624
Vojeslav Mole: Moja kraljica Mab.
plamen nov srce mi staro greje, in dejal bi, da je izmenjala še srce celo mi tajna roka.
Vila krasna, čarodejka mila, gledam te in pijem sladko srečo, gledam in uživam rajsko sliko, pa poslušam tajnoblago glasbo, pa se čudim, čudim ter vprašujem, ali bdim in zrem resnico živo, ali sanjam rožnobarvno bajko. Saj so bile sanje vedno lepše nego svet človeštva in predmetov; pred menoj pa se razgrinja slika, ki je lepše ustvariti ne more hrepenenje niti fantazija. Ali res ne sanjam sanj prelestnih? Ako bdim, povej, kako zaslužim slast vtelešenega koprnenja; ako sanjam, pusti me še v sanjah, ker bi umorila me resnica, ki nikoli ne doseže čarov, pred očmi duha se mi vrstečih."
(Konec prihodnjič.)
Moja kraljica Mab.
Xi si moja kraljica Mab,               Ti si mojega vrta tulipan —
tvoje krilo sinje nebo je,            iz pomladi pribrstel je,
dve so vijolici tvoje oči,             zlate je svoje oči odprl
dve so liliji roke tvoje.               in z vso vesno zadehtel je.
Ti si moja kraljica Mab,
tvoja ljubav je morje mirno,
morje brez viher, brez dna, brez mej —
in jaz te ljubim neizmerno.
Vojeslav Mole.