sliki 8.00 9.30, 10.30, 12.30 Poročila 9.05 13.55 Evropski premislek 9.10 21.30 Žarišče 9.40 12.35 Tedenski izbor 10.45 Tedenski pregled 11.10 Slovenija in Evropa 11.30 Zrcalo tedna 12.00 Satirično oko 13.15 Utrip (pon.) 13.30 Prvi Dnevnik 15.05 Poslanski premislek 15.30 Poročila 15.45 Satirično oko 17.15 Poročila 17.50 19.30, 21.45 Kronika 18.25 21.25 Beseda volivcev 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika 20.00 23.05 Aktualno 20.40 Na tretjem... 22.00 Tednik (pon.) Koper pop pop TV Nad.: Brezno ljubezni 12.05 17.45 Nad.: Moč usode 13.00 24UR ob enih 14.00 Nan.: Norišnica v Clevelandu 14.40 Nan.: Grda račka 17.00 24UR popoldne 18.50 Ljubezen skozi želodec (kuharska odd.) 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Vedno priča, nikoli nevesta (rom., ZDA, '08, i. K. Heigl) 22.00 24UR Zvečer 22.30 Nan.: Na trdih tleh 23.25 Nan.: Chuck Kanal A 7.15 Risane serije 8.05 Svet 8.30 Nan.: Vlomilci 9.00 Nan.: Dobrodošli v resničnost 10.00 18.55 Nan.: Policist v Los Angelesu 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Dok.: Criss Angel - Najboljši trenutki 13.05 17.05 Nan.: Na kraju zločina C.S.I. 14.0016.35 Nan.: Semafor 14.30 Film: Simpatični prevaranti (kom., VB, '97) 18.00 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Kritična točka (akc., ZDA, '96, i. Halle Berry, K. Russell) 22.25 Nan.: Spartak - Bogovi arene 0.25 Film: Nuklearka v nevarnosti (zf, ZDA, '07) 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Film: Element zločina 16.00 Back Stage Live 16.20 Vesolje je 16.50 Istra in... 17.20 Istrska potovanja 18.00 23.20 Športna mreža 18.20 Obisk v akvariju 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Artevisione Magazin - pripr. Laura Vianello 20.30 Nautilus 21.00 Dok. odd.: Mario Schiavato 21.30 Sredozemlje 22.15 Kino premiere 22.30 Žogarija 23.40 Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 8.35 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Novice 9.05 18.30 Naš čas 10.00 -16.00 Novice, Videostrani 17.30 Aktualno 19.30 Dnevnik, vremenska napoved, kultura, napovedujemo... 20.00 Literarni večer 21.00 Na obzorju 21.30 Dnevnik, vremenska napoved, kultura, napovedujemo... 22.00 Glasbeni večer, sledi Tv prodajno okno in Videostrani 7.00 Risane serije 8.05 Nan.: Grda račka 9.00 10.10, 11.35 Tv Prodaja 9.15 16.35 Nan.: Zakon brez ljubezni 10.40 15.35 RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V studiu Alenka Hrovatin in Alenka Flo-renin; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni studio D; 11.15 Glas iz tujine; 12.15 Potovalna agencija Karl May; 13.30 Kmetijski tednik (pon.); 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Morski val: V studiu Peter Rustia in Jan Leopoli; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Scipio Slataper: Moj Kras - 14. nad.; 18.00 »Iz obmejnih pogovorov" - dr. Milan Bufon; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 10.00 Primorski odri; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opol-dnevnik; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 16.20 Pregled prireditev; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Utrip kulture; 20.30 Sotočja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik, sledi Šport: Bubbling; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eurore-gione News; 8.45, 12.15 Pesem tedna; 9.35 Ap-puntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski programi - zaključek; 10.35, 15.00, 23.00 Glasbena lestvica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 22.30 Summerbeach; 13.33 Fegiz Files; 14.00 La radio a scuola; 14.35, 22.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E ...state fresc-hi; 18.00 In orbita; 19.00 La Via Francigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 London Calling (pon.); 21.00 Glasba danes (pon.); 21.30 Proza; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste, kakšen dan bo danes?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, Iz sporedov; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.29 Informativna odd. v angl. In nem.; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni noktur-no; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.00, 9.05, 11.00, 11.40 Ime tedna; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 9.50 Botrstvo; 10.10 Teren; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 14.45 Express; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivuje; 15.30 DIO; 16.45 Twit na i; 17.00 13. Bienale arhitekture v Benetkah; 17.15 Povzetek imena tedna; 18.00 Telstar; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.45 Londomat; 20.00 Top albumov; 21.00 Razmerja (pon.); 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper. (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 2 2 Nedelja, 16. septembra 2012 APrimorski r dnevnik PORAZ MILANA! MILAN - Kriza Milana se poglablja že na začetku sezone. V tekmi 3. kroga A-lige je sinoči na domačem stadionu Meazza z 0:1 izgubil proti Atalanti. Edini gol je v 19. minuti 2. polčasa dosegel Cigarini (na sliki). Denis je za Atalanto v prvem polčasu zadel vratnico. To je bil že drugi letošnji poraz Milana. V popoldanski tekmi sta se Palermo in Cagliari razšla pri neodločene 1:1. Po golu Riosa za Palemro ob izteku polčasa, je Cagliari izenačil mladi Sau tri minute pred koncem tekme. DAVIS CUP: ODLOČILEN 3. DAN GIJON - O finalistih teniškega Davi-sovega pokala bo odločal današnji tretji dan. ZDA je proti Španiji v igri dvojic znižala zaostanek na 1:2, saj sta brata Bryant s 6:3, 6:7, 7:7, 7:5 premagala Granollersa in Lopeza. V Buenosi Airesu Češka vodi proti Argentini z 2:1, Stepanek in Berdych sta s 6:3, 6:4, 6:3 odpravila Berlocqa in Shwanka. V tekmi za obstanek v svetovni skupini Italija proti Čilu vodi z 2.1, Fognini je v nadaljevanju prekinjenega dvoboja dobil peti set (6:2) proti Capdevillu, a dvojica Seppi/Bracciali je s 6:4, 4:6, 6:4, 6:2 klonila pred Aguilarjem in Capdvelllom. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu PEDROSA DANES S PRVEGA MESTA SAN MARINO - Španski motociklist Dani Pedrosa (Honda) je bil najhitrejši na kvalifikacijah pred VN San Marina, ki bo danes v Misanu. Drugo mesto je v elitnem razredu motoGP zasedel njegov rojak in po dvanajstih dirkah vodilni v skupni razvrstitvi svetovnega prvenstva, Jorge Lorenzo, tretje pa Britanec Cal Crutchlow (oba Yamaha). V razredu moto2 je bil najhitrejši Španec Marc Marquez (Suter), v razredu moto3 pa Nemec Sandro Cortese (KTM). nogomet - Triestina po 37 letih spet igrala prvenstveno tekmo proti tržaškemu nasprotniku 4.000 ljudi, goli, pivo 1500 prodanih vstopnic že v pred-prodaji, še več kot enkrat toliko na blagajnah stadiona Rocco. Včerajšnjega der-bija med San Luigijem in Novo Triestino v elitni ligi sicer ni mogoče primerjati z legendarnim mestnim dvobojem med Trie-stino in Ponziano, ki je 1. decembra 1974 privabil na stadion Grezar več kot 20.000 glavo množico (po uradnem štetju 20.360), vendar je bil odziv Tržačanov nad pričakovanji in število navijačev je nedvomno presegalo običajni lanski obisk, ko je Trie-stina igrala kar tri lige višje. Pred 38-leti je Ponziana presenetila bolj renomiranega nasprotnika: tekmo je odločil edini gol igralca Ponziane Miorandija. Do derbijev med istima ekipama je prišlo tudi v naslednji sezoni, ki se je zaključila z napredovanjem Triestine in izpadom Ponziane; odtlej Triestina v uradnih nastopih nikoli več ni igrala proti tržaški ekipi. David -San Luigi pa je bil včeraj brez moči proti Goljatu -Triestini. Tribuno je z belozelenimi zastavami krasila tudi skupina kakih 300 otrok mladinskega sektorja San Luigija. Tako številčnega podmladka Triestina nikakor ne premore, vendar so primerjave nemogoče. Na eni strani je stal klub klub, ki ima navsezadnje dolgo zgodovino - čeprav vedno na amaterski ravni - na drugi pa klub, ki je pred poldrugim mesecem nastal iz pepela stare Triestine. Da je šlo za tekmo v sklopu amaterskih prvenstev, so navijači dojeli že ob nakupu vstopnic. Dovolj je bil denar in že si imel v rokah listek, ki ti je omogočal dostop na tribune. Ni bilo treba iz žepa povleči osebnega dokumenta, ravno tako nobenih navijaških izkaznic ali česa podobnega. Izkaznice, ki so v zadnjih letih le dodatno oddaljile navijače od stadionov in ni- so v nobeni meri prispevale k temu, da bi se ozračje na športnih objektih po Italiji pomirilo. Žejni navijači so se lahko približali stojnicam, kjer so prodajali celo pivo! V elitni ligi gre namreč za športni dogodek, nobene prepovedi prodaje alkoholnih pijač v razdalji tudi nekaj sto metrov. Z določenih zornih kotov je torej igranje v elitni ligi skorajda dobrodošlo... Triestina je prvič nastopila s starim grbom. Slednjega je sodišče za 5.000 € dalo v najem navijačem, ki so ga nato «podarili» novonasta-lemu društvu. V pričakovanju boljših časov, ko si bo lahko nov klub privoščil dokončen odkup simbola, ki številnim Trža-čanom veliko pomeni. O včerajšnji tekmi ni kaj veliko povedati. Po samih 20 minutah je bilo namreč dvoboja že konec. Na prvi tekmi proti Ita-li iz Gradišča Triestina ni igrala povsem prepričljivo in je zmagala le s strelom z bele točke, včeraj pa so se Sambaldijevi va- San Luigi je tribune polnil s svojimi mladimi igralci, ki jih Triestina (še) ne premore; spodaj nogometaš Triestine Muisean je dosegel tri gole in solidarnost z delavci tovarne Sertubi ansa rovanci povsem razigrali. Napadalec Muiesan si bo najbrž za celo življenje zapomnil svoj nastop, saj se je v dvajsetih minutah kar trikrat vpisal med strelce. Prvič v osmi minuti, ko je Franciosi preigral dva igralca in Muiesan podal žogo na zlatem krožniku. Pri drugem golu je za asistenco poskrbel Da Ros, pri tretjem golu pa se je Muiesan odločil za solo akcijo. V drugem polčasu se je razigral še Franciosi, ki je pretekel 80 metrov, preigral tri nasprotnike in nazadnje ukanil še vratarja ter celo dosegel enega izmed najlepših golov, kar smo jih doslej videli na Roccu. Morda trema ob igranju na tem stadionu in pred tako številnimi gledalci je negativno vplivala na igro «domačih», a treba tudi priznati, da je bila včerajšnja Trie-stina za belozelene objektivno pretrd oreh. Pri San Luigiju se lahko tolažijo s polno klubsko blagajno in dnevom, ki bo ne glede na končni izid z zlatimi črkami ostal zapisan v zgodovino kluba. San Luigi - Triestina 0:4 (0:3) Strelca: v 8., v 14. in v 20. Muiesan; v 16.dp Franciosi. Gledalcev: 4.000. (I.F.) plavanje Japonski najstnik izboljšal svetovni rekord GIFU - Japonski najstnik Aki-hiro Jamaguči je na nacionalnem prvenstvu v Gifuju odplaval svetovni rekord. Jamaguči je za zmago v disciplini 200 m prsno plaval dve minuti ter 7,01 sekunde in tako izboljšal prejšnjo najboljšo znamko 2:07,28, ki jo je na olimpijskih igrah v Londonu 1. avgusta odplaval Madžar Daniel Gyurta. Jamaguči se sploh ni uvrstil v japonsko reprezentanco za minule olimpijske igre v Londonu, saj je bil tako na 100- kot 200-metrski znamki na japonskem državnem prvenstvu šele tretji. KDO JE BOLJŠI? - Legendarnemu brazilskemu nogometašu Ronaldu je bolj všeč način igre Bar-celoninega zvezdnika Lionela Mes-sija, kot pa igra soimenjaka iz vrst madridskega Reala. «Messiju dajem prednost, ker je na igrišču za odtenek bolj ustvarjalen.« KOLESARSTVO - Na Nizozemskem se danes pričenja svetovno prvenstvo z ekipnim krono-metrom za klube. Na zahtevni 53,2 kilometra dolgi progi nastopa tudi novomeškinski klub Adria Mobil, favoriti pa so Garmin, Bmc, Orica e Omega Pharma. ODBOJKA - Slovenska ženska odbojkarska reprezentanca se krog pred koncem kvalifikacijskega turnirja v belgijskem Kortrijku poslavlja od upanja za nastop na evropskem prvenstvu leta 2013 v Nemčiji in Švici. V drugem krogu turnirja jo je premagala Francija s 3:0 (20, 23, 16). hokej na ledu V puljskem amfiteatru 7.000 gledalcev PULJ - Petkov hokejski spektakel 3. kroga razširjenega avstrijskega prvenstva med zagrebškim Medveščakom in ljubljansko Olimpijo pred 7000 gledalci v puljski Areni je lepo uspel - zmaji so odnesli zmago s 3:2 -, čeprav je do zadnjega v zraku visela grožnja, da neslavno propade. Zagrebški Medveščak je tako postal prvi klub v zgodovini, ki je hokejsko tekmo organiziral v rimskem amfiteatru, starem okoli 2000 let. Razmeroma tople vremenske razmere, pospremljene z dežjem, odjugo ter močno burjo, so naredile svoje in skorajda uničile idejo, da se zimski šport, primeren za hladno podnebje, igra pozno poleti pod milim nebom obmorskega mesta. Ko so organizatorji nemalo pred začetkom petkove tekme, ta je bil predviden za 21. uro, sneli zaščitno folijo, s katero so prekrili teren, so zaprepadeno ugotovili, da je ledena ploskev polna vode, neravnin in brazd ter popolnoma neustrezna za igranje. Hokejisti obeh moštev so preizkušali ploskev in opozarjali na možnosti za poškodbe na takšni podlagi, organizatorji pa so poskušali vse, da bi rešili tekmo. Med nestrpno občinstvo, ki je čakalo na končno odločitev, so brezplačno razdelili 6000piv ter dodali tudi brezplačne vstopnice za eno od naslednjih tekem medvedov v Zagrebu. Malo pred 23. uro, dve uri pozneje, kot je bilo sprva predvideno, pa so kakovost ledene ploskve za silo le spravili v red. Tekma je minila v fantastičnem vzdušju, na veliko veselje ljubljanske Olimpije pa so zmaji v Pulju v noč na soboto okoli 1. ure zjutraj slavili zmago. kolesarstvo - Od Barkovelj do Proseka Guček z rekordom 6. gorski kronometer od Barkovelj do Proseka je bil prvi vrhunec niza tekmovanj v okviru prireditve Gran Fondo d'Europa, na njem pa se z zmago že četrtič zapored lahko pohvali Celjan Andrej Guček, sicer član tržaškega moštva predsednika Iva Doglie Team Eppinger BomBom. Ne le to, Guček je na 8 kilometrov dolgi progi (v zadnjih štirih izvedbah je bila daljša) v izjemnem času 12:56,96 za dobro minuto porušil prejšnji rekord na tej razdalji. na drugo mesto se je med moškimi uvrstil Diego Pa-lamin (13:25,17) iz tržiškega kluba Dream Team Spezzotto, 3. pa je bil Andrea Chiminello (13:32,85) iz videm-skega kluba Punto Bike Team. Skupno je v različnih kategorijah nastopilo več kot 150 kolesarjev in kolesark. »Guček, najboljši specialist za kro-nometer v Evropi med ljubitelji, je s svojim nastopom zapusti močan vtis. Na določenih bolj položnih odsekih proge je zmogel Andrej Guček (desno) s predsednikom Ivom Doglio hitrost 50 kilometrov na uro,« je bil nad nastopom svojega člana navdušen Doglia. Med ženskami je zmagala Avstrijka Brigitte Krebs (16:52,98), druga je bila Elisa Benedet (16:56,70)tretja pa Andreja Godec (Garmin, 17:12,00). Danes bo na sporedu še kolesarski maraton od Benetk doTrsta. Prihod najhitrejših v Trst bo okrog 15. ure. Udeleženci krajše dirke bodo startali iz Latisane. Euromarathon bo 4. novembra Euromarathon med Koprom in Miljami, ki bo letos v nedeljo, 4. novembra, že sprejema vpise. Poleg polovičnega maratona bodo letos organizirali tudi tek na razdalji 10 km. Za nov termin so se organizatorji društva Evinrude odločili zaradi boljšega usklajevanja med koledarji tekem v Sloveni in Italiji. Več informacij na www.euromarathon.it / ŠPORT Nedelja, 16. septembra 2012 23 nogomet - Vnaprej igrana tekma promocijske lige Juventina je reagirala Po porazu v Tržežimu premagala Pro Romans, igra pa še ni prepričljiva - Edini zadetek je po 11-metrovki dosegel Secli Juventina - Pro Romans Medea 1:0 (1:0) Strelec: Secli v 42. min. (11-m) Juventina: Sorci, Markovic, Bel-trame, Zorzut, Sellan Morsut (od 65. Pantuso), Giannotta, Stabile (od 10. Buiatti), Secli, Trangoni, Sarti. Po gladkem porazu v Tržežimu so se igralci Juventina na vsak način hoteli oddolžiti svojim številnim navijačem, kar pa jim je uspelo le delno. Dosegli so sicer dragoceno zmago, niso pa še igrali kdove kako prepričljivo, saj je bila tekma povprečna. Živahnejši je bil prvi polčas, v katerem sta več kot v drugem pokazali obe ekipi. Prvi dve resnejši priložnosti so si pravzaprav priigrali gostje z Marcuzzom, ki je v 22. min. najprej streljal mimo vrat iz zelo ugodnega položaja, šest minut kasneje pa je njegov udarec z glavo ukrotil vratar. Svoja prizadevanja je Juventina konkretizirala v končnici prvega dela. Hitro Secli je z leve strani prodrl v kazenski prostor, preigral je nasprotnika, ki ga je zrušil na tla ob beli točki. Prekršek je bil tako viden, da nasprotniki niti niso protestirali, ko je sodnik dosodil najstrožjo kazen, sam Secli pa je hladnokrvno povedel svoje moštvo v vodstvu z natančnim strelom. Isti igralec je dve minuti kasneje po najlepši kombinirani akciji tekme zastreljal diagonalni udarec iz zelo ugodnega položaja. V drugem delu so gostje začeli nekoliko bolj ambiciozno, njihova upanja pa so hitro ugasnila, saj je sodnik že v 59. minuti izključil njihovega branilca Dona zaradi grobega prekrška od zadaj. Odtlej gostje niso bili več nevarni, Juventina pa je ustrezno obvladala položaj. odbojka - 39. pokal Bazoviških žrtev za ženske Obetaven nastop Zaleta Včeraj je bil v Repnu prvi del mednarodnega turnirja za Pokal bazoviških žrtev, tokrat v ženski konkurenci, ki ga v sodelovanju z ZSŠDI in Uradom RS za Slovence v zamejstvu in po svetu prireja AŠZ Sloga. Zaradi finančne krize, ki ni prizanesla niti našemu društvu, bo letos tako v ženski kot moški konkurenci turnir potekal v obliki troboja. Včeraj so nastopili domači Zalet C, dolgoletni zmagovalec Grobničan in OK Luka Koper, ki jo sestavljajo mladinke, od katerih jih bo kar nekaj že letos nastopila v prvi ligi. Pri nas je seveda največ pričakovanj vladalo za prvi nastop naše najboljše združene ekipe, ki nastopa letos v nekoliko spremenjenem pa tudi pomlajenem sestavu. Nastop naših odbojkaric je najbolje ocenil Slogin predsednik Primož Možina, ki je z veseljem povedal, da so zaigrale konstantno. Prav kontinuiteto v igri smo v lanskem prvenstvu pri Zaletu velikokrat pogrešali, zato je ta podatek nadvse spodbuden. Gre sicer za prvi nastop v sezoni, s katerim pa nas je ekipa povsem zadovoljila. Na igrišču so se zvrstile vse, tudi najmlajše, trener Božič pa je tudi že preizkusil nekaj tehničnih sprememb (na primer Sabrino Buka-vec v vlogi napadalke). V prvi, sicer nadvse izenačeni tekmi, so Zaletovke morale priznati premoč Grobničana, nato pa so povsem zasluženo premagale Luko Koper, ki jim je bila v osrednjih dveh setih povsem enakovredna. V zadnjem srečanju so Koprčanke zaigrale še bolje in bile predvsem v bloku izredno zanesljive in so s svojo agresivno igro presenetile hrvaško ekipo in po ogorčeni borbi za vsako žogo tudi zasluženo zmagale. Prvič se je tako zgodilo, da je o končni lestvici odločal količnik v točkah, saj je vsaka ekipa zmagala po enkrat s 3:1. V tej »borbi« so bile prve igralke Grobničana pred Zaletom C in Luko Koper, končni razplet pa je seveda potrdil izenačenost turnirja, ki je zadovoljil tudi številno publiko. Izidi: Zalet C - Grobničan 1:3 (20:25, 25:23, 22:25, 20:25), Koper - Zalet C 1:3 (17:25, 24:26, 25:22, 18:25), Koper - Grob- Domači šport Danes Nedelja, 16. septembra 2012 NOGOMET D-LIGA - 15.00 v Repnu: Kras - Union Quinto PROMOCIJSKA LIGA - 15.30 v Fagagni - Pro Fagagna - Vesna 1. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Isontina; 15.30 v Trebčah: Primorec -Gradese 2. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Bazovici: Zarja -Roianese; 15.30 v Dolini: Breg - Romana; 15.30 na Proseku, na Rouni: Primorje - Aquileia ODBOJKA 39. POKAL BAZOVIŠKIH ŽRTEV - 10.30 v repnu: Olympia - Sloga, sledi Sloga - Mežica; sledi Mežica - Olympia Vera Balzano v sprejemu z liberom Staško Cvelbar in Tanjo Babudri kroma ničan 3:1 (29:27, 25:18, 17:25, 28:26), Vrstni red: 1. ŽOK Grobničan, 2. Zalet C, 3. Luka Koper OK Grobničan: Maurinac, Todoro-vič, Broznič, Fafandel, Legčevič, Tomas, To-mašič, Kovačič, Vukorepa, Vrbanc, Šojat, Kovačevič. Trener Marko Crnkovič Zalet C: Babudri, Balzano, Bukavec, Colarich, Crissani, Cvelbar, Anja in Petra Grgič, Gri-delli, Starec, Štoka. Trener Edi Božič OK Luka Koper: A. in L. Lucas, Jančar, Ferlinc, Lovšin, Hodžič, Korošec, Flego, Kaker. Trener Zdravko Jovič Tekmovalnemu delu je sledilo nagrajevanje. Prisotne sta pozdravila predsednik Sloge Primož Možina in predsednik ZSŠDI Jure Kufersin, ki sta se oba pohvalno izrazila o poteku turnirja. Med nagrajevanjem se jima je pridružil še sodnik A1 lige Daniele Zucca, ki je poudaril, da ga na Slogo vežejo lepi spomini in se kot sodnik vedno rad udeleži njenih turnirjev. Vse nastopajoče ekipe so prejele pokal, Grobničan tudi nov prehodni pokal Odbora za proslavo bazoviških junakov, ki ga je tudi tokrat izdelal umetnik Pavel Hro-vatin. Nagrajene pa so bili tudi najboljše posameznice in sicer napadalka Valentina Vrbanc, podajačica Antonella Tomašič (obe Grobničan) in najboljša igralka Dajana Lucas (Luka Koper). NOGOMET MLADINCI Sacilese - Kras 1:0 (1:0) KRAS: DAgnolo, Stolfa, Facchin (Caselli), Simeoni, Cinque, Tari, Maio, Ves-naver, Radoševič, Ridolfi (Bovino), Petrac-ci, trener Vitulič. V uvodnem nastopu državnih mladincev je Kras tesno izgubil v Sacileju. Glede na število priložnosti za gol pa bi si zaslužil neodločen izid, saj je s Tarijem zadel vratnico, z Maiom pa dve prečki. V prvem polčasu so bili boljši gostitelji, v drugem pa Krasova ekipa, vse tri točke pa so ostle v Sacileju. KOŠARKA K2 SPORT ZA UNDER 17 Dom Mark - Jadran 63:69 (14:16, 18:15, 25:13, 6:25) Dom: Termini 7 Osso, Zera 5, Ben-sa 9, L. Antonello 27, M. Antonello 5, Pe-teani 4, Bogaro 6, Matiussi. Trener Delli-santi E. Jadran: Krevatin, Peric, Coloni 7, Regent 6, Devetak 2, Geletti, Skabar, Ridolfi 20, Usaj 2, Daneu 8, Tugliach 4, Trener La-zarevski Ardita - Breg 84:61 (26:19, 21:14, 18:17, 19:11) Breg: Bandi, Gelleni 23, Bole, Coret-ti 8, Gregori 2, Fonda 2, Baldassi 10, Gia-comini 14, Trener Vatovec državni pokal Sloga Tabor Televita začela z gladko zmago Itas Giorgione - Sloga Tabor Televita 0:3 (23:25, 19:25,16:25 ) Sloga Tabor Televita: Cetto-lo 11, Hlede 0, Ambrož Peterlin 12, Sirch 5, Slavec 5, Stopar 18, Privileggi (libero), Jerončič, Veljak 1. Trener Lucio Battisti Sloge Tabor Televita je z zmago začela z nastopi v italijanskem pokalu. Pri Castelfrancu so letos spremenili 80 odstotkov igralskega sestava. Za ekipe iz Veneta bo letos to vsekakor ena od značilnosti, saj je marsikatero društvo zaradi raznovrstnih (predvsem finančnih) težav nehalo z udejstvovanjem in je zato bilo veliko dobrih igralcev prostih. Naša ekipa je nastopila v nekoliko okrnjenem sestavu, saj so manjkali brata Kante in Matevž Peterlin, Gregor Jerončič ni stopil na igrišče, prisotni pa so bili vsi trije novi igralci Filip Hlede, Kristjan Stopar in Stefano Sirch, ki so v tem krstnem nastopu dokazali, da so se z ostalimi dobro »ujeli«. Trener Battisti je bil z rezultatom seveda zelo zadovoljen: »Glede na to, da so igralci zaradi fizičnega dela še nekoliko 'težki', so odigrali dobro tekmo in tudi zelo dobro odreagirali po začetnih težavah. Ne morem točno oceniti, kaj pomeni ta zmaga, saj smo tako mi kot oni nastopili okrnjeni, zadovoljen pa sem s krstnim nastopom treh novih igralcev. Dobro je vsekakor zaigral ves kolektiv in igralcem iskreno čestitam za prvo letošnjo zmago!« Moška C-liga s spremenjeno formulo Ker sta se tržaški CUS in San Vito odpovedala igranju v ligi, nastali vrzeli pa ni bilo mogoče zapolniti zaradi pomanjkanja kandidatov, bo štela letošnja moška deželna C-liga le dvanajst moštev. Kot smo že zapisali včeraj bodo med njimi štiri slovenska, to so Olympia, Soča, Val in Sloga, ki je z Reano zamenjala svojo D-ligo za C. Novost, sklep deželnega odbora FIPAV, je padel v petek zvečer, pa je v tem, da bodo zaradi manjšega števila moštev spremenili tekmovalno formulo. Tako se bodo moštva v prvi fazi pomerili v dveh skupinah s po šestimi ekipami, med sabo pa se bodo srečala le enkrat (5 tekem). Na podlagi končne lestvice obeh skupin bodo spet sestavili dve enakovredni skupini, v katerih se bodo moštva pomerila dvokrožno (10 tekem). Tri najboljše iz vsake skupine se bodo uvrstile v skupino za napredovanje, tri slabše pa v skupino za obstanek. Tudi tretja faza bo štela 10 tekem. Play-off za napredovanje bodo, tako kot lani, odigrali le, če bo prednost vodilnega po zadnji fazi znašala manj kot tri točke. □ Obvestila GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR sporoča urnike za novo sezono: treningi na Stadionu l.maja bodo ob torkih (16.30-17.30) in ob petkih (16.30-17.30) za predšolske otroke, ob torkih (16.30-17.30) in ob petkih (17.30-18.30) za osnovnošolke. Prvi trening bo v torek, 25.9. Treningi na Opčinah bodo ob sredah (16.30-17.30) za predšolske otroke in za osnovnošolke ob sredah (17.3018.30) v večnamenskem prostoru osnovne šole. Prvi trening bo v sredo, 26.9.2. Za informacije Petra (3282733390 - ob večernih urah). ASD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da je v teku vpisovanje v novo sezono. Urniki treningov: 1.skupina (4-6 let) - pon in pet 16.4517.45 v prostorih Sklada M.Cuk (Repentabrska ul.66) na Opčinah; 2.skupina (7-11 let) - pon 16.30-18.00, sre 18.00-19.00 in pet 17.18.30 OS F.Bevk na Opčinah; 3.skupina (12-14 let) - pon in pet 18.00-19.30 in sre 19.00-20.00 OS F.Bevk na Opčinah; 4.skupina (nad 15 let) - pon in pet 19.3021.30 in sre 20.00-21.00 OS F.Bevk na Opčinah. Za informacije in vpis: 349-7597763 ali info@cheerdancemillenium.com. AŠD SOKOL obvešča, da se jutri, 17. septembra začenjajo vse redne dejavnosti v nabrežinski telovadnici s sledečimi urniki:minimotorika -letniki 2007 2009 v sredah ob 16.15; motorika -letniki 2004 - 2006 v ponedeljkih ob 16. in sredah ob 17.15, minibasket - letniki 2001 - 2004 - v ponedeljkih ob 17. in sredah ob 18.15, odgovorni vaditelj Marko Svab; miniodbojka - letnice 2002 - 2004 v petkih ob 16.15 (naknadno bodo treningi še v ponedeljkih v Sesljanu, šola Marchesetti ob 17. uri), vodi Lajris Žerjal; odbojka - letnice 2001 - v ponedeljkih in petkih ob 14.30, vodi Eleonora Zavadlav. Dodatne informacije ob vadbenih terminih v telovadnici ali tudi telefonsko na 040 200941 (telovadnica). OK VAL obvešča, da se jutri, 17. 9. oz. torek, 18.9 začenja nova odbojkarska sezona v štandreški telovadnici. V ponedeljek in četrtek od 17.30 do 19. ure za letnike 2001, 2002, 2003, 2004. Torek in petek od 16. do 17. ure, za otroke iz vrtcev ter od 17. do 18.30 za letnike 2005, 2006. Dodatne informacije: Tjaša 328-4133974. OK VAL obvešča, da se začenja nova sezona v doberdobski telovadnici. Za predšolske otroke in prvošolce (2006 in mlajši) bo vadba v ponedeljek in sredo od 16. do 17. ure, (prvi trening 24.9). Za letnike 2003, 2004, 2005 bo ob torkih in četrtkih od 15. do 16.30. (prvi trening 18.9.) Treningi U12 in U13 že potekajo ob torkih od 16.30 do 18.30 in ob petkih od 17. do 19. ure. Treningi U13 in U14 deklet že potekajo ob ponedeljkih in sredah od 17.00 do 18.30 ter ob petkih od 15.30 do 17.00. Dodatne informacije: Ingrid 345 9527302 in Tjaša 328-4133974 AŠD MLADINA organizira tečaj smučanja na plastični stezi, začetni in nadaljevalni tečaj z društvenimi učitelji, s pričetkom v torek, 25. septembra, 16.30-18.30. Za informacije in vpisovanja pokličite tel. št.: 347-0473606. ODBOJKARSKA SEKCIJA AŠD BREG vabi starše letnikov 2001 in 2002 na informativni sestanek, ki bo v sredo, 19.9. ob 16.30 v občinski telovadnici S. Klabjan v Dolini. ODBOJKARSKA SEKCIJA AŠD BREG obvešča da bodo treningi za minivolley letnikov 2003, 2004, 2005 in 2006 ob torkih od 1700 do 18.30 in četrtkih od 16.30 do 18.00. Prvi trening bo v torek 25.9. v občinski telovadnici S.Klabjan v Dolini. AŠZ SLOGA sporoča, da prireja treninge za najmlajše v telovadnici openske nižje srednje šole in sicer: tečaj mini odbojke s poudarkom na gibalnih spretnostih ob torkih od 17.30 do 18.30 in četrtkih od 17.45 do 19.00. Začetek: v torek, 18. septembra 2012; dečki letnik '99 in mlajši torek in četrtek od 14.30 do 16.00; deklice letnik '00 in mlajše torek od 16.00 do 17.30 in četrtek od 16.00 do 17.45. SMUČARSKI ODSEK SPDT obvešča, da se v sredo, 3. oktobra 2012 začenjajo telesne priprave za smučarsko sezono, namenjene odraslim, v telovadnici šole Codermatz v ulici Pindemonte 11 v Trstu, z začetkom ob 20.30. Za informacije in prijave pokličite na tel.št. 335 6123484. ŠD KONTOVEL, odsek ritmična telovadba, vabi deklice od 4. do 8. leta na prvi trening, ki bo jutri, 17. septembra 2012, ob 17.00, v telovadnici na Kontovelu. Urniki treningov: ob ponedeljkih in četrtkih od 17.00 do 18.00. Za vpis in ostale informacije pokličite na tel. št. 338-5000643. ŠPORTNA ŠOLA TRST - ŠZ BOR v sodelovanju z ZSSDI vabita učence 3., 4. in 5. razredov osnovnih šola na uvajanje v atletiko ob ponedeljkih od 17.30 do 18.30 (16.30 - 17.30) in četrtkih od 16.30 do 17.30 s pričetkom jutri. Vadba bo na stadionu 1. maja in na atletskem igrišču na Kolonji. Vpisi in informacije: urad stadiona 1. Maja; tel.: 04051377od 15. do 18. ure; sportnasolatrst.bor@gmail.com ŠPORTNA ŠOLA TRST - ŠZ BOR v sodelovanju z ZSSDI vabita učence 1., 2. in 3. razredov osnovnih šola na ure športne vzgoje ob ponedeljkih in sredah od 16.30 do 17.30 s pričetkom jutri. Vpisi in informacije: urad stadiona 1. maja, tel. 04051377od 15. do 18. ure; sportnasolatrst.bor@gmail.com PK BOR obvešča, da so se začela vpisovanja za tekmovalno, osnovno in nadaljevalno šolo plavanja ter za tečaje prilagajanja na vodo za otroke od 4. leta starosti dalje. Za informacije in vpisovanje pokličite na 04051377 ob delavnikih od 14.00 do 16.00 ali osebno na stadionu 1. maja v Trstu. ŠPORTNA ŠOLA TRST, BOR ATLETIKA in ŠZ BOR vabijo vse srednješolce in višješolce na treninge atletike ob ponedeljkih, sredah in petkih od 16.30 do 18.00 na stadionu na Kolonji. Vpisi in informacije v uradu na stadionu 1. Maja, telefonsko na 04051377 od 15. do 18. ure ali po el. pošti sportnasolatrst.bor@gmail.com. ŠPORTNA ŠOLA TRST in ŠZ BOR, vabita otroke od 1. do 6. leta na urice športne vzgoje ob sobotah zjutraj z začetkom 29. septembra. Vpisi in informacije v uradu na stadionu 1. Maja, telefonsko na 04051377 od 15. do 18. ure ali po el. pošti sportnasolatrst.bor@gmail.com. www.primorski.eu1 24 Nedelja, 16. septembra 2012 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno oblačno oblačno ó rahel dež nevihte veter megla rahel sneg sneg 6á mocan liti sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika 51000 HELSINKI OSLO STOCKHOLM J2'15 ^ 6/14 ° 10/11 O K $1 K0BENHAVN —S' „.11/14 O — 1010 AMSTERDAM LONDON O „s O 11/19 8/21 BERLIN 12/21 O A MOSKVA 11/24 ° O KIJEV 13/26 LIZBONA O 19/32 MADRID O 14/26; O PARIZ 10/17 OBRUSELJ 10/16 ŽENEVA 7/17 O MILAN ° 13/24 DUNAJ 13/15 O LJUBLJANA ° 8/15 A Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. C Greben visokega zračnega pritiska se zadržuje nad Italijo, vreme bo zaradi tega stanovitno in lepo za nekaj dni. O GRADEC 8/19 ¿eg -CELOVEC TOLMEČ O 8/22 X\ VIDEM o CS 10/26 O PORDENON 11/25 TRBIŽ O 6/18 o 6/14 KRANJSKA G. Q TRŽIČ 9/18 /vo1 S. GRADEC O 8/18 8/16 CELJE 10/18 O,, MARIBOR o 10/18 PTUJ O M. SOBOTA O 10/20 , ČEDAD O 11/25 ^ O KRANJ LJUBLJANA GORICA n O N. GORICA 10/20 /V N. MESTO 10/19 GORlCA O 14/22 POSTOJNA 13/26 14/22 oW , v PORTOROŽ O V --------h^?-1-/ oUMAr^ «„„T... REKA 13/20 P UMAG OPATIJA —q 7 % ZAGREB^ 11/20 POREČ ^ PAZIN O ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo povečini delno oblačno; po zgornji ravnini bo zlasti na zahodu možna kratkotrajna oblačnost. Ob obali bo pihala zmerna burja, ki bo čez dan oslabela. Danes bo v zahodni Sloveniji povečini jasno, na Primorskem bo še pihala šibka burja. Drugod bo delno jasno z zmerno oblačnostjo, popoldne ponekod tudi pretežno jasno. Najvišje dnevne temperature bodo od 19 do 25 stopinj C. J DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.45 in zatone ob 19.14 Dolžina dneva 12.29 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 7.09 in zatone ob 19.02 A Nad Balkanom in vzhodno Evropo je oslabljena hladna fronta, nad zahodno in srednjo Evropo se krepi območje visokega zračnega tlaka. Z vzhodnikom k nam priteka še vedno razmeroma vlažen zrak. BIOPROGNOZA Najbolj občutljivi ljudje bodo še imeli z vremenom povezane težave. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je razgibano, temperatura morja 23 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.56 najnižje -57 cm, ob 11.20 najvišje 59 cm, ob 17.29 najnižje -47 cm, ob 23.23 najvišje 37 cm. Jutri: ob 5.20 najnižje -48 cm, ob 11.44 najvišje 58 cm, ob 18.01 najnižje -47 cm, ob 23.56 najvišje 28 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............9 2000 m . 1000 m............8 2500 m . 1500 m............3 2864 m . . .1 .-1 .-2 uv indeks UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 5,5 in v visokogorju 6,5. TOLMEČ O 9/23 XX VIDEM O C_y 10/25 O PORDENON 11/24 TRBIŽ O 8/19 ČEDAD O 11/24 O GRADEC 9/21 S /v^ CELOVEC (—^ O 7/20 ¿V^, o 8/18 O 6/18 fS, GRADEC KRANJSKA G. QCL^-i tržič CELJE 9/20 9/19 o KRANJ ^ ^ LJUBLJANA MARIBOR 012/21 PTUJ O M. SOBOTA O 10/22 K GORICA O ° N. GORICA 10/21 N. MESTO 11/21 13/25 ^ 12/23 o°8™ j-"-? ZAGREB 11/23 , O PORTOROŽ O 10/23 -— UMAG OPATIJA PAZIN O O 8/19 . . jr^ KOȧVJE ^ ^ ČRNOMELJ^ REKA 10/22 (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po vsej deželi bo jasno do delno oblačno zaradi kopren v vi- Jutri bo sončno in čez dan topleje. sokih legah, ob obali bodo pihali krajevni vetrovi. zgodovina - V gradu Veliki Tabor na Hrvaškam našli dva pramena las Ponovno aktualna ljubezen Veronike in Friderika Celjskega ZAGREB - Hrvaški restavratorji so v kamnitih stenah gradu Veliki Tabor pri Desinicu našli dva pramena las, za katera menijo, da sta morda pripadala srednjeveški lepotici Veroniki Deseniški. Legenda pravi, da je nekdanji lastnik dvorca, grof Herman Celjski, ukazal, naj Veronikino telo zazidajo v zidove gradu, potem ko jo je obtožil čarovništva. Kot je povedala Nadica Jagarčec, vodja gradu Veliki Tabor, ki leži nedaleč od Podčetrtka na hrvaški strani meje, so pramene našli v ponedeljek med restavratorskimi deli v luknji enega izmed kamnitih vhodov v grad. V začetku 80. let so med urejanjem gradu našli tudi žensko lobanjo, za katero pa niso mogli potrditi, ali je pripadala nesrečni Veroniki. Jagarčečeva je še potrdila, da je eden izmed pramenov svetlo rjav, drugi pa temno rjav. Poudarila, je da bi zaradi teh pramenov lahko v novi luči ocenjevali ljubezen med Veroniko in Friderikom Celjskim, sicer sinom Hermana II., ki je nasprotoval zvezi svojega sina s plebejko. Veliki Tabor je eden izmed najbolje ohranjenih poznosrednjeveški h in renesančnih gradov na Hrvaškem ob hrvaško-slovenski meji pri mejnem prehodu Imeno arhiv Po legendi naj bi Veronika, ki ni bila plemenitega rodu, živela v podnožju Velikega Tabora, Friderik pa se je vanjo zaljubil. A Herman II. jo je obtožil, da je Friderika uročila in da je čarovnica. S Friedrikom sta se nekaj časa skrivala, tudi v gradu Fridrihštajn pri Kočevju, a so ju na koncu Hermanovi vojaki ujeli. Sodišče je Veroniko oprostilo obtožb, a je Herman Celjski kljub temu ukazal, naj jo zadušijo v lesenem sodu z vodo, njeno truplo pa potem zazidajo v severno steno dvorca, pravi legenda. Sina Friderika je za štiri leta zaprl v enega od stolpov v Celju, ki je danes znan kot Friderikov stolp. živali - Medvedi, volkovi, šakali ... V Švici narašča število divjih zveri ŽENEVA - V Švici se je število divjih zveri, od medvedov, volkov do šakalov znatno povečalo, so nedavno sporočile švicarske oblasti, ki zadovoljno ugotavljajo, da politika zaščite velikih zveri v Švici daje pozitivne rezultate. Večina vrst divjih zveri se je namreč v Švico vrnila šele v pred nekaj leti. "Razvoj dogodkov je spektakularen," je za časnik Le Temps ocenil Reinhard Schni-drig, ki vodi zvezni urad za divje živali in biotsko raznovrstnost pri okoljskem ministrstvu. "Vse vrste so v porastu tako ali drugače," je dodal. "Medvedi se vsako poletje vrnejo v Švico, volkovi pa so se začeli množiti tudi na švicarski zemlji," je dejal. Poleg tega so v Švici v zadnjih tednih prvič opazili zlatega šakala, ki naj bi prišel z Balkana. Povečuje se tudi število risov, divjih mačk in lisic, je še pojasnil. "Celo bobri preizkušajo zrak v Švici," je dodal. Večina vrst zveri je v Švici zaščitenih, saj so jih v minulih stoletjih praktično že povsem iztrebili. Njihova prisotnost v švicarskih gozdovih pa kaže, da politika zaščite daje rezultate in da se biotska raznovrstnost švicarskih gozdov krepi. Pustite se peljati...! V obdobju, ki ga živimo sedaj, ko gospodarska kriza vpliva tudi na mobilnost ljudi, Trieste Trasporti smatra koristno spodbuditi uporabo javnih prevoznih sredstev in nakup abonmajev, ki omogočajo družinam velike prihranke. LETNI ABONMA Velja na celem omrežju ali na eni sami liniji in je uporaben za celih 12 zaporednih mesecev od datuma zakupa. Kasnejše spremembe cen ne vplivajo na že izstavljene abonmaje. Cene abonmajev za leto 2012: LINIJA € 238,50 OMREŽJE € 300,00 Za izstavitev abonmaja je nujno predložiti: - fotografijo v formatu za dokumente; - davčno številko in veljaven osebni dokument. POMEMBNE INFORMACIJE: Možno je plačilo s kartico Bankomat, kreditno kartico ali čeki. V primeru izgube ali kraje abonmaja, zglasite se na blagajni s kopijo policijske prijave in fotografijo. Izdali vam bomo dvojnik abonmaja brez dodatnih stroškov. Deželni zakon 24/2009je za globe določil naslednje zneske: ■ € 40,00 (plus cena vozovnice) v primeru neveljavne vozovnice (€ 60,00 v primeru ponovitve prekrška). V trenutku izvajanja kontrole na avtobusu je potrebno pooblaščenemu uslužbencu (kontrolorju) predložiti abonma in veljaven osebni dokument. POZOR! Pojavili so se primeri, ko osebe izjavijo lažne osebne podatke. Opozarjamo vas, da se to smatra za kaznivo dejanje in je kot tako kaznovano. Prodaja abonmajev: ulica Lavoratori 2, odprto od ponedeljka do četrtka 8.30-12.30 in 13.30-15.00, ob petkih 8.30-12.30. www.triestetrasporti.it. Brezplačna zelena številka 800-016675 Abonma se izplača! i