m PHIHDHSKI DNEVHIK GLASfiLO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Zahtevamo kaznovanje fašističnih atentatorjev na naše ustanove! [^to Vi . Štev 249 (1640) ?oStnlna Platana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST, sobota 4. novembra 1950 Cena 15 lir vzroki fašistične podivjanosti Wm„'m’0r-mo. in ne smemo Včerajšnje otvoritve nveaH Modemskega leta in j. 5 ■ sedeza tržaške itali-«ce univerze. Predvsem pa J* oremo in ne smemo mi- Ul w so » ob 2iL-.‘ki Povzročili univer- Z* kakor tudi ne n:,r besed prosvetnega mi- titetvo Vlade in univ er- (e w 9a rekt°rja Cammara-prekn T°rem° in ne smemo 'ato i S€aa *e°a ne samo del SLVlf *° tiSe veli' S2 lela tržaškega prebival- kstorSi "a svečanosti ni bil tmueS tudi zato, n-K **? iz P°r°čil posamez- }ne za' hm ®° 2 dvema bese- h atenSf**1 mim°arede noč-t:je e Ua naše organiza-heJL ustanove pred dvema n<;mesto, da bi sra-fl.., razoahl, j0 šibal, poi-2rofce ju jih, obsodil **»> to hočemo storiti mi, 'tlPr!.emišnji teroristič-ij Jj"1^ na naše organizacije fašistični izpadi p ,, 1 ,zwo7 in iste vzroke. ^ ffini, študenti so včeraj - “ne tzpremenili sveča-sedeža S.!** »0ip„ m,)9 novega _______ Prvi v pravo - v 'vrsti. Mbno Prismojeno, neotesa- in podivjano raz- vseh fašističnih •‘ient ,razbesnele 'in 'v 'faši- Sfr*Zn?eZ°°iene sodrge: \>rhevi?Tan*e antifašističnih "V>r, P«™*, idiotsko in It J?? nedostojno norčevanje ?o!it«"e ali kul-tolff. e Zadra, Dalmacije — *»n ®uo^p™ svečanem go tou^ar rektor Cammarata %■„.ni ne omenjajoč — za-p ~~ Ljubljane, Splita itd. hkujk!t se ie spričo toVkšne »si nu-e razbrzdanosti me-’Jreliito 0 vprašati: AH ie &nW graditi takšno krasno \ L*8 rodlvjano faz- Pat7te»7)o, r°0’ we bi bilo n»lae'i7,f„*opret* ,,so t'1 <(2ln' 1 Jo Tt„ * w P°boljševalnico T®*tenafprei nefmp-človeškega $nU z vSah°l,e'ti' ki3° ‘e „ tJo V.1PT” razorai^či Ji PoJnh?-Pr! oli* da e veči-Jjlu taktni ar>"tov bila t « n,T,en3'’- bi l|. ^iaf- J?* ^ njihov rek- 'n sP ni K lte svoje mis- ir«{0 ,lntio1ro zamislita rad SVni ?ra-'ute raa (;kbo{en!uJe riaeiie namesto, ^,*bnat-#)|))tak5ne ^^ta*)0* ~ nc We le za kak SC mč ob' b thlvo ,3 -t bifoo.iena. ,e' d« Se mladina, 'a f še V u&ernt __7‘ .-r minama. >“,h dole« % • £>okJien°m ni treba iti % > na nam žp tt^e- H S°.«n7StU ~ nudila ?oLln C n Vovornika: Go- i^fssr- ),, ttovo V&°1 9| tl Gonella J10 t^erai« * tlst0 univerrit t mnenju . -ttetno poslop- ie L&Vrtnot in de- » CjT°Jnei| l žiu Trst J" ", >, nite, tp""------------ -i i. . •‘“■eon °d te0a same->>^i i®°r^3a me-‘»a tolste, )_ ** no nanju K1 r J? y*e0a sovra-l|S> oooori te-S>oja dir in nad- l6> ^šf^njanja in svoje ‘ f)ji*e ^rs* ■ ranjen v ■'tr0,®dporpnr^l duhopno, da idr ?r°ti nsaicršnim uC5m«ne tV za *voio j® tn triumfa. Va-19 njegov duhovni žar, ki je danes njegovo najmočnejše in najbolj zastrašujoče orožje .. .». — nTrst bo hotel kakor vedno, ne razdvajati temveč združevati, in ta njegova volja in sposobnost bosta potrdila njegovo pravico biti in ostati italijanskis, — Ze v tem zadnjem stavku je protislovje, v katerega se zaplete vsak, ki hoče ignorirati dejstvo prisotnosti deset in de-settisočev avtohtonega slovenskega prebivalstva s kričanjem o italijanstvu kakor Gonella, ki je prvi odgovoren zato, da 150 slovenskih vasi v. Slovenski Benečiji nima niti ene osnovne šole v slovenskem jeziku ter da starše beneških otrok, ki hodijo v slovensko šolo v Gorici v cilju zastraševanja zaslišujejo na o-krajnem sodišču v Tarčentu. Popolnoma nezavito in neprikrito pa je govoril rektor Cammarata sam. Poudaril je enavakon, ki so jo Z ustanovitvijo Tržaškega ozemlja napravili zavezniki in ki so jo — mislil je na tristransko noto— že sami priznali. Govoril je o beguncih iz Pulja, ki so jih prav takšni kakor je on z nezaslišano propagando sovraštva proti Jugoslaviji spravili na begunsko pot; zdihoval je po Piranu in Rovinju, Reki in Zadru ter italijanski Dalma- (Nadaljevanje na 2. strani) Hssolncila o skupni akciji za mir spreleta v glavni skupščini OZH V posebnem odboru za kolektivne ukrepe je zastopana tudi Jugoslavija, ki je med razpravo aktivno pripomogla, da so se v resolucijo vnesle določbe, ki kolikor mogoče jasno opredeljujejo naloge OZN -s tem v zvezi • Delo v posameznih odborih FLUSHING MEADOW5, 3. -Glavna skupščina OZN je danes dokončno s ogromno večino odobrila resolucijo o skupni akciji za mir in o ukrepih za kolektivno varnost. Glasovali so posebej o vsakem členu in vsega skupaj 52 krat. Za celotno resolucijo je glasovalo 52 delegatov, 5 jih je glasovalo proti (sovjetski blok), 2 pa sta se vzdržala (Indija in Argentina) . Se pred glasovanjem je pred. sednik skupščine poudaril veliko važnost te resolucije in dejal, da je morda to najvažnejša resolucija, ki je o njej razpravljala glavna skupščina od ustanovitve OZN. Med glasovanjem o posa. meznh členih je sovjetska skupina glasovala priti vsem členom ižvzemšj onega, k; ustanavlja tako imenovane varnostne patrulje, v katerih je zastopana tudi Sovjetska zveza. Razen resolucije sedmih držav je glavna skupščina odobrila sovjetsko resolucijo s francoskim spreminjevalnfm predlogom, ki priporoča Varnostnemu svetu, naj izvede u-krepe, ki jih določa listina OZN, da se lahko zoperstavi slehernemu ogrožanju miru. Francoski dodatek poudarja, da določbe v resoluciji ne bodo mogle preprečiti glavni skupščini izvajanja funkcij, ki jih ji podeljuje «Achesomov načrt«. Sovjetska zveza se je vzdrževalaa glasovanja o svoji resoluciji, ker ni odobrila fran. coskega dodatka. Druga resolucija, ki sta jo predložili Irak in Sirija, pa poziva pet velikih sil, r.aj skupno ali posamezno, in če je potrebno tudi z drugimi državami, proučijo vsa vprašanja, ki so med njimi sporna in ki bi lahko ogrožala mednarodni mir. Ta resolucija je bila sprejeta soglasno. Resolucija o ukrepih za kolektivno varnost določa, naj se skliče izredno zasedanje glavne skupščine v 24 urah, da se obravnava vprašanje kolektivne akcije proti napadu kadar Varnostni svet ne bi mogel iz. dati potrebnih ukrepov zaradi uporabe veta. Izredno zasedanje glavne skupščine se lahko skliče v 24 urah po zahtevi sed. mih članov Varnostnega sveta ali pa večine članov OZN. Resolucija določa tudi ustanovitev «vamostne patrulje«, ki bo dajala poročila o stanju v deželah, kjer je nevarnost, da izbruhne spopad. V varnostni patrulji so Kolumbija, CSR, Francija, Indija, Irak, Izrael, Nova Zelandija, Švedska, Pakistan, Sovjetska zveza, Velika Reorganizacija zahoBodaje v FIBI Prilagoditev zakonodaje spremembam, ki so naštele zaradi reorganizacije in decentralizacije jugoslovanskega gospodarstva -Pripravljen je tudi načrt novega kazenskega zakonika BEOGRAD, 3. — Kakor poročajo, čaka ljudsko skupščino FLRJ naloga da pripravi vrsto zakonov, da sedanjo zakonodajo prilagodi spremembam, ki so nastale zaradi reorganizacije in decentralizacije gospodarstva in zaradi izročitve gospodarskih podjetij v upravo delovnim kolektivom. Tako se pripravlja tudi reorganizacija zakonodaje. To obširno delo bo Ljudska skupščina FLRJ izvršita na svojih bodočih zasedanjih v tem letu in v prvi polovici prihodnjega leta. Spočetka je bilo določeno, da bo prvo prihodnje zasedanje Ljudske skupščine letov v novembru. Predvidevali so, da bodo na tem zasedanju proučili načrt novega kazenskega zakonika in nekatere gospodarske zakone v zameno za one, ki so preživeli zaradi ukrepov o decentralizaciji in zaradi izročitve upiave gospodarskih podjetij delavstvu. Glede kazenskega zakonika javljajo, da bo r.-ov načrt pripravi jan te dni. Ker pa se predvidevajo znatne spremembe še nekaterih zakonov, ki bodo vključeni v nov kazenski zakonik, ne bo načrt tega zakonika predložer.’ skupščini la mesec, zato da se vse spremembe lahko istočasno vnesejo vanj. I nje Japonske, i. vprašanje obo- O tem bo sikupščina razpravljala na svojem zasedanju spomladi prihodnjega leta. Ravno tako niso še pripravljeni novi gospodarski zakoni irj zato je bilo zasedanje odgo-dano in predvidevajo, da se bo skupščina sestala dvakrat v decembru. Se pred razpravljanjem o gospodarskih zakonih bodo morali zakonodajni odbori Ljudske skupščine prilagoditi novemu sistemu vodstva gospodarstva celo vrsto že obstoječih zveznih zakonov. Kov poizkus barantanja Sovjetsko zveze? LAKE SUCCESS, 3. — Dopisnik ((Reuterja« iz Lake Suc-cessa piše, da predvidevajo, da bo Sovjetska zveza v kratkem ponudila skupno rešitev glavnih mednarodnih vprašanj, in sicer še pred zaključkom seda-, njega zasedanja glavne skupščine OZN. Domnevajo, d^ bo Sovjetska zveza predlagala sestanek Sveta zunarjih ministrov. k; naj bi znova proučil vsa sedanja sporna vprašanja, in še posebno: 1. mirovno pogodbo z Nejnčijo, 2, mirovno pogodbo z Avstrijo, 3. vpraša- NOVI DELHI, 3 — Cele LR tem poročajo, da so na Fandit Kitajske so zilomile vsak obo- Nehruja, ki ni bil naklonjen rožen odpor v sevemovzhod- nem Tibetu ter so, po zadnjih vesteh, le še 240 km od tibet-ske prestolnice Lase. Tlbetski begunci, kj so prišli v Kalim-porig ob sevomovzhodni meji z Indijo, so izjavili, da ie kitajski vdor podoben vojaškemu sprehodu. Kitajski oddelki Imajo vsaj 21 tisoč mož večinoma nerednih čet, rekrutiranih med domačini. Med operacijam; severnozahodno od Siandoja se je 9. tibetski polk skuofl-j s poveljnikom prostovoljno nridružil kitajskim silam. Polk je imel 2000 mož Dalaj Lama, I6-letni ((voditelj« Tibeta je danes skupaj z regentom Takta Rimpoš" in s člani vlade zapustil Laso. Novica, ki je prišla v Kalimnong in ni bilB uradno potrjena, pravi, da ie Lama odpotoval v neznano sm“r. . Iz Novega Delhija pa med- ukinitv! diplomatskih stikov z LR Kitajsko, začeli pritiskati njegovi svetovalci, naj v naglici predloži vprašanje vdora LR Kitajske v Tibet pred Združene narode. Baje se je ta pritisk posebno povečal po odgovoru vlade LR Kitajske na indijsko noto. Jutri se bo sestal vseindi-jski državni kongres. Glavni odbor Pa bo razpravljal o vprašanju Tibeta. Dopisnik «Statesmana» iz Kalkute poroča, da pomeni Padec tibetskega mesta Kuamdo. pravi polom tibetskih sil. V Kalimpongu pravijo, da so to mesto branile tibetske izbrane čete pod poveljstvom nekega ministra in sedmih polkovnikov. Napredovanje kitajskih čet proti Kuamdu je bilo bliskovito Najprvo so kitajske čete obkolile mesto in ga nato zavzele v'napadu. rožitve in nadlzorstva nad atomsko energijo. Dopisnik pravi, da sovjetski krogi v Lake Suc-cessu ugotavljajo, da žel; Mo skva, nai bi ta vprašanja proučili skupino in ne ločeno, ker da mer.-i, da je laže priti na ta način do kompromisa, ker orno-goča večje število predlogov z ene in druge strani. Ce bi te govorice odgovarjale resnici, bi pomenilo, da namerava Sovjetska zveza znova spravljati v zvezo razna vprašanja, ki sicer niso v nikakršni medsebojni zvezi, zato da bi laže barantala v škodo prizadetih narodov, kakor se ie to pokazalo glede Slovenske Koroške, ki jo je prodala za 150 milijonov dolarjev, in kakor je skušala pozneje vmešati v vprašanje pogodbe z Avstrijo tudi tržaško vprašanje, ki s tejn nima nobene zveze. Nova grška vlada brez populistov ATENE, 3. — Venizelos je sestavil novo koalicijsko vlado, v kateri so liberalci, Venl-zelosovi pristaši in Papandreu-jevi socialdemokrati. Kot rečeno, je Sofokles Venizelos predsednik vlade ter minister za zunanje zadeve začasno pa še minister za državno obrambo. Podpredsednik je Papandreu, ki je začasno tudi minister za koordinacijo. Liberalni (ministri so: Bakopulo, ki je minister za vzgojo in začasno tudi za notranje zadeve, Stavro Kosto-pulo, minister za finance, Ave-rof, minister za državno gospodarstvo in preskrbo, Napoleon Zervas, minister za javna dela • in začasno minister za trgovinsko mornarico. Fogion Zaimis, minister za vojno mornarico. Socialdemokratski ministri so: Elie Lagakos, minister za sodstvo in začasno minister za de. lo; Avgust Teologites, minister za javni red: Andrej Lambro-pulos, minister za poljedelstvo, Nikola Eksarkos. minister za prevoz, Aleksander Postopulo, minister za higieno. Vlada bo še nocoj prisegla kralju. Iz sestave vlade je razvidno, da so ministri začasno obdržali resore, katere so do sedaj imeli p0. pulisti, ki so izpadli iz nove vlade. Britanija, ZDA, Urugvaj in Kitajska. Resolucija zahteva dalje, naj države članice izurijo, organizirajo in opremijo vojaške er.o-te, ki bodo spadale k posebnim vojaškim silam Združenih narodov. Ustanovljen bo poseben odbor za kolektivne ukrepe, ki bo poročal glavni skupščini o načinih, kako naj se ohrar.ita in okrepita mednarodni mir in varnost v skladu z ustanovno listino Združenih narodov. V tem odboru so: Avstralija, Brazilija, Belgija, Burma, Kanada, Egipt, Francija, Jugoslavija, Mehika, Filipini, Turčija, Velika Britanija, ZDA in Venezuela. Na koncu resolucije je rečeno, da je trajen mir odvisen tako od ukrepov za kolektivno varnost kakor tudi od spoštovanja vseh načel in ciljev Ustanovne listine, posebno pa od spoštovanja človeških pravic in temeljnih svoboščin. V resolucijo, ki j0 je, kakor je znano, že prej odobrila večina političnega odbora, so bili sprejeti tudi važni jugoslovanski predlogi, da je mogoče u-krepe za kolektivno varnost uporabiti le v primeru napada, m sicer proti napadalcu ter kot pomoč žrtvi napada. Tega mehanizma ni mogoče v nobenem primeru uporabiti za vmešavanje v notranje zadeve drugih držav in tudi ne kot sredstvo za vmešavanje v državljanske vojne ali pa kot sredstvo proti narodnoosvobodilnim gibanjem. Dalje se še posebej poudarja načelo Usta-novne listine, da je treba razvijati prijateljske odnose med narodi na temelju enakopravnosti in samoodločbe narodov. Tudi pri razpravi in glasovanju o tej resoluciji so Sovjetska zveza in države njenega bio~ ka pokazale svojo nenačelno politiko in v polni meri .ie prišla do izraza neskladnost med njihovimi besedami in dejanji. Sovjetska zveza je ves čas skušala vnesti v resolucijo take spremembe, ki bi resoluciji odvzele njen prav, namen. Krčevito je branila načelo, da ima le pet velikih držav monopol odločati o vprašanjih miru in zagovarjala načelo diktata velikih sil in njihove medsebojne delitve sveta na vplivna področja, pa najsi bo tudi pod okriljem Združenih narodov. Jugoslavija pa je med debato aktivno pripomogla, da so se, kakor že rečeno, vnesle v resolucijo take določbe, ki so kolikor mogoče jasno opredelile naloge OZN v zvezi s to resolucijo. Jugoslavija je tudi stala na stališču, da je bolje imeti sistem mednarodne varnosti s pomanjkljivostmi kot pa nikakršen sistem, kajti ne glede na • slabosti jn pomanjkljivosti glavne skupščine OZN se bo vendar med delegacijami 60 narodov močneje občutila volja in prizadevanje človeštva po miru kot pa v katerem koli drugem organu OZN. Glavna skupščina je nato začela debato o spoštovanju človeških pravic tn temeljnih svoboščin v Bolgariji, Romuniji in Madžarski. Politični odbor je nocoj s 47 glasovi proti 5 (sovjetski blok) in enim vadržanjjn (Jugoslavija) sprejel resolucijo pod naslovom «Mir na podlagi akcij«. Resolucija izjavlja, da je za mir potrebno, da se vse vlade obvežejo, da bodo sprejele uspešno nadzorstvo nad atomsko energijo na podlagi načrta, ki je bil že sprejet na prejšnjih zasedanjih glavne skupščine in ki je zr.an pod imemom «Baruchov načrt«. Države članice bi morale tudi sprejeti sistem nadzorstva OZN nad oboroževanjem in to oborožitev postopno znižati. To resolucijo je predložilo osem držav kot protiutež sovjetski ((deklaraciji o odstranitvi nevarnosti za novo vojno in utrjevania miru«, ki je bila v ponedeljek zavrnjena. Jugoslovanska deleeaei-ia se je glasovanja vzdržala, ker se ni mogla strinjati z nekaterimi postavkami te resolu-ciic Pododbor, ki ima nalogo določiti pogoje, pod katerimi se kaka vlada lahko sprevne kot predstavnica svoje države v OZN kadar ie njena pravica do predstavništva sporna, je nadaljeval razpravo o britan-ski resoluciji. Ameriški delegat ie iztevil. da (e treba za sprejem posameznih vlad upo- števati način, kako je bila ta vlada sestavljena zaradi notranjih dogodkov. Dejal je, da se to merilo da uveljaviti tudi glede LR Kitajske in da se bodo ZDA še nadalje upirale sprejemu LR Kitajske. Socialni odbor je včeraj s 3° glasovi proti 11 in 7 vzdržanimi sprejel tako imenovano kolonialno klavzulo. ilomal med FLRJ in BEOGRAD, 3. — V New Yorku je včeraj bil podpisan protokol med FLRJ in Čile, na podlagi katerega so bili vzpostavljeni diplomatski in konzularni stik; med obema državama. Protokol je podpisal Aleš Bebler za Jugoslavijo in Santa Cruz za Cile. Miški dM se ogiba diskusile o BsspodarsHem izkoriščali uzkoflnoeuropsHiii flrzau Jugoslovanski delegat v gospodarskem odboru OZN dr. Vilfan predlaga, naj se ugotovijo objektivna dejstva glede tega izkoriščanja - Poljski delegat se zopet boji izgovoriti besedo Jugoslavija Čestitke maršala Tita predsedniku Trumanu BEOGRAD. 3 — Maršal Tito je predsedniku Trumanu poslal brzojavko, y kateri mu čestita zaradi neuspelega atentata na njegovo osebo. FLUSHING MEADOWS, 3. — Jugoslovanski delegat dr. Vilfan je na seji gospodarskega odbora zahteval, naj se predlog poljske resolucije spopotaa z zahtevo. ca se razen glede kapitala ir.ozemsikih zasebnih družb vo-dj anketa tudi glede dobička inozemskih državnih družb, ki ga dobivajo v obliki dividend in' obresti iz gospodarsko nezadostno razvitih dežel. Dr. Vilfan je poudaril, da so izkušnje Jugoslavije V povojnih letih pokazale, da se lahko izkorišča nezadostno razvita de-žela tudi po mešanih družbah, v katerih je udeležen inozemski državni kapital. Znano je, da so v Jugoslaviji nekdaj obstajale mešane jugoslovansko-sovjetske družbe. Podobne družbe obstajajo še dalje v nekaterih vzhodnoevropskih in azijskih državah. Jugoslovanski delegat je dalje poudaril, da je v (.popolnitev podatkov, ki so po trebni gospodarskemu odboru, potrebno proučiti vpliv in da se izvede anketa o profitih mešanih sovjetskih družb y teh državah in da se na ta način ugotovijo objektivna dejstva o sovjetskem gospodarskem izko riščanju teh držav. Jugoslavija izhaja s stališča, da je treba odstraniti vse ovire v gospodarskem razvoju nezadostno faz- Francoski umik iz Laokaja Razgovori za ustanovitev Baodajeve vojske, ki naj bi se borila za francoske interese SAJGON, 3. — Uradno poročajo, da se je francoska posadka umaknila iz Laokaja proti utrjenim postojankam Lajšau, Sonla, Ngjalo in Tanu-jem na področje, kjer do sedaj še ni bila zaznamovana nobena infiltracija vietnamskih čet. Evakuacija se je začela še predvčerajšnjim. Skupno se je iz Laokaja umaknil poldrug bataljon čet. Te čete so izrabile ugoden trenutek za umik, ko je popustil pritisk vietnamskih čet na utrdbo. Francosko vojaško poveljstvo je nocoj javilo, da so te francoske umikajoče se čete napadli v Kambuongu, 12 km južno-zahodmo od Laokaja na cesti v Folu vietnamski oddelki. Spočetka je sicer kazalo, da se bo umik izvedel v redu, ne da bi francoske, alžirske, senegalske in Baodajeve čete ovirali vietnamski vojaki. Na področju ustja Rdeče reke ali točneje na področju severno od Hajfonga, Tjenjena in Dinhlapa ustanavlja francosko poveljstvo nove obrambne položaje ter čisti ozemlje. Na južnem področju ustja ter v severnem in osrednjem Ana-mu pa so francoske čete v kontaktu z vietnamskimi oddelki. Na področju Turane je neka francoska kolona zašla v zasedo. Francosko poročilo gO' vori le o majhnem številu žrtev. V južnem Vietnamu pa se nadaljujejo spopadi na področju Tudaumota, 40 km severno od Sajgona. Francoski minister Letour-neau in francoski visoki komisar za Indokino Pignon ter generala Vally in Carpentier bodo iz Sajgona odpotovali v Da-lat, kjer bodo te dni imeli sestanke s cesarjem Baodajem in njegovim predsednikom vlade Tranvanhuom. Francoski uradni krogi pravijo, da bodo na teh sestankih skušali doseči u-stanovitev Baodajeve vojske. Ti krogi pravijo, da Francija na vsak način želi ustanovitev Baodajeve vojske, čeprav bo to vprašanje povezano s finančnimi in političnimi težkočami. Ta vojska naj bi imela 18 ba-taljonov. Zanje pa bi bilo treba 40 milijard frankov. Sami Baodijevi krogi pa mislijo na ustanovitev tisoč mož močne vojske, za katero bi bilo treba 400 milijard frankov, za kar pa Francija nima dovolj denarja. Prav tako so nekate: re težkoče glede tega, kdo bi bil poveljnik te vojske. Čistke v Sovjetski zvezi PARIZ, 3. — Radio Riga poroča, da so bili izločeni trije letlski ministri zaradi ((meščanskega nacionalizma«. Ti so: mi- Dott. Fausto Pecorari, Švedska in cona B Dne 27, oktobra t- J. je imel dott. Fausto Pecorari, bivši poslanec v rimski ustavodajni skupščini, politično predavanje o Tržaškem vpra-šanju v Trstu. Kot poroča «Giornale di Trieste«, je bil predavatelj nedavno v Ameriki, a d svojem predavanju je predlagal, «da bi bilo bolje borit; se, naj bj se zaupna začasna uprava nad cono B izročila neki nezainteresirani evropski sili. vključeni p plan E. R-P.. na pr. zelo civilizirani Švedski* Brez komentarja De Castru in kominfor-mi8tom v tolažbo Kominformisti in Diego de Catbro io n d zadnjem času Skozi sito in rešeto zelo razburjali zaradi vesti, da bosta angleški zunanji minister Bevin in italijanski zunanji minister Sforza ob začetku tega meseca v Rimu «barnntala» za Tržaško ozemlje. No. prišla je tolažilna vest, ki jo javDa tudi Ansa, da Bevin ne pride v Rim ter da je poslal grofu Sforzi brzojav, k.; 5e glasi; eZelo ml je žal, da mi moje obveze v vladi preprečujejo sodelovanje na sestanku odbora ministrov evropskega sveta v Rimu» Hm — bo rekel De Castro — namesto Bevina pa bo prišel morda celd sam njegov namestnik' Davies. ki s« na zadevo baje ie bol) spozna. In kominformisti mu bo- do potrdili, ker se pač že dve leti 2 De Castrom tako bistveno strinjajo zlasti kar se Trsta tiče Lega se ne bavi samo s sladkorjem... V zadnjih letih je imela tržaška Lega nazionale strašno mnogo opravka s procesi zaradi poneverbe sladkorja pa tudi zaradi poneverbe denarja, ki ga je njen administrator izročil terorističnim tol. pam za akcije v coni B. No. včeraj pa smo opazili, da se Lega zopet bavi s pozivanjem prebivalstva na (ipatrio-tične» manifestacije v teh evelikihv dneh 3. in 4. novembra. Najbrž zato, ker je pred- sedstvo prevzel izurjeni Dol-cettif Kaj bosta rekla Gombač in Malalan? Vittorio Vidali je dne 1. t. m. v tržaški rižarni med drugim dejal o Togliattiju: «Epli * e rimane il nostro capo, il capo dei comunisti italianifa Ali se Gombač tn Malalan, Bidovec in Katra strinjajo s to izjavo svojega prvega gromovnika? Pa tudi če se ne... Prešeren in vnebovzetje Zadnja številka »Katoliškega glasa» poroča, da smo Slo- venci pravzaprav bolj papeški od papeža samega. Papež je namreč šele 1. novembra proglasil za dogmo, t. j. za resnico, v katero mora verovati vsak rimokatolik prav od tega datuma dalje, da je bila Marija, Kristusova mati pri njenih 65 letih starosti z dušo in s telesom vred v nebo vzeta. »Katoliški glas« pravi, da so rimokatoliški Slovenci to že davno trdili in vedeli ter zahtevali, da se zadeva čim prej proglasi za versko resnico za vesoljni katoliški svet. Pa ne samo to! Zasluge za vso zadevo ima celo največji slovenski pesnik dr. France Prešeren ki je v to svrho napisal svojo ((Šmarno goro«. Ce ne varjamete si vzemite v roke Prešernove poezije in sj pesem prečitajte, pa boste videli, da ima glas« prav, nister za zunanje zadeve Vale-skalns, minister za kulturo Strasdins in minister za gozdarstvo Saka. Prav posebno pa so še posvarili predsednika vlade Kirkenšeina, kateremu očitajo, da je dokazal premalo ((boljševiškega nadzorstva«. 47 milijonov prebivalcev v Zahodni Nemčiji FRANKFURT, 3. — Nepopolni rezultati o štetju .13. septembra t. 1. kažejo, da ima Zahodna Nemčija 47.558.000 prebivalcev, od. teh 25.260.000 žena in 22.298.000 mož. Od leta 1946, ko je bilo zadnje štetje, je število prebivalstva naraslo za 3.850.000 duš. MOSKVA, 3. — Danes popoldne je namestnik sovjetskega ministra za zunanje zadeve Gromiko sprejel ameriškega poslanika Allena Kirka. V krogih ameriškega poslaništva v Moskvi poudarjajo, da je do tega sestanka prišlo na željo ameriškega poslanika. Na raz. govoru, ki je trajal 20 minut, so baje obravnavali tekoča vprašanja. vitih dežel, ne glede od katere sile v svetu te ovire prihajajo. Delegat Sovjetske zveze se je hotel izogniti diskusiji o sovjetskem izkoriščanju nezadostno razvitih dežel in ie izjavil, da se je p tem predmetu vodila diskusija v gospodarskem odboru lansko leta. Jugoslovanski delegat dr. Vilfan pa je v tej diskusiji dokazal s točnimi datki in zapisniki, podpisan: po predstavnikih Jugoslavije in Sovjetske zveze ob likvidaciji mešanih jugoslovansko-sovjet-okih družb «Juspad» in «Justa», da so bile te družbe dejansko oblika gospodarskega izkoriščanja Jugoslavije P.o Sovjetski zvezi. V nadaljevanju diskusije je poljslki delegat predložil popravljeno besedilo svojega predloga resolucije, v katerega je vnesel tudi jugoslovanski spremmjevalni predlog, toda niti z besedo nj omenil, da je vključil jugoslovanski predlog. Gospodarski odfcor je nato nadaljeval diskusijo o poljskem prelogu resolucije, ki zahteva, da glavni tajnik OZN pripravi razpravo o profitih inozemskih družb v gospodarsko nezadostno razvitih deželah. insdnarodnl konferenci v BEOGRAD, 3. — Agencija «Tanjug» poroča, da sta dekan pravne fakultete na beograj. ski univerzi Borislav Blagoje-vič in ravnatelj jugoslovanskega bibliografskega instituta Mirko Rup?i odpotovala V Pariz, kjer se bosta udeležila mednarodne konference za napredek bibliografije, ki bo od 7. do 10 novembra. Konferenco je organiziral UNESCO. Parizu Togliattijevo stanje RIM, 3. — Zdravstveno stanje voditelja italijanske KP je normalno. Zdravniki, ki ga zdravijo, so zadovoljni z njegovim zdravstvenim stanjem. Trl|e zahodni poslaniki na razgovoru v zunanjem ministrstvu v Moskvi MOSKVA, 3. — Sovjetsko zunanje ministrstvo je danes pozno zvečer pozvalo poslanika Francije, Velike Britanije in ZDa v Moskvi, naj se zglasijo na tam ministrstvu. Do sedaj ni še znam vzrok tega poriva. LONDON, 3. — Danes poročajo, da so povabili Jugoslavijo. nai se udeleži mednarodne tariine konference, ki se ie začela 28. septembra v Torciuayu, Odsovor jugoslovanske vlade še ni znan. Po atentatu na Trumana PORTORIKO. 3. — Guverner Munos Marin je javil, da so do sedaj aretirali 250 nacionalistov, in komunistov ob priliki nedav* nih nemirov. Guverner je poudaril, da bodo pridržali ali izprašali 600 nacionalistov in približno 15Q komunistov. Guverner je napadel komuniste, češ da so oni krivi nemirov, ter je omenil, da bodo oblasti izvršile natančno preiskavo. Medtem pa prihajajo vesti iz ZDA, da so pozvali pred sodišče tri nacionaliste s Portorika, in sicer voditelja nacionalistične stranke v New Yorku Juana Pinto, strica žene atentatorja Collaza Juana Corteza in še nekega Johna Correa. Vse te tri je že včeraj zaslišal zvezni tožilec. Vdova ubitega atentatorja Torresole se je skraja umaknila aretaciji. Skupaj z otrokom je izginila iz hotela, kjer je stanovala. Baje je tudi ona aktivno sodelovala pri pripravi atentata. Na tiskovni konferenci Je Truman omenil, da so domačini na Portoriku državljani ZDA in da ni spremenil stališča, ki ga je imel leta 1948, ko je izjavil, da mora tamkajšnje ljudstvo odločati o odnosih z ZDA. Truman je dejal, da je dal Portoriku prvo krajevno vlado. Vdova atentatorja Torresole je bila izpuščena na začasno svobodo, potem ko Je plačala kavcijo 50 tisoč dolarjev, Državni tožilec je izjavil, da je vdova izrekla svojo predanost nacionalistični stranki jn izjavila, da se strinja i dejanjem svojega moža. * * • Ker je Truman na tiskovni konferenci tako močno zagovarjal demokratske kandidate na prihodnjih volitvah, sodijo v Washingtonu. da bo imel jutri v Saint Louisu v državi Missou-ri važen politični govor, v katerem bo obravnaval notranjo politiko. Da bi pripomogel k uspehu svoje stranke, bo baje Truman opozarjal, da je treba izpolniti imenovani «Fair Deal« in da je treba izboljšati življenjske pogoje ameriških mno. žic. Kar se tiče zunanje politike njegove stranke, bo sicer opozoril, da se upira sovjetskemu ekspanzionizmu in kateremu koli napadu in da hoče predvsem ohraniti mir. Sodijo, da bo tudi poudaril potrebo nadaljnjega oboroževanja ZDA. Kljub temu pa ne smejo pozabiti na socialni napredek. Vse to naj bi p0 mnenju političnih krogov povečalo popularnost demokratske stranke. Za sedaj je Američanom uspelo zaustaviti pritisk severnih Korejcev V FlusHing Meadowsu pričakujejo Mac Arthurjevo poročilo o posegu kitajskih čet v boje na Koreji KOREJSKA FRONTA, 3. — Novi položaj na severnozahodni fronti na Korej; še ni jasen. Vendar pa prevladuje vtis, da je Američanom za sedaj uspelo zadržati močan pritisk severnih. Jasno je, da so si severni postavili za cilj osvojitev trikotnika Sinanju. Anju in Ku-nuri. južno od reke Songšon. Cim bi jim uspelo zasesti ta trikotnik, potem bi imeli praktično odprto pot do Pjongjanga. Ameriško poveljstvo, ki ne nudi podrobnosti o bitki, omenja številčno premoč sovražnika, ki je vdrl na jug iz Unsana, Vendar pa ne poudarjajo, toliko številčne moči sovražnika v tej protiofenzivi kakor količino in kvaliteto njegove oborožitve. Severni so sicer operirali z majhnimi edinicami, toda te so bile tako odlično opremljene z raketnimi topovi in oklopnimi silami, kakor do sedaj še niso opazili kaj takega pri severnokorejski vojski. Kar se tiče vmešavanja kitajskih rednih čet. vlada še vedno velika negotovost. Vendar je že gotovo dejstvo, da so same severnokorejske sile večje, kakor je to računala obveščevalna služoa, ko so južni prodirali na sever. Točno ne bo mogoče še nekaj dni določiti obsega kitajskega vmešavanja v to vojno. Na osrednjem in vzhodnem področju je položaj neprimerno boljši, vendar n izključeno, da bodo severni, zbrani okoli jezera Sosin in severno od Pungsa-na skušali prevzeti iniciativo v svoje roke, V splošnem ni položaj ne kritičen ne resen. Le ena stvar je gotova in sicer ta da so se zavezniki zmotili, ko so mislili, da je vojna n* Kprejj končana. V zadnjem trenutku so severni pokazali, da so še močni, in priznali je treba, da so svoje uporaoili izkrcanje v Vonsanu in Ivonu in tako zagotovil varnost čet v prvi bojni črti. Isto priznanje je treba tudi pripisati njegovim generalom, ker so brez obotavljanja zelo stvarno ravnali, čim so doživeli južni udarec. 24. divizija se je umaknila daleč nazaj, čeprav je bila le še 20 km od mandžurske meje, prav tako je treba priznati stvarno presojanje položaja bliskovitemu manevru, kateremu je treba pripisati uspeh, da se udarec pri Unsanu ni spremenil v pravi poraz. Poročilo severnih pravi, da oddelki severne vojske vršijo napade na ameriško in južno-korejsko vojsko. Na področju zahodno od Ansju napredujejo severnokorejske čete. Severno-vzhodno od tega kraja so napredujoče sile prizadejale hude izgube sovražniku. Boji se vršijo tudi ob vzhodni obali na področju severno od Kamkina in na področju pri Semedzinu. « * * Politični opazovalci v Flu-shing Meadowu predvidevajo, da bodo ZDA v naglici sklicale Varnosta' svet. če bo general Mae Arthur potrdil, da se čete LR Kitajske udeležujejo bojev na Koreji. Krogi blizu ameriške delegacije pravijo, da zaenkrat še niso dobili nobe-nega Mac Arthurjevega poročila, vendar pa da ga pričakujejo. Pogoste vesti o vp&du kitajskih čet v Korejo smatrajo številne delegacije za zelo vznemirljive, kajti intervencijo kitajskih čet na Koreji bi imeli za in bi zelo znanja vlade______ plomatski krogi se sprašujejo, zakaj je za Intervencijo na Koreji vlada LR Kitajska izbrala sedanji trenutek, ko so njeni predstavniki povabljeni v Lake Success na razgovore o ameriških napadih na Kitajsko. Ce bo Mac Arthur potrdil ve- Truman in člani njegove vla. de so danes poslušali dolgo poročilo o položaju na Koreji in o prisotnosti kitajskih čet na severni fronti. Poročilo so oddali častniki vojske in ameriškega letalstva, Tajniki raznih departmanov, ki so prisostvovali seji, niso novinarjem dali nobene podrobnosti. NOVI PELHI, 3. — Pred vo-livno komisijo zbrano v Delhiju, ie včerg) Bandit Nehru iz-javil, da bodo morale biti splošne volitve v Ir.diji še pred koncem maja prihodnjega leta. To bodo prve volitve po razglasitvi neodvisnosti. Tako bo prvič glasovalo približno 180 milijonov indijskih volivcev. Po razglasitvi neodvisnosti je prevzela oblasi brez volitev kongresna stranka, ki je bila tedai edi-r.a politična stranka v Indiji. Zaupnica Izraelski vladi JERUZALEM, I, — Izraelski parlament je izrekel zaupnico novi vladi Ben Guriova. Za vlado j« glasovalo 69 poslancev, 42 proti, 2 pa sta se vzdržala glasovanja Jutr} se bo prvič sestala nova vlada. Mislijo, da bodo na tej seji proučili gospodarska vprašanja in predvsem važne razgovore, ki so sedaj v teku z Ameriko, od katere bi Izrael želel dobiti gospodarsko pomoč. omajalo možnost pri- iTurško-bolgarski spor ide LR Kitajske, Di- ^ ? H sile uporaoili tudi v pravem času in na pripravnem kraju. , w w- p,riz",all pa tr2bfu?a drUt\f 'h« o kitajskem vmešavanju, bo uKatoliški strani, da ie Mac Arthur ravnal [položaj teh predstavnikov zelo i zelo previdno, ko jo zapovedal J omajan, prjivijp opazovalci. FLUSHING MEADOVVS 8 — Iz obveščenih virov javljijo, da je Turčija sskler.ilB predložiti Združenim narodom vprašanje izgona večjega števila Turkov jz Bolgarije. Turška vlada pa ie m sklenila, v kakš-m oblata vnanje »red. Pravi vzroki (Nadaljevanje a 1. strani) tiji, pri čemer ni pozabil na znane balkanske atribute o človečanskih svoboščinah, ki jih menda le italijanski demo-krščanski režim lahko zajamči itd. itd. Pač slovar, ki ga poslušamo v Trstu, odkar smo iivi in ki ga je prof. Camma-rata poskušal prikriti s filozofiranjem o ekutiuri, ki ne po. Inenja nacionalizem» ... Tako sta torej učila svoje jrazgrajaške študente včeraj prosvetni minister iz Rima in rektor, ki se je jezil nad njihovo podivjanostjo, ki pač ni nič drugega kot posledica takšnega učenja, ne samo njegovega, temveč sistematičnega •učenja izza fašistične dobe in še od prej učenja, ki se nadaljuje tudi danes. Prav to učenje vodi do podivjanih fašističnih izpadov, kakršni so bili včeraj in do fašističnih zločinskih atentatov fzredvčerajšnjim in še prej. To učenje vodi v imperialistične pohode, kakršen je bil zadnji, ki je doživel poraz in na katerega ponovitev takšno učenje tržaško italijansko mladino pripravlja. Grenkoba in žalost — ama-tezza e tristezza — o katerih je govoril včeraj rektor, pa je prevzemala iz popolnoma drugih vzrokov tudi nas, ko smo morali vse ugotoviti. Zlasti pa zato, ker predstavnik najvišje kulturne ustanove v Trstu, na katero bi hoteli bUj ponosni tudi mi, enostavno vzvišeno ignorira obstoj deset in deset-tisočev tržaških meščanov slovenske narodnosti, katerim se kratijo celo pravice do njihovih osnovnih šol v tržaškem mestu. In prav tam je eden izmed prvih vzrokt/v fašistične podivjanosti, ki se je pokazala na svečanosti včeraj in ki ima svoj končni izraz v zločinskih atentatih na naše organizacije. Bolgarske obtožbe na račun turških oblasti PARIZ, 3. — Bolgarski poslanik v Parizu je imel danes zjutraj tiskovno konferenco. Poslanec Vladigerov se je dotaknil vprašanja izgona' Turkov iz Bolgarije. Vladigerov je obsodil stališče turške vlade, katero je obtožil, da ni spoštovala «konvencijo o emigraciji«, ki sta jo podpisali obe državi leta 1925, in da je 7. oktobra na lastno pest zaprla mejo z Bolgarijo, jn končno, da je brutalno postopala s turškimi begunci, ki so ostali blokirani pred turško mejo; Poslanik je turškim oblastem očital, da ho. če jo izrabiti vprašanje emigrantov, zato da bi se vmešavale v notranje zadeve Bolgarije. Vladigerov je zanikal turške obtožbe, da bolgarske oblasti zatirajo turško manjšino, ter dejal, da bolgarska vlada skrbi za kulturni, materialni in tehnični razvoj turške manjšine. Bolgarske kominformistične oblasti obtožujejo turško vlado tsga, kar tudi same delajo, t. j. da izganjajo na tisoče in tisoče Turkov, preseljujejo obmejno prebivalstvo v notranjost države in na razne druge načine kršijo najosnovnejše človeške pravice. Letalo s 40 potniki in 8 člani posadke izginilo nad Alpami LONDON. 3 — Nobene vesti ni o štirimotorr.-em prevoznem letalu «Constellation» letalske družbe «Air India«, ki je danes zjutraj zapustilo Kairo. V letalu je bilo 35 potnikov in 5 članov posadke. Letalo, ki je letelo na prog; Bom-baj-Lon-don, bi moralo pristati v Ženevi. Ob 9.30 zjutraj je letalo sporočilo, d« je 8Q km južr.o-vzhodno od Liona. Letelo je v višini 4700 m. z vetrom, ki je z jakostjo 90 km pihal y smeri proti zahodu. Tehniki sodijo, da je zaradi tega vetra letalo zašlo proti vzhodu, morda proti Mont Blan.-u. V Švici so letala takof začela iskati sled za izgubljenim letalom, vendar je to iskanje oviralo slaho vreme. Tudi iz Grenobla poročajo, da francoske vojaške izvidnice preiskujejo vso alpsko področje vzdolž proge, kjer bi moralo leteti letalo. Iskanju se je pridružilo tudi ameriško letalstvo v Nemčiji. Predstavnik družbe »Air India« v Ženevi je izjavil, da je bilo v letalu 40 Indijskih mornarjev, ki so se vozili v London. Poleg tega pa je bilo Sfe 8 članov posadke. 40 pod ničlo v Verhojansku MOSKVA, 3. — Iz Moskve poročajo, da so danes zjutraj v Verhojarsku zaznamovali 40 stopinj C. pod ničlo, v Moskvi pa se temperatura giba °d —2 do —3 stopinje. Z uspehom zaključena loMna pogajanja o vprašanju pehoushih delauceu Sindikalni predstavniki dosegli sporazum o glavnih spornih točkah ZDA IVASHIGNTON, 3. — Po naj-vejših podatkih o ljudskem t ju znaša prebivalstvo ZDA 0 milijonov 697.361 duš. V dnjih 10 letih se je število ebivalstva ZDA povečalo za ,028.086 duš ali za 14.5 odst. > je največji prirastek prebi-lstva v zgodovini Združenih RABAT, 3. — Komunističnega svetovalca francoske unije Leona Faixa so izgnali iz Maroka in ga na njegovo željo odpeljali v Tlemcen v Alžiru. Uradno poročajo, da so Faixa izgnali, ker ga obtožujejo, da je med svojim bivanjem v Maroku napisal več člankov, v katerih naj bi naravnost pozival k odkritemu uporu. Sporno vprašanje pekovskih delavcev j«, lahko bi rekli, v glavnem zaključeno. Ze pretekli teden so namreč sind kal. nj predstavniki dosegli sporazum glede vprašanja določitve višine normalne proizvodnje; pretekli ponedeljek pa so se na Uradu za del0 ponovno sestali predstavniki zainteresiranih strank ter sklenili po dolgih pogajanjih sporazum o vseh preostalih spornih toč kah, kot so: vprašanje nadpro-dukcije, vprašanje praznikov, ki naj bi bili v novo delovno pogodbo vključeni ter vpraša nje službenih 'let. Seveda niso v vseh teh vprašanjih dosegli pekovski delavc; tega, kar so z vso upravičenostjo zahtevali. Delodajalci so jim p0 dolgotrajnih pogajanjih odobrili samo nekatere točke, ki bodo le v majhni meri pripomogle k izboljšanju sedanjih življenjskih pogojev pekovskih delavcev. Sindikalni predstavniki so pristali na zgoraj omenjeni sporazum edinole pod pogojem, da ga odobrijo tudi pekovski delavci, ki so se prav zaradi tega sestali y torek na sedežu Delavske zbornice. Skupščina, ki so jo sklicali predstavniki Enotnih razrednih sindikatov, ES in Delavske zbornice, je popolnoma uspela. Na njej so pekovski delavci odobrili delovan-je sindikalnih predstavnikov ter sprejeli sporazum, ki so ga ti na pogajanjih izdelali. Sedaj gre samo zato, da se zastopniki zainteresiranih strank ponovno sestanejo ter dokončno sklenejo sporazum še o vseh preostalih točkah, ki se tičejo normativnega dela delovne pogodbe, nakar bodo lahko prešli k sklepanju nove delovne pogodbe, ki bo veljavna za vso kategorijo pekovskih delavcev. Kot že rečeno, niso pekovski delavci dosegli tega. kar so zahtevali in želeli. Temu je krivo predvsem pomanjkanje enotnosti v borbi sindikalnih organizacij za obrambo interesov delavskega razreda. Medtem ko so namreč predstavniki Enotnega razrednega sindikata pekovskih delavcev vedno odločno vztrajali na stališču, da morajo pekovski delavci voditi brezkompromisno borbo za svoje pravice, so bili predstavniki Enotnih sindikatov in Delavske zbornice ta. koj pripravljeni pogajati se z delodajalci. Takšno ravnanje omenjenih sindikalnih zastopnikov so seveda izkoristili delodajalci, ki so usmerjali nadaljnji potek Pogajanj v svojo korist. Da ni prišlo do sporazuma, ki bi bil popolnoma rešil sporno vprašanje v korist pekovskih delavcev, je kriv v veliki meri tudi Urad za delo, ki je vedno predlagal le take rešitve, ki bi bile v korist delodajalcev, medtem ko se ni nikoli potegnil za upravičene zahteve pekovskih delavcev. Da je naša trditev resnična, nam kaže že primer, ko je Urad za delo predlagal ogled dela v eni izmed tržaških pekarn, ki naj bi dokazal upravičenost zahtev bodisi pekovskih delavcev ali delodajalcev. Cim je Urad za delo videl, da so delodajalci omenjeni predlog z odločnostjo odbili, je spremenil svoje stališče ter ni svojega predloga niti več omenil, čeprav so sindikalni predstavniki pristali na to, da sprejmejo že v naprej vse določbe, ki bi sledile takemu pregledu. Pekovski delavci so se nad takim ravnanjem Urada za delo zgražali ter pokazali svoje ogorčenje tudi na skupščini, kjer so izjavili, dg omenjeni urad s takim svojim ravnanjem ne vrši funkcije, ki mu pripada. Z omenjenim sporazumom o glavnih spornih točkah, je bilo V glavnem rešeno vprašanje pekovskih delavcev, ki se je vleko že več mesecev. Vprašanje je sedaj, če se bodo delodajalci zgoraj omenjenih določb držali, ter spoštovali novo delovno pogodbo. Počastitev padlih v Ul OB bo v Gropadi jutri 5. t. m. ob 14. uri pri vaškem spomeniku. Govoril bo tovariš Turk, nakar bodo sledile recitacije in petje pevskega zbora iz Padrič. Vabimo vse vaščane, da se udeležijo te komemoracije. Fašistični znaki jih ne motijo pač pa brišejo slovenske napise po naših vaseh Pisali smo že o nedopustnem vmešavanju policije, ko ta od naših ljudi zahteva, da zbrišejo s svojih hiš napise, kj nas spominjajo na tiste dneve borbe naših ljudi, ko so tudi s takimi napisi hoteli dati izraza svoji volji za priključitev k Jugoslaviji. Tisti, ki so delali meje, so sicer Odločili drugače, toda zaradi tega ne morejo ti napisi nikogar boleti in niso nikomur v napoto. Ponekod je policija prihajala kar z grožnjami: napisi morajo izginiti ali pa kazen! Ko so naleteli pri naših ljudeh na odpor in so videli, da stvar ne gre tako zelo preprosto, so ubrali drugačno taktiko; ljudi sicer niso več silili, da jnorajo na lastne stroške napis« odstraniti, temveč so hoteli od rij ih le pismen pristanek, da sme policija sama napise zbri- lako vreme... Začelo je padati že zjutraj in je ves dan močno deževalo, od časa do časa pa kar lilo. Vi šek pa je grdo vreme včeraj doseglo okrog desete zvečer in pozneje, ko se je spremenilo v pravo nevihto. Poleg močnega dežja je pričel pihati še hud veter, tako da se je tistim, ki so bili že lepo doma in so samo skozi okno opazovali divjanje dežja in vetra, nudila kaj neprijazna slika. Koliko hujše pa je bilo za tiste, ki so ob tej uri še bili zunaj in se zaradi službe ali kakršne koli obveznosti niso mogli niti mirno ustaviti v kakem baru in počakati, da bi neurje ponehalo, temveč so kljub grdemu vremenu morali nadaljevati svojo pot. Nekdo pr, je le ob takih prilikah kolikor toliko zadovoljen to so avtoizvoščki, ki jih kar zmanjka. Komaj se namreč kateri zopet pojavi na čakališču, ima že takoj več klientov kot pa jih more sprejeti. * * * Včerajšnje vreme seveda ni bilo prav pogodu raznim goliar-dom in vsem tistim, ki so hoteli uprizarjati kdo ve kake manifestacije. Tudi sicer mesto ni imelo nikakega videza »posebnega« praznika, čeprav so bile popoldne trgovine zaprte. Tako se je vse nekam klavrno pričelo; otvoritev univerze, kongres krščanske demokracije in kar je bilo še napovedanih slovesnosti za včerajšnji dan. Slavnostne slike mestu seveda niso mogli dati beli, rdeči in zeleni plakati, ki so naznanjali, d’a prideta v Trst minister Go-r.ella in tajnik predsedstva italijanske vlade Andreotti. Po ne prav visoko kulturnem ponašanju «goliardov» ob slovesnosti na univerzi, kjer niti v redu govoriti ni mogel, se je mogoče minister Gonella potolažil šele r.a večerji v «Excelsdorju». Danes zjutraj pa je moral že zgodaj vstati in odpotovati v Rim. medtem ko bo njegovo mesto pri nadaljnjih slovesnostih danes in jutri prevzel Andreotti, ki bo prispel danes in bo obiskal tudi gen. Aireya. IZ SODNIH DVORAN Iz FrascaNija v Trsf Pred nekaj meseci je iz Jugoslavije v Italijo pobegnil 24-letni Nikolaj Cmčič, ki je bil ob svojem pobegu trdr.o prepričan. da v Italiji pada mana z neba. Ko pa so ga odpeljali v begunsko taborišče v Fra-scattiju, se je namišljena mana že v nekaj dneh spremenila v lakoto, taborišče, iz katerega ni smel nikamor, pa se je zanj spremenilo v pekel. Poleg osebne svobode in primerne hrane mu je primanjkovalo tudi obleke, obutve in perila. Tako je neznosno taboriščno življenje prenašal nekaj mesecev, končno pa se odločil, zopet vzel pot pod noge in se napotil proti Tržaškemu ozemlju, kamor je dospel 27. oktobra letos in se v Sesljanu javil policiji z željo, da bi ga sprejeli v kakšno tukajšnjo begunsko taborišče. Ker pa ni imel pri sebi nobenih dokumentov in je brez dovoljenja prestopil mejo Tržaškega ozemlja, so ga policisti pridržali v zaporu in prijavili zavezniškemu sodišču za določevanje narokov. Razprava pro. ti njemu bo v torek dopoldne. Begunec in FSS Pred istim sodiščem je bila nato mnogo bolj zanimiva razprava proti 23-letnemu jugoslovanskemu beguncu Cezairu Mojziču, katerega so policisti aretirali v sredo 1. t. m. Ob aretaciji jim je Cezair natvezil, da je prejšnji dan pobegnil iz Jugoslavije ter dal o sebi tudi napačne osebne podatke. Policija pa je še isti dan ugotovila, da so bile vse njegove izjave iz trte izvite, kajti pred pred meseci je bil že v taborišču na Greti, od koder so ga nato premestili v begunsko taborišče v Bagnoli v Italiji. Zaradi tega so ga predali v nadaljnje postopanje zavezniškemu sodišču, ki je včeraj pdločilo, da bo do torka, ko bo policijska preiskava proti njemu dokončno zaključena, ostal v zaporih, nakar pa bo šele odločilo o njegovi nadaljnji usodi. Ko je to slišal Cezair. je z važnim glasom naprosil predsednika sodišča, naj bi mu dovolil sestanek s kakšnim članom angleške tajne službe FSS, če pa to ne bi bilo mogoče, z nekim Milojkom Rajkovičem iz Ul. delle Erbe 8, če smo dobro razumeli naslov.. Ko je predsednik čul to njegovo čudno željo, mu je odgovoril, da bo o njej odločila policija, če bo seveda to smatrala za potrebno. Res čudni begunci! Če bo še enkrat... Končno se je pred istim sodiščem zagovarjala tudi Marija Pruni, ki so jo agenti aretirali v sredo 1. t. m. na nekem stanovanju v Ul. Revoltella 40. Nanjo so policisti čakali v zasedi skoraj tri ure, končno pa le dočakali, da je z nekim zavezniškim vojakom vstopila v poslopje. Sli so za njo in jo na nekem stanovanju presenetili z nekim vojakom, zaradi česar so jo predali zavezniškemu sodišču, ker se je družila z zavezniškimi vojaki, Ker je obtoženka že stara znanka zavezniškega sodišča, na katerega zatožni klopi je včeraj že sedmič sedela, zadnjikrat pa je bila zaradi istega kaznivega dejanja na okrajnem sodišču obsojena na 1 mesec in 15 dni zapora, ji je predsednik maj. Crabb napravil moralno pridigo, ki jo je končal z opozorilom, da jo bo sedaj zadnjikrat predal v nadaljnje postopanje rednemu sodišču; če pa jo bo še enkrat zagledal na zatožni klopi sodišča za določevanje narokov, da jo bo sam obsodil na strogo kazen, ki ji bo odvzela voljo po druženju t zavezniškimi vojaki. NOVA KRIVICA na račun slovenske šole Ne mine dan, da ne bi morali beležiti nove krivice na račun slovenske šole; ni se še poleglo razburjenje in ogorčenje med slovenskimi starši zaradi krivičnih ukrepov, ki ovirajo nemoteno delovanje slovenski šoli, že je na vrsti nova krivica. Tokrat gre za-zvišanje ur pouka italijanščine na škodo slovenščine, o čemer je naš list že dvakrat pisal. Lansko leto so na primer v petem razredu osnovne šole poučevali italijanščino tri ure tedensko, letos se je ta pouk že zvišal na štiri ure tedensko. Pouk slovenščine pa se je v nasprotju s tem zmanjšal; medtem ko so imeli lansko leto otroci sedem ur slovenščine, imajo letos pouk slovenščine samo petkrat tedensko, kar pomeni veliko krivico na škodo slovenske šole. Nihče izmed naših slovenskih Tovariš Franc Benčič krojač v Kozini slavi UO-letnico dela Pred 60 leti, 3. novembra leta 1890, ko mu. je bilo 13 let, se je odločil in odpotoval p Ljubljano, kjer se je izučil krojaškega poklica. Danes je naš slavljenec tovariš Franc, ko mu štejemo že preko 73 pomladi, še vedno čil in zdrav. Sedi pri svojem šivalnem stroju, obložen z delom ter navzlic lepi starosti skuša čimprej in čim bolje zadovoljiti vsakogar. Poleg svojega dela je kot dobro vzgojen sin slovenske ma- zati. Pri tem seveda niso bili tako strašno vljudni, temveč so na ljudi zopet vplivali z bolj ali manj prikritimi ali pa tudi z bolj ali manj odkritimi grožnjama. Pri nekaiterih hišah, kjer je bilo ljudem policijskega nadlegovanja že preveč, so nazadnje le uspeli. In tako imamo rezultate takega dela v Saležu, Zgoniku, Gabrovcu in drugod'. Tu je .policija kar najela nekega delavca, ki je hiše popackal, koder so bili prej napisi. Zdi se pa, da se je to zgodilo tere vedno ljubil in iital slovensko knjigo, naše napredno časopisje in predvsem pa gojil našo lepo slovensko pesem. Sad njegovega poštenega in marljivega življenja tako na prosvetnem kot na politično-gospodarskem 'področju vidimo danes p H njegovih otrocih. Našemu tovarišu Franetu, zvestemu čitatelju našega dnevnika in na splošno demokratičnega tiska čestitamo ter mu kličemo na mnoga leta 12 Polnem zdravju. staršev ni nasproten, da se število ur pouka drugih jezikov zviša. Nikakor pa ne bodo dopustil., da bi se število ur pouka . italijanščine . zvišalo na račun slovenščine in predmetov, ki se v slovenščini poučujejo. Zato z vso odločnostjo zahtevajo, da se število ur pouka slovenščine v nobenem primeru ne zniža. Slovenski starši so .s svojo vztrajno in odločno borbo dosegli, da je postala italijanščina neobvezen predmet ter so s tem zagovarjali edino pravilno načelno stališče. Zato pa s še večjo ogorčenostjo obsojajo oportunistično postopanje didaktičnih ravnateljev, ki zahtevajo Od vseh tistih staršev, ki ne bi hoteli, da se njih otroci učijo italijanščine, da to izjavijo. Ker je italijanščina neobvezen predmet, bi bilo pravilno, da bi dali pismeno izjavo. vsi tisti starši, ki žele, da se njih otroci uče italijanščine, ne. pa ravno obratno. ne glede, ali so posamezni last- Prav tako se bodo slovenski I nitki pristali na izbrisanje ali ne. starši uprli namestitvi it ali jan- j Med razlogi, zaradi katerih ..................................‘je bilo baje potrebno te trapi- KOLEDAR QhdaMče - 'dCinb-lflcLdLfr Sobota 4. novembra Karel. Dravomir Sonce vzide ob 16.49. Dolžina dneva 10.01. Luna vzide ob 24.00 zatone ob 14.4U. Jutri nedelja 5. novembra Cahariia. Savina Gledališka predstava al!niiliy> za člane prosvetnih društev SHPZ opozarja prosvetna društva iz Trsta na gledališko predstavo »UMIK«, ki bo danes 4. novembra t. 1. v Skednju. Obenem prosimo odbornike teh društev, da čimprej pripravijo spiske tistih, ki bi se nameravali abonirati za vse predstave Slovenskega narodnega gledališča v sezoni 1950-1951. PROSVETNA DRUŠTVA PD I. Cankar. V torek 7. t. m. vaja moškega zbora. Pozivamo vse pevce, da se je gotovo udeležijo. NOČNA SLUŽBA LEKARN Al Cammello, V. XX Set-tembre 4; Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2; Godina, Trg sv. Ja. koba 1; S, Sabba, Trg Valmau-ra; Vielmetti, Borzni trg 12; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata staln0 nočno službo. KINO Rossetti. 14.30: »Zdravnik in mladenka«, Janet Leigh. Excelsior. 15.30: «Trije mušketirji«, Lana Turner. Fenice. 15.30: »Kadeti iz Gua-scogne«. Filodrammatico., 14.30; «Jutri je prepozno«. es Alabarda. 14.30: »Pesem Indije«, Sabu Armonia. 14.30: «Južno od Tahi-tija«, M. Montez. Garibaldi 14.30: «Prinašalka kruha«, Vivi Gioi, C. Ninchi. Ideale. 14.00: «Baatan», R. Taylor. cario. Impero. 14.00: «Crni kontinent«. Čudežna še ne raziskana Afrika. Sledi: «Deček in orel«. Italia. 14.00: «Govoreča mula Francis«. .... Kino ob morju. 15.00: »Močni spol«. . _ Savona. 14.00: «Lisičji princ«, T. Power, Orson Welles. Viale. 14.00: «Pesrr,i po cestah«, L. Tajoli. Vittorio Veneto. 14.00: «Ponos in predsodek«, Greer Garson. = Adua. 14.00: «King Kong«, Bruce Cabot in Fay Wray. Azzurro. 14.00: «Kapitan iz Kasti-, lije«, Tyrone Power. i Beivedere. 14.00: »Singapurska plesalka«. Marconi. 14.00: «Divji veter«, R. Milland. Massimo. 14.30: «Rdeče skale«. Odeon. 14.00: «Car», R. Hayworth. Radio. 14.30; »Sicilijanske večer-nice«. _ Venezia. «Brezkončna noc«. Tereza Wright. Vittoria. 14.30: «V planinah bom tvoja«, Betty Grable. Carmen Miranda, Cesar Romero. NA TAK NAČIN »PREPLESKANA« STARA HISA NUDI PO MNENJU POLICIJE BOLJ ESTETIČNO (?) SLIKO KAKOR PREJ, KO SO TAM BILI SLOVENSKI NAPISI. „ VPra , šfcih «specialistov», ki naj bi na slovenskih šolah poučevali italijanščino. Pri nas imamo namreč sami dovolj učiteljev, ki so napravili izpite na italijanskih učiteljiščih ter torej obvladajo italijanščino toliko, da jo lahko tudi poučujejo. Vprašanje nemotenega obstoja slovenske šole je za ohranitev našega jezika in našega naroda na. našem ozemlju vse prevažno, da bi ga lahko zanemarjati ati omalovaževati; tega se prav dobro zavedajo vsi slovenski prebivalci našega ozemlja, še prav posebno pa slovenski starši, ki so pri reševanju tega najbolj zainteresirani. Vrsta nesreč Včeraj ob 9 so na I. kirurški oddelek tukajšnje glavne bolnišnice sprejeli 411etnega Alojzija Caposassija iz Ul. Udi-ne 42, ki se je malo prej ponesrečil pri gradnji nekega zida v Ul. Commerciale. Pri delu mu je na levo roko padel težek kamen in mu zmečkal kazalec, zaradi česar se bo moral zdraviti najmanj 10 dni. Ob 11.40 je bila vrsta na 481etnem. zidarskem pomočniku Antonu Ton-doniju iz Ul. G Gozzi, katerega So sprejeli na isti oddelek kot Caposassija. Njemu se je pripetila nesreča V predoru della Torre del Lloyd, kjer ga je pri delu po nesreči neki sode-lavec z nekim koloni tako udaril po glavi in prsih, da bo moral ostati v bolnišnici najmanj 15 dni. Ob 15.30 pa so na opazovalni oddelek sprejeli 421etno Antonijo Sever iz Ul. Pascoli 16, ki ima na čelu široko rano, zaradi katere le bo morala zdraviti okoli 10 dni. Zdravniškemu osebju je povedala, da ji je malo prej iz nekega okna poslopij št. 2 ali 4 v Ul- Media priletel na glavo neki stekleni vrč. se izbrisati, navajajo neke predpise o estetiki krajev; ti napisi baje marsikje kvarili estetično sliko. Ne bomo trdili, da so se iabko ti napisi povsod ponašali po visoko-umetniški izdelavi, vendar ne vemo, koliko bolj estetične so sedaj zamazane lise, kjer so bili prej napisi. la ne razumemo, zakaj je star zid, na katerem skoraj ometa ni več, lepši sedaj, ko je »prepleskan« kot prej, ko je bilo tam napisamo n. pr. Hočemo Jugoslavijo. In le zakaj tako skrbijo za «estetiko» po naših vaseh, ko je sto drugih stvari, za katere se prekleto malo zanimajo. Seveda je tudi nepotrebno vprašanje, zakaj le slovenski napisi tako kvarijo sliko naših vasi? Ali bj si policija tudi tako prizadevala za odstranjen j e napisov, če bj se n. pr. ti napisi glasili W Italia in podobno? In razni fašistični ostanki na zidovih, stavbah in drugod — ti policije nič ne motijo? Tudi estetike ne kvarijo? Mogoče Pa je policija zanje kratkovidna. No, pa jih bomo pričeli v kratkem nekoliko naštevati — in radovedini smo, ali bo policija takoj najela ljudi, da bodo vse te znake odstranili, ali pa bo celo kar lastnike prisilila, da odstranijo razne snope s sekirami. razne napise in številne »E. F.» v letnicah. V kratkem bomo pričeli objavljati naš novi roman JAROSLAVA HAŠKA v obnovljenem prevodu prof. dr. Frana Bradača in z ilustracijami dr. Roberta Hlavatyja »Vojak Svejk ni ne heroj in ne modrec, temveč navaden, preprost vojak, zelo povprečen človek, ki mu najlaže pripišeš velik kos preproščine in včasih celo neumnosti, a se znajde v vseh okoliščinah. Vse njegovo dejanje in nehanje učinkuje groteskno, toda v tej grotesknosti je postal nesmrten in nič manj realen kakor n. pr. cesar Viljem ali maršal Fochn. SLOVENSKO NARODNO gledališče Tržaško ozemlje za Danes 4. t. m. ob 20' . „ gostovanje v kinodvorani v Skednju z Božičevo dramo ♦ t Umili » Predstava za abonma. Vlogo Mire Novakove igra Zla« Rodoškova. Prodaja vstopnic po prosvetnih društvih še danes V ^ bot0 od 9 do 12 ter eno uro pred predstavo pri blaga)® kina v Skednju (tudi *a ostalo občinstvo), V. torek 7. t. m. ob 20. uri gostovanje v gledališču , Kopru s Kreftovo komedijo ^Veleizdajalec*^ STRELSKE VAJE NA SE-SLJANSKEM, OPENSKEM IN BAZOVIŠKEM STRELISCU TRST, 2. (PIO-TRUST) — Na sesljanskem strelišču bodo streljali s protiletalskimi strojnicami od 6. do 10. novembra 1950 od 8. do 17. ure. Na openskem strelišču bodo streljali s pištolami 5. novembra od 13 dp 17 ure. Na bazoviškem strelišču bodo streljali s puškami 7., 8. in 9. novembra 9150 od 13. do 17. ure Žepar v kinu, filobusu trgovini in mesnici Crna kronika je včeraj zabeležila kar štiri žeparske akcije, o'1 katerih omenjamo najprej ono, katere žrtev je postala 181etna Ivana Tiene iz Sv. Ivana 1385. V kinu Marconi pri Sv. Jakobu, kjer je gledala neki zelo napet film, je bila tako zaverovana, da ni začutila tuje roke, ki ji je iz plaščnega žepa izmaknila denarnico s 340 lirami, zastavnim listkom mestne zastavljalnice ter dokumenti. Druga žrtev žeparjev je bila 491etna Marija Locatello iz Ul. Canova 18, katero je neznani dolgoprstnež olajšal za denarnico s 700 lirami v filobusu linije «D». Dalje se je na glavni policijski postaji oglasila 241etna Etta Gonzatto iz Ul. A. Volta 12. Žrtev neznanega žeparja je postala v trgovini z mešanim blagom v Ul. Giulia 11, kjer ji je nepridiprav izmaknil denarnico, v kateri je imela 9250 lir in osebne dokumente. Končno je neznani žepar ukradel Juliji Gambissa iz Ul. Fabio Severo 25 v mesnici Bressi na vogalu Ul. Marconi -Carpiscn denarnico z 11.000 li. rami in dokumenti. Grobovi in spomeniki naših junaških borcev Slapi SPOMENIK PADLIM V NARODNOOSVOBODILNI VOJNI IZ BO RSTA, PRED OPERNO SEZONO V„VERDIJU" Uprava gledališča »Ferdi« je objavila program za letošnjo operno sezono. V tej sezoni, ki se bo pričela 18. novembra in zaključila 27. februarja, ima gledališče namen pokazati 12 oper. Razpisan je tudi abonma, do katerega pa je seveda težko priti, v kolikor gre namreč za prostore, ki so še vsaj kolikor toliko poceni. Tako stane najcenejši abonma za 12 predstav 7000 lir, najdražji p« 65.000 tir. Opere, ki jih bomo lahko letos viden v ((Verdiju)), so naslednje; Ernani (Verdi), Val-kira , kakor če bi napisali kar lepo enostavno sGodunovs). V seznamu pevcev in pevk, ki bodo sodelovali v letošnji operni sezoni, so mnoga že znana imena; nekateri umetniki z izrazito nemškimi imeni bodo verjetno nastopili v Vfagnerje-rih operah. Dirigirali pa bodo: Herbert Albert, Umberto Rer-rettoni, Franco Capuana, Antonio Guarnieri, Argeo Quadri, Tvllio Serafin in Antorrino Votto. URADNE OBJAVE PREKOP. GROBOV. Prekopali bodo grobove na pokopališču pri Sv. Ani, na IV. oddelku od 1. do 17. vrste, kjer so posmrtni ostanki pokopanih od 6. novembra 1939 do 12. decembra 1940 — Svojci, ki na-.iperavajo prenesti posmrtne ostanke iz grobov in morebitne nagrobne spomenike, plcšče itd., naj vložijo prošnjo do !'>. decembra 1950 na upravni oddelek občinskega tehničnega urada, oddelek za pokopališča Ul. del Teatro 5, III. soba 43. Po tem roku razpolaga z vsem mestna občina. Nagrobne spomenike in podobno bodo svojci lahko prenesli samo z dovoljenjem omenjenega ura. da, ki ga bodo morali pokazati čuvaju pokopališča. Isto velja Za grobove na istem pokopališču za VIII. oddelek (od 1. do 5. vrste), kjer so pokopani otroci umrli med 13.XII.1939 jn 25.IX.1940 (prošnje se morajo vložiti najkasneje do 16. decembra 1950), za XL. kripto, II. oddelek., kjer so ostanki pokopanih med 17.IX.1940 in 31.X.1940 (za prošnje poteče rok 8 novembra 1950) IZLETI ODHOD ZA NEDELJSKI IZLET PDT na Trstelj bo w 7.30 iz začetka Ul. F. Sever Prosimo za točnost! TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling Sl00-8,1.®?’ pirnati šterling 1740-1750, lar 670-672, dolar (tclegrafsk^ 678-679, švicarski frank 156, 100 frankov 174-176, strijski šiling 22-22,5. Mi RADIO «0 JUG0SL.C0NE TBSTA (Oddaja na srednjih va 212.4 m ali 1412 kc) SOBOTA 4. 11- I***- ?0. 6.30: Jutranja glasba; 6 * 're vatski kulturni PreSle°nV! *Ju§o®lavliji. hzvi*? Pa 'e v času šisti.m delavnosti Merofa-JijaT,j?1!} strank v vzhodfcih ita-^krajinah in v Trstu io d»?' da 80 zeI° Pospešile svo-«WZnost .ter izlile ves svoj V ni.-K .,se 3e Ponovno nabral ^diovih žilah, proti nam Slo- tržašk0 ?°gle3rao. kai i« rekel C‘. 2upan ir,g. Bartoli v kem -11r,n0Ve univerze ob ne-jgi ; , esn«m sestanku. De- w, ' * n Prav je, da stoji uni-Prvih Pobočjih našega gubi«’ t -Sm° ga vež3i del iz* slirn-' <*a Jrujrror hočemo še lij5„..r i luž italijanske civi N ’ * besedna igra. To lttgw i.611. izraz osvajalnih in feii.l,‘,'stičnih namenov itali-Si«!! SOV!®istične reakcije, N,So Pa bes OsvsoLV'Udi edinstven., primer tiliiJl ,e?a mišljenja določenih Hikrogov- Tud' v Be' večjega zla ne bilo kot je bile to, potem bi marsikateri državljan n« imel nobenega vzroka, da bi se sramoval svoje pripadnosti. Danes pišemo leto 1950. Kolo zgodovine se je vsaj zadnjih pet let tako zasukalo, da ga še tako močan človek ne bo ustavil, kaj celo spravil v nasprotni tek. Zato naj se s tem sprijaznijo tudi fašistični invalidi. Opustijo naj raje svojo misel na pohod «al di la del confime«. Veliko bolje bi bilo zanje in za italijansko ljudstvo, če bi se bolj brigali za njegove potrebe, S tem bi si postavili veliko lepši spomenik, kakor si gg postavljajo z raznimi šovinističnimi maškeradami. Odmev rojstva «Mafajurja» v furlanskem listu Mednarod.no javno mnenje je najrazličnejše sodilo izid ((Matajurja« — prvega glasila beneških Slovencev. Klerofašistič-no reakcionarno časopisje je vanj izstrelilo izstrelke iz vseh šovinističnih topov, demokratična in napredna javnost pa je njegovo rojstvo pozdravila, ker vidi v njem- nov prispevek k o-brambi demokratičnih svoboščin in narodnih pravic. Poglejmo, kaj pravi glasilo furlanskih avtonomistov «Pa-trie dal Friul v zvezi s prvo številko »Matajurja« (v dopolnilo in popravek naše včerajšnje vesti). ((Kapitalske gosi kričijo: „branite jezik"! Domovina gre rakom žvižgat! Rodil se je slo. venski list, pisan v slovenščini, s slovenskim imenom ((Matajur in uMessageros da znak nevarnosti z dvema stolpcema pripravljenega svinca. Pravi, da je komunistični-titovski manever, poln nevarnosti in sam Bog ve, kaj se bo iz tega izcimilo. S srcem v roki smo poiskali izvod tega papirnatega smodnika; s težavo smo ga našli in ga prečitali. Zadihali smo: za sedaj nič o Titu, nič komunističnega: samo pravične zahteve na podlagi mednarod- ; nih pogodb in ustave, ki jo je Titta Rosa in druge visoke glc-ve povzdigujejo Jugoslavijo, jugoslovansko viado in ljudstvo in obnovo. Bivši hierarhi iz Rima pa molčijo. Nobeden ne re če besede. Dovolj pa je, da c e tu dvigne šibak glas V obrambo naravnih manjšinskih pravic za ohranitev svojega jezika, običajev, da Tarasconovo časopisje glasno zapiha v trobente. Spimo mirno: branile i Rima stojijo na straži in domovina bo znala nagraditi njihove velike zasluge (niti pes ne giblje rep zastonj).? Darovi Rim navajen zviti, odviti in ‘ aljuje. vleči okoli kakor se mu prav zdi. Lahko se bo zgodilo, da jutri hudiček požene roge, mnogo stvari se lahko zgodi: prihodnost je v rokah Jupitra. Ampak tudi če v Italiji ni v veljavi Khabeas corpus» (dokončana stvar), vseeno nobeno sumničenje ni dovolj, da bi se kaznoval zločin preden je it. vršen. V Rimu se tiska rotacijski list «Omnibus», kjer G. Za Dijaško matico so darovali Pavletič Jožko 5000 lir, N. N. iz Standreža 8.000., lir, Premrl iz Gorice 1.250, neimenovani iz Pevme 2.800,, Jernej I Kristan 150 lir. Odbor se za- Podgora Namerna hinavščina Preteklo nedeljo je Lega Na-zionale iz Gorice povabila vse podgorske otroke, ki obiskujejo italijanski otrošici vrtec, v gostilno Marega, kjer so jih člani Lege v slovesnem vzdušju italijanstva obdarili. Razdeljevanju skromnih darilc je prisostvoval sam g. prefekt, zastop-nig goričkega župana in šolski skrbnik De Vetta. Podobna darila in kekse, na katerih je bilo z velikimi črkami vtisnjeno eltalia«, je Lega že lansko in predlansko leto razdeljevala med otroke, ki obiskujejo italijanske šole po slovenskih vaseh. S takimi darili namerava Lega privabiti v te šole slovenske otroke in jim pokazati, da se otroci v italijanskih šolah pitajo s keksi in sladkorčki. Slovenskim otrokom tekne mnogo več stara skorja domačega kruha nego tujčeva čokolada in so se pred sovrstniki italijanske narodnosti, ko so ti lizali sladkarije, čeprav obiskujejo šele otroški vrtec, prav moško zadržali. Lega Nazionale res skrbi, da po gostomarazveseli otroke, ki imajo srečo, da živijo pomešani s Slovenci in njena radodarnost je hvale vredna. Svojo ra-| dodarnost bi pa še bolje poka- ' zala, če bi se kdaj spomnila bednih otrok, ki ne poznajo ne snažne obleke ne čevljev ne tečne hrane in so le v rani mladosti čestokrat primorani segati Po tujem blagu ter žive v niti za živali spodobnih brlogih. Teh otrok naj se spomni Lega Nazionale, ki jih je dosti zlasti v južnjaških mestih. IZGUBLJENA DENARNICA IN DEŽNIK Dvainštiridesetletna gospodinja Zattella Julijana iz Ul. Pola št. 16 je včeraj prijavila go-riški policiji, da je izgubila denarnico, v kateri je imela oseb. no izkaznico. * * * V kinodvorani Verdi so včeraj po zadnji kinopredstavi našli pri nekem sedežu moški dežr.ik. Pozabljivi lastnik ga lahko dvigne na kvesturi. ^•isn >-v 1 JSjv pa besede tržaškega žu. 4s'Viai ‘ ed Instven.. primer itiliiJre-a mišljenja določenih krogov. Tudi v Be-mmSDvenii'i ie °b odkritju fcvom- Padlim nekdo izmed %ii llcov deiai ob pogledu r.-a ustavi, ki sita pla-ifeiiiJ* visokem drogu tik ob ,j ns.ko-jugoslovanski meji ki f?tayi morajo danes videt: veij|Judie onstran meje. Kajti So >i!l. ^ med njimi takih, bjoj- ^Isiljerri živeti zunaj qb-z^r:je na'e majhne va-si. Zato .te zastave znak Jbfnenu Za nekatere matere pa ba se barve naše zastave, nav.ar'ies na najbolj slove-*v°ilh „ln,. k,anjamo spominu Kakir!®* sinov.« si je govor-8°k>vo * ^ tezBo uganiti. Prav »fines, i ’ ki s« jo leta 1866 "j! s,’vojih bajonetih v ^•otno r .l®yenii°- leta 1918 v bila 'JbVL I __.r rtjcinsko pokrajino, ieta 1U1W v *a
  • oda je dovedla ^ stri i SP bašemu ljud-1 ^bijami 1)0 zivljenju in inu * iCbnm groZili- da ga bo-Zato fj}' 2adnjega moža. t di8ari' • Si šovinistični Hih j0i'2^reio zn izlivanje e0.11 dru^ lstian‘b tirad kateri J.‘: vena? m€sto ali vas v Ita’ • ‘ tam Prepričani, da orup * uucia Kčiitrii u’ Vends m€sto ali vas v Ita-, tam „r f2”0 Prepričani, da ^‘alističrrh Pobomiki im-Svarih teženj želi med dogodt ^brovanje, ker « 11 d «Wr‘. dokai dobro P°-l4 aPetit j?tnosti» prevetike-iib bo, vS živet, 1 ltaliiarsk0 ljud-v v miru in medse- Z ostalimi na- &fit?^žitdneh ** se tud'i v pripr?,Ve v — priprave 6rila te , age' ko ip Italija , .raj ^ in Prinesla no-it»i- Slovencev svnboc-o in v n namen bodo ‘SUg,ia) P0'311 (Pp- l^bojevnivl.ržavno zborcva- tV^jevniv vno zocrova-Nga^*ov- ki -o let , 1918 S- list, i Jl,v te kraje. N.ii-V-,^ kot o ?raJ ne P^ejo dru-^ ?ve^kem ome- n „frevajo Rabljene , deP°rtirancih» slo-t^^bstvu, ki uživ’a ^ «barw?a manJSir.-rt v % So ort?, ’ naSih 'iu- &S P??.revaT1iem svojih '‘C svojih -Cm, uarJaj° še bolj n do- kev"'K°r v r BTnežki Slb-, a » '« th ^nci m sl°" %l ^lijao-80 prav nasprotno i«! ^fihe,, ,c>s‘tali "al <11 16 er 0 le v Jugosla- brt-A®*-isilii, J^vražniki« Ita-V^vn 1 sPreje,ti n 1 sprejeti diktat, ki ''b^de^tie,..na 1 več je zlo Qesetletjih, No, če bi 'a 99£eMjltev“ v Pevmi Prosvetno društvo «Naš praporu v Pevmi uprizori Jutri 5. t. m. ob 17. uri v prosvetni dvorani Gogoljevo igro »Ženitev«. Vstopnice bodo v prodaji od sobote dalje v Mikluževi trgovini in v prosvetni dvorani v Pevmi. Vabljeni vsi Goričani in okolica. Po možnosti ne Jemljite s seboj otrok. Koncerl freh mladih umelnibv Sinoči seja občinskega upravnega odbora Sinoči ob 18. uri se je v beli dvorani goriškega županstva sestal k svoji redni tedenski seji občinski upravni odbor. Na tej seji so poleg številnih problemov navadnega upravnega značaja pregledali nekaj vložb občinskih nameščencev. Nadalje so razpravljali o javni razsvetljavi, o popravilu cest in diskutirali o občinskem proračunu za leto 1951. Pred zaključkom je župan poročal o svojem potovanju v Rim, kamor je šel po opravkih, ki se tičejo občinske uprave. Nato so odborniki še razpravljali o prihodnjem jesenskem zasedanju občinskega sveta, ki bo dne 9. novembra. Podrobnejše poročilo o poteku seje bomo objavili jutri. Mana! se ie nai pijancem ki ga je motil sredi noči Predsinočnjim so morali organi javne varnosti poseči v prepir, ki se je v pozni ponočni uri vnel v hiši št. 14 v Ul. Baiamonti. Stanovalce te hiše so namreč okrog polnoči, ko so vsi že mirno spali, zbudili močni udarci ob vhodna vrata. Prvi se je v hiši zbudil 48-letni Aleksander Bradaschia, ki se je naglo oblekel in šel odpirat. Ko je odprl, je zagledal pred seboj pijanega moža, katerega je kljub vsemu vinu. ki ga je očividno pogoltnil, mučila neznosna žeja. Bradaschia se je upravičeno razburil, da se pijan neznanec predrzne motiti ljudi ob pozni uri in ga zato kar pahnil na cesto in hotel zakleniti vrata. Toda mož ni hotel ven in tako sta se spoprijela. Pretepanje je na dvorišče priklicalo še druge stanovalce, ki so poklicali policijo, da bi nasilneža spravila k pameti. Slo je namreč za 41-let-nega Ivana Jakončiča iz Ulice Garzaroili. Oba je policija aretirala, in sicer Jakončiča zaradi pijančevanje, Bradaschio pa ker se je pri pretepu poslu-žil noža, s katerim je svojega nasprotnika laže ranil v roko, IZ SVOBODNE GOB1ŠKE Razvoj „Zidgrada“ v Corici KINO VERDI, 17: «Cloveški bes», V. Mayo. VITTORIA, 17: «Kristus med zidarji«, L. Padovani. CENTRALE, 17: «Prvo obhajilo«, A. Fabrizi. MODERNO, 17: «Fabiola», M. Morgan. EDEN, 17: «Potujoči žid«. V. Gassman. Takoj po NOB je bila velika potreba za popravilo porušenih in gradnjo novih objektov. Po ustanovitvi splošnega gradbenega podjetja «Primorje» so se začele ustanavljati obnovitvene zadruge, ki so imele najoge le za obnovo podeželja, SGP «Pri-morje« pa za investicijske objekte. Potrebe so pokazale, da je potrebno ustanoviti okrajno gradbeno podjetje. Na pobudo strokovnjaka Martina Mozetiča je OILO za Vipavsko sklenil, da predlaga okrajni skupščini ustanovitev okrajnega gradbenega podjetja «Zidgrad» Gorica, katero je bilo ustanovljeno meseca marca 1947, kot samostojno gospodarsko podjetje pod vodstvom okrajnega ljudskega odbora. Mnoge so bile težave, ki jih je bil0 treba premagati. Pod spretnim vodstvom tedanjega upravnika tovariša Mozetiča se je podjetje pričelo razvijati. tako, da si je ustanovilo mizarsko delavnico v Selu na Vipavskem, ki je bila podjetju nujno potrebna. Po priključitvi Slovenskega Primorja k FLRJ je bila vključena tudi mizarska delavnica, ki je obratovala v bivši delavnici tovariša Slavka Arčona v Bukovici. Glede na priključitev so mizarji iz Renč, Bukovice in okolice predlagali upravi, postavitev take mizarske delavnice, kakor to zahtevajo potrebe takega gradbenega podjetja. V ta namen so požrtvovalni delavci nakupili stroje že v coni A. Zaradi razdelitve podjetja v dva obrata je bila potrebna gradnja novih prostorov, ki bi bili higienični in ki bi povečali storilnost z zboljšanjem produkcije v mizarski delavnici. Uprava podjetja je na pobudo mizarjev in pomočjo oblasti začela z gradnjo irj dogradila lepe, zračne in svetle prostore. Pri tem so delavci kolektiva «Zidgrad» mnogo pripomogli s prostovoljnim delom, saj so opravili nad 20.000 prostovoljnih ur. Mizarji | pa so opravili 8.000 prostovoljk I nih ur. Takoj po dograditvi no* I ve delavnice sta se združila! i oba obrata. V ti delavnici sl ' je že pridobilo zvanje kvalif« ciranih delavcev 18 tovariševi Poleg te delavnice so postavili tudi kovaško-mehar.ično delavk nico, ki oskrbuje podjetje ( vsemi popravili. Ta obrat ima samo v 1 letu 6 milijonov din storilnosti, kar je precej, ker ima obrat samo 9 delovnih moči. Ustanovljeni so bili tudi elektro-instalaterski odsek, kra» ški kamnolom in cementni izdelki. Gospodarsko dvigatai podjetje tudi stranska obrata 2aga v Lokavcu irj gramoznica v Vrtojbi. Kar še ovira podjetje, je pomanjkljivost mehanizacije. Podjetje ima samo 2 kompresorja in 5 betonskih mešalcev, od katerih so trij$ brez elektromotorja. Občuti S4 pomanjkanje elektromotorjev V, mizarski delavnici in pomanjkanje orodja v mehanični delavnici. Podjetje je napravilo lij zgradilo: 6 osnovnih industrijskih zgradb, 6 pomožnih industrijskih zgradb, 9 poljedelskih zgradb, 16 transformatorskih postaj, 5 železniških poslopij; 3 hotele in gostišča^ 2 dvorani, 51 administrativnih in stftj r.-ovanjskih zgradb, 31 šol, 8 zdravstvene dome, eno bolnico; 3 javna kopališča, razne večje in male adaptacije, 23 javnih kapnic, 16 napajališč, 6 mostov^ 12 km novih cest in lastne delavnice. Sedaj delajo dva vodovoda; vodovod za Goriški Krasi in vodovod za Brda. L. M; MALI OGLASI Pianino, križane strune; Koch e Korselt, v najboljšem stanju. Harmonij, sedem registrov, proda Ivan Kacin, Ulic« Cravos 27 (Rdeča hiša) - Gorica. Sprejema tudi popravila; Darinka Bernetič, Boris Čampa in Dejan Bravničar še niso imena, ki bi bila slovenskemu koncertnemu občinstvu in širši javnosti že dobro poznana; zato nas je njihov včerajšnji koncert v koprskem gledališču pritegnil še s posebnim zanimanjem. In ni nam-bilo žal v.eiera, kajti vsi trije so pokazali tako visck0 stopnjo tehnične izdelanosti pl muzikalne poglobljenosti, da smo lahko ponosni nanje; oni so nam dokaz, da bodo iz vrst mlade generacije izšli še številni kvalitetni glasbeniki. Spored je bil prav pestro izbran in nudil izvajalcem vse možnosti, da Se izkažejo. Mladi, še ne 14 letni violinist Dejan Bravničar nam je najprej zaigral Bravničarjev (oče mladega virtuoza) «Preludij v starem slogu?, ki je zlasti slogovno izredno posrečeno napisan, in Bachov ePreludii» iz VI. suite Za violino solo Cc ne bi videli pred seboj mladega dečka ne bi mogli verjeli, da je mladenič- teh let sposoben ne samo tehnično ampak tudi vsebinsko dognano izvakiti tako zahteven spored. Saj Bachove solistične partije še za zrelega mojstra predstavljajo preiskusni kamen, v nadaljnjem je mladi Bravničar izvajal prekrasni Mendelsohnov violinski koncert v e-molu. Koncert, ki traja skoraj pol ure, je violinist preigral (kakor tudi v$e. ostale svoje točke) na pamet in poleg odVč-nih lastnosti, ki smo jih že omenili, pokazal tudi veliko mero izdržljivosti. Na klavirju je s finim občutkom za skupno igro spremljala Berne-tičeva. Drugo odkritje na včerajšnjem večeru je bil nast p mladega flavtista Borisa Čampe. Naše občinstvo je večji del mnenja, da flavta ni inštrument, primeren Za selo izved- be. No, Čampa je dokazal, da to mnenje ne drži. Odlična tehnika in lepo oblikovan ton st mu omogočila izvrstno izvedbo Chaminadovega koncerta za flavto, in klavir ter De-bussgjeve skladbe «Sirene» (za flavto solo). Posebno s slednjo je dosegel vse tiste efekte, ki jih omogoča Debus-svjev značilni impresionistični glasbeni izraz. Darinka Bernetič se nam je letos že enkrat predstavila s klavirskim koncertom v radiu. Tokrat si je izbrala tehnično težke Lisztove variacije na Bachovo temo. Skoda, da klavir nt-dovolj kvaliteten za solistične nastope in da zato niso prišle v tako polni meri do izraza vrline mlade pianistke. Občudovali smo njeno izrazno silo, s katero je oblikovala in gradila Lisztovo umetnino. Za zaključek je violinist Bravničar zaigral še Pugnani-jev - Kreislerjev ((Preludij in allegro? ter Schubertovo ((Čebelo »ter žel za svoje virtuozno izvajanje iskreno odobravanje publike. Viharnih aplavzov 'sta bila deležna tudi Čampa in Ber-netičeva. Včeraj zvečer smo morali na žalost ugotoviti, do. je publika (posebno mladina), ki je prisostvovala koncertu, skrajno nedisciplinirana — da omenimo samo stalno glasno ogovorjenje, ki se v dobro akustični dvorani toliko bolj čuje. Občinstvo ni polno zasedlo dvorane; pogrešali smo večino naših vidnejših delavcev na kulturnem področju, ki takega koncerta, kakor je bil včeraj, ne bi smeli zamuditi. Več vzgoje v tem pravcu bi prineslo nedvomno ogromne koristi, posebno še mladini. Takih koncertov, kakor je bil včeraj, si želimo ponovno, in to čimpreje. —r Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl. Cesare Battisti 2 - Telefon 70 ie ne samo oenaria nego 11 gram je pogoj za gradnjo socializma Množične organizacije imajo na tem področju priliKo za svoje iniciativno udejstvovanje nzioni sesianek Zveze nanizam u poziviieu in utrditev organizacije Kpt priprava na mestno konferenco ZP za Koper, je bil v četrtek 2. t m. v Kopru množični sestanek organizacije ZP. Po referatu, v katerem je bil predvsetn podčrtan pomen in namen konference in potreba po poživitvi in utrditvi organizacije ZP v Kopru, se je razvila živahna diskusija. Udeleženci so se kar drug za drugim oglašali k debati. Ni manjkalo v debati zdrave kritike o dosedanjih napakah in nedostatkih ter predlogov, kako bi te napake in nedostatke popravili in odpravili, kakor tudi ne dobrih predlogov za naše nadaljnje delo. Predvsem je bila poudarjena misel, da bi morali bivši partizani in borci, ki prebivajo v mestu, ponovno strniti svoje vrste, tako kot so bile strnjene v času oborožene borbe in biti prav tako kot takrat v času NOB odločni v borbj za dosego popolne zmage nad nacifašiz-mom, tako tudi sedaj složni, -trnjem in dosledni v zadnji bitki proti še obstoječim sovražnikom in za izpolnitev plana. Vse to smo dolžni našim padlim borcem, ki so žrtvovali svoje življenje za dobrobit zatiranih narodov, dolžni smo vse to ljudski oblasti, ki je zrasla ha naših žrtvah in krvi, dolžni smo vse to našemu ljudstvu, ki vidi v nas čuvarje priborjene svobode in tudi pričakuje od nas, da bomo pridobitve slavne NOB pomagali ohraniti in utrditi. Kljub temu da je bila udeležba smatrana kot dokaj zadovoljiva, je pričakovati, da na prihodnje množične sestanke člani Zp prihajajo bolj številno. Predvsem pa pozivamo vse bivše borce in aktiviste, ki so včlanjeni v ZP mesta Koper, da se jutri 5. t. m. vsi do zadnjega udeležijo konference, ki bo v mali dvorani gledališča s pričetkom ob 9. uri. Saj bomo na tej konferenci razčlenili naše dosedanje delo, svoje dobre in slabe strani in si postavili naloge, ki naj v bodoče utrdijo našo organizacijo in nažo borbo. Tako bomo v bodoče lahko pokazali ljudstvu, da kot se nismo strašili žrtev in krvi, tako se tudi danes ne ustrašimo žrtev in borbe, da konkretno pomagamo ljudstvu do boljšega življenja. Danes ob 15. uri bo v čast konference udarniško delo v vinski kleti v Skocijanu. Zbor na Titovemi trgu ob 14.45. Po zmagi nad nacifašističnim okupatorjem in domačimi izkoriščevalci se je naše ljudstvo znašlo v težkem položaju. Mnogo vasi je bilo požganih, porušenih, mnogo ljudi ranjenih in bolnih. Potrebno je bil0 poprijeti z vsemi silamj za obnovo tega, kar je bilo porušeno in začeti z gradnjo stanovanj, cest, delavnic in podobno. Skratka začeli smo graditi socializem, toda ne brez truda in napora vseh delovnih ljudi. Pri gradnji, v poljedelstvu, v tovarnah in delavnicah, se •je V tej razvojni dobi pokazala nezadostna skrb pri varčevanju gradbenega materiala, odpadkov, živil itd. Nevestnost pri varčevanju opažamo največ pri voditeljih tovarn, podjetij, v uradih in tudi pri poljedelstvu. Poleg voditeljev raznih javnih del, ki nimajo stikov z delavci, zanemarjajo varčevanje tudi delavci sami. Enako so se za varčevanje premalo zanimale sindikalne podružnice in v ta namen niso imele dovolj stikov z upravo in delavstvom, kaj šele da bi sproti odpravljale nedostatke. Posebno so uprave podjetij preveč oddaljene od delavcev, kar je docela napačno. Njihova dolžnost ‘je namreč, da ob vsakem važnem vprašanjli skličejo delavce in delavke, se z njimi pomenijo ° najnujnejših problemih in zlasti glede izkoriščanja odpadkov, pravilne uporabe materiala in podobno. Do, sedaj se dogaja, da skličejo sestanke šele takrat, ko -je uprava zadevo že odločila Z drugo besedo, namesto da bi bila poprej sklicala sestanek in Po posvetovanju z delavci sklenila potrebno, postavlja delavce že pred gotov0 dejstvo. Delavci se še vse premalo zavedajo, da so danes tovarne, delavnice in produkcijska sredstva skupna imovina in da bi morali s tem v zvezi polagati večjo pažnjo ravno na varčevanje. Sindikalne podružnice, uprave in voditelji podjetij, tovarn in tako dalje bi morale delavstvu še posebej pojasniti pomen in koristi varčevanja pri današnji stvarnosti. Staro pojmovanje delavcev, da se jim nj treba brigati za orodje, stroje, material in da je njihova dolžnost edino ta, da opravijo samo določene in delovne ure, je napačno. Za izboljšanje tega stanja smo napravili malo ali celo nič. Naša dolžno t je, da varčujemo povsod: tako naj polagajo gradbena in druga pod. jetja dovolj pažnje na varčevanje skupne imovine. Skoro na v.akem gradbišču opazimo vel ke /gube z apnom, ž“lezom ild. Tudi Pri gradnji zadružnih domov se dogajajo isti nedo-statki. Tako imajo razmetane deske, da jih uničuje bodisi dež ali sonce. Malokdo pomisli, da uvažamo apno iz Ju- goslavije in da preteče več dni predno ga prepeljemo od tam na določeno mesto. Ker se apno večinoma zdrobi v prah, bi bilo prav, da bi ga takoj razdelili potrošnikom, odnosno ga takoj ugasili na gradbiščih. Tako pa dopuščamo, da stoji apno po več dni na vetru in dežju. Tak primer se je pripetil pred časom pri gradbenem podjetju CONSTRUCTOR. Namesto da bi apno takoj ugasili, so čakali do dneva, ko je divjal veter, ki je odnesel veliko količino apna. Potrebno bi bilo, da bi odbori za gradnjo zadružnih domov vodili boljši pregled o svojem poslovanju, na drugih gradbiščih pa bi morale podobne nedostatke preprečiti tudi sindikalne podružnice. Podoben pojav opažamo pri motornih vozilih. Dnevno srečujemo prazne kamione, ki dr. vijo iz kraja v kraj. Ce bj preračunali čas, ki ga s tem zamudijo šoferji in vozila, če bi upoštevali še zgubo na bencinu in obrabi vozil, bi spoznali kakšno škodo nam povzroča takšno ravnanje. Zato bi bilo potrebno, da bi omejili do skrajnosti neizrabljene vožnje in gledali na to, da bi tovorni avtomobili vozili po možnosti v eno in drugo smer, to je na določeno mesto in nazaj natovorjeni. Se večje napake se dogajajo z osebnimj avtomobili. Tako je bil nedavno nekdo od okrajnega odbora Zveze borcev v enem dnevu trikrat v Kortah, kar gotovo ni bilo potrebno. Enako b; morali skrbeti za pravilno izkoriščanje odpadkov. Uradi, ustanove bi morali do zadnjega koščka papirja shraniti in oddati «ODPADU«, kar b; bilo tudi v njihovo korist ker bi prejeli za blago plačilo. Tako Pa vržejo raje papirne odpadke na smetišče al; pa v peč. — Isto velja za odpadke železa ter za odpadke po tovarnah in delavnicah, ki jih je mogoče uporabiti za na. pravo drugih izdelkov. Zlasti bi morali docela izkoristiti v oljarnah odpadke oljk, kj jih rabimp za izdelovanje mila. — Na podoben primer naletimo pri izdelovanju vina. Vse tropine bo treba uporabiti za pridobitev alkohola in je-siha. Ti odpadki s0 dobri tudi za prehrano prašičev. Pri kmetijstvu opažamo nepravilno ravnanje z gnojem. Skoro po vseh vaseh vidimo slabo urejena gnojišča: gnoj leži razstresen, da se suši, ob nalivih pa ga izpira voda Poleg tega, je to ravnanje škodljivo za zdravje in higieno ljudi in živali. Zato je treba poskrbeti za napravo gnojišč in gnojiščnih jam. Mnogo se tudi prihrani s pravilnim krmljenjem živine, s popolnim izkoriščanjem zelenjave in podobno. Tp so samo najvidnejši primeri, kjer je nujno potrebno varčevanje z raznimi potrebščinami, materialom in odpadki. Gre za to, da ne razmetavamo vseh teh dobrin, marveč, da jih koristno uporabimo in s tem koristimo sebi in skupnosti. Množične organizacije imajo tudi na tem področju priliko za svoje iniciativno udejstvovanje. IZGUBLJENA OSEBNA IZKAZNICA Tov. Giordano Scher iz Kopra je izgubil v Kopru listnico z osebno izkaznico ip drugimi listinami. Prosi najditelja naj najdeno izroči na MLO -Koper. MLADINA SE PRIPRAVLJA NA SVOJE VOLITVE V zadnjem času je naša mladina .zelo poživila svoje delo na vseh področjih dejavnosti. Skoraj po vseh vaseh se ie pri-prlavljajo na volitve aktivov ZAM. Volitve bodo v eni vasi prej y drugi pozneje, yse do 29. novembra. Volitve v krajevne in mestne komiteje ZAM pa bodo od 1. do 15. decembra. Po pravilih naše mladinske organizacije se morajo izvesti volitve vsako leto zaradi Jega, da pretresejo vsi člani ZAM delovanje posameznega voditelja in po potrebi spremenijo ali izvolijo docela nove odbore. Nedelavni voditelji bodo ob tej priliki zamenjani z drugimi, ki jih bo mladina izbrala kot najboljše iz svoje srede. V tistih vaseh kjer se mladinski voditelji zavedajo svoje dolžnosti, imajo na vseh poljih dobre uspehe. Volitve v aktive ZAM so začele že pred petnajstimi dnevi-Po vseh nižjih in višjih slovenskih šolah v našem okraju so volitve že izvedli. V času tekmovanja je še posebej naloga vsakega mladinca in mladinke, da prispeva več delovnih ur pri gradnji naših objektov. Za vzgled pri vsem delu je mladina iz Pobegov, ki je s zadnjem času postala zelo II. Ko sta oktobra 1944. leta predsednik vlade Churchill in minister zunanjih zadev Eden odpotovala v Moskvo, da se tam sestaneta s Stalinom in Molotovom, so ta aranžman še bolj razširili in ga spravili celo na procente relativnega vpliva, ki bi ga imeli Rusija in Anglija v posameznih balkanskih deželah. Telegrami naših ambasad v Moskvi in Ankari so pripominjali, da bi Rusija imela dominacijo v razmerju 75:25 ali 80:20 v Bolgariji, Madžarski in Romuniji, medtem ko bi Britanija in Rusija delili na 50:50 vpliv v Jugoslaviji«. Čeprav je Cordell Hull objavil svoje spomine šele 1947. leta, niso niti Britancj niti Rusi navedenih dejstev nikdar zanikali. # * * Kmalu so zavezniki pričeli pritiskati na nas, da bi čimprej pristali na to, da se osnuje skupna vlada Najprej je general Wflson, zavezniški poveljnik za Sredozemlje povabil Tita, naj pride k njemu na obisk v Casserto y Italijo. Istočasno so napi znatno zmanjšali pošiljke orožja in hrane. Centralni komite je na svojem sestanku premotril položaj in sprejel sklep, da Tito ne gre do generala Wilsona. Stari mi je potem rekel na Visu: «Moj zagorski instinkt mi je pravil, naj ne hodim. Odgovorili smo, da je neumestno, da gre vrhovni poveljnik in predsednik Nacionalnega komiteja na obisk k poveljniku zavezniškega Sektorja, tako kot da mu je podrejen. Na našo pripombo je rekel general Makleroj ODLOMKI IZ DEDIJEROVEGA DNEVNIKA (TRETJI DEL) Nemški napad na vrhovni štab NOV Vj se morate enkrat zav.edati, da ste majhna dežela«. Tako je minul mesec julij, pričel se je avgust in zavezniki so morali spremeniti svoje stališče. Tito je odšel v Italijo, ali ne zato, da bi se poklonil Wil-sonu, poveljniku za Sredozemlje, temveč se je po nasvetu generala Konjeva, češ da je ta obisk koristen za skupno zavezniško stvar, sestal s predsednikom britanske vlade Churchillom. Sestanek je bil 12. avgusta v Neaplju v vili generala Wilso-na. Prvemu sestanku sta prisostvovala Tito in Churchill, a prevajala je Olga Ninčič. Razen njih ni prisostvoval nihče drugi. Službenih beležk niso pisali. Kot pripoveduje Olga Ninčič, se je nanašalo prvo vprašanje, k; ga je Churchill postavil, na Bolgarijo: «Kakšni so vaši odnosi z Bolgarijo?« Na to vprašanje je Tito odgovoril, da se kljub sedanji situaciji razvijajo v smislu bratstva. Churchill je hvalil našo vojsko. Govorilo se je o operacijah in rekel je, da mu je žal, ker ne more skočiti s padalom, sicer bi prišel v Jugoslavijo. »Toda poslali ste svojega sina«, je rekel Tito. Zastavil je vprašanje, če misilmo pozneje v Jugoslaviji po vzoru Sovjetske zveze uvestj socializem. Tito mu je odgovoril, da nam bodo sovjetske izkušnje koristile, toda mi bomo računali z našimi pogoji. Churchill je nato govoril o tem, da je položaj v Srhiji drugačen, da tam kmetje niso za partizane, temveč za Dražo Mihajloviča in da je treba dati srbskemu narodu možnost, da sam izrazi svojo voljo. Tito mu je postavil vprašanje Istre. Churchill je odgovoril nejasno in rekel, da bo Trst važen za zavezniške operacije proti Avstriji. Vprašal je Tita, če bj se na neki vojni ladji sestal s kraljem Petrom. Tito se je skliceval na odlok AVNOJ-a, ki prepoveduje kralju povratek v domovino, govoril o tem, da je kralj zaradi svojega dela pri ljudstvu nepriljubljen in da ne smemo storiti ničesar, kar bi lahko oslabilo borbo proti sovražniku. * * * Z napadom na Drvar si je nemško poveljstvo zadalo nalogo, da razbije naš vrhovni štab'in po možnosti ubije Tita. Pri tem napadu je sodeloval bataljon padalcev SS-ovcev, ki so se potem, ko so Drvar močno bombardirali, spustili z jadralnimi letali in padali v mesto. Istočasno so krenile po kopni poti preko Sarajeva in Gojed borbene edinice sedme SS-divizije od Knina, edinice 118. lovske divizije in 92. motorizirani polk, od Bihača in Bosanskega Novega pa edinice 373. in 382. nemške divizije. V pričakovanju, da nas najdejo nepripravljene, so napad določili za Titov rojstni dan. Zaradi pogostih sovražnih iz-vidniških letal, kot tudi zaradi drugih nekih indikacij je vrhovni štab podvzel nekatere ukrepe za primer nemškega zračnega napada. Ena brigada je bila postavljena v sam Drvar. Ker so pa Nemci medtem demonstrativno napadali naše osvobojeno ozemlje, se je ta brigada premestila, Zato da bi jih' zaustavila. Po našem času so Nemci pričeli napad ob šestih zjutraj. Najprej so ves prostor močno bombardirali, potem so začeli spuščat; padalce. Precmodno so uničili štiri protiletalske strojnice. Razen padalcev so spuščali tudi svoje čete z jadralnimi letali. Za nas je bilo precejšnje iz-nenadenje. Cim so se nemški padalci spustili, so takoj stvorih svoje baze in prešli v napad. Vsak je imel fotografijo tovariša Tita. Vrhovnj štab je bil v veliko večji nevarnosti kot smo si mislili. Tik pred napadom je Tito prišel v votlino v Drvar, kjer je z gosti večerjal. Tako ga je naPad našel prav v Drvarju. Neposredno tu so bili tudi Bevc, Marko in ostal; tovariši iz Vrhovnega štaba. Sovjetska in angleška misija sta bili izven Drvarja, tako da njima ni pretila nobena nevarnost. delavna. Ima redne sestanka svojega aktiva, posamezni čla« ni izvršujejo prevzete naloge* in je samo pri gradnji sporne« nika padlih borcev za svobodo prispevala nad 350 delovnih ur. Dobro so se pripravili tudi za svoje volitve, ki jih bodo imeli prihodnjo nedeljo, Mia. dina iz Pobegov dobro dela tudi na kulturno prosvetnem, področju. Tudi mladina iz Cezarjev se pripravlja za volitve svojega aktiva. Poleg tega nič ne za« ostaja y dvomesečnem tekmovanju. Sedaj dela največ pri gradnji zadružnega doma. Tu hiti, da bo vsaj dvorana kmalu pokrita in urejena, za kulturno prosvetno delo. Mladina se zanima tudi za večerne tečaje. Na svojem sestanku je prevzela sklep, da bodo prav Vsi mladinci in mladinke obi« skovali večerne tečaje. Docela drugače dela mladina V Dekanih. Za volitve v ZAM! se ni če začela pripravljati. Prav bi bilo, da bi tej mladini dali pomoč voditelji SIAU, ih poživili njeno delovanje. Isto velja za mladino sektorja Boršt in Šempeter- Mladina bi se morala dobro pripraviti za volitve in vseskozi tekmovat; za počastitev teh s kratko kulturno prireditvijo. Mladina iz Puč vedno prednjači s prostovoljnim delom, na kulturoo-prosvetnem področju in drugod. Ze pretekla nedeljo je imela svoje volit, ve. V Pučah so prav vsi mladinci in mladinke člani ZAM. Volitev so se udeležili 100 odstotno. Ob tej priliki je mladina priredila tudi kratko kulturno prireditev z zabavo, kar je mladino razveselilo jn dalo pobude za nadaljnje delo. V tej vasi je pretežno število mladine v kmečki delovni zadrugi. Zaradi tega so po volitvah ustanovili dva mladinska aktiva. Nekateri mladinci in mladinke so opravili celo 4—5 mesecev prostovoljnega dela. Bili so večkrat pohvaljeni in več jih je do sedaj razglašenih za u-darnike. Podobno temu mladinskemu aktivu dela tudi aktiv mladine iz Koštabone. Prihodnjo nedeljo bodo imeli volitve aktiva, kjer bodo izbrali svoje najboljše vodstvo. Tudi po ostalih vaseh naj se dobro poprimejo dela, da bodo pravočasno pripravili in izvedli volitve in imeli čimboljše uspehe. Istočasno naj bi vsa mladina še posebej tekmovala v počastitev svojih volitev na raznih planskih objektih. (Nadaljevanje ssledi.J Danes koncert treh: Bravničar- Bernetič - Čampa v Portorožu Danes 4. novembra bomo v Ljudskem domu v Portorožu ot 20. uri imeli priliko slišati tri mlade slovenske umetnike: 13-letnega violinista DEJANA BRAVNIČARJA, pianistko DARINKO BERNETICEVO in najbolj nadarjenega slovenskega flavtista BORISA ČAMPO. CELOTNO BESEDILO GOVORA JUGOSL. ZUNANJEGA MINISTRA EDVARDA KARDELJA V POLITIČNEM KOMITEJU GENERALNE SKUPŠČINE OZN Besede in dejanja Sovjetske zveze Sovjetske hegemonistične težnje uničujejo prijateljstvo in sodelovanje med narodi in izpodkopavajo mir Nekaj odlomkov iz Kardeljevega govora smo v «Primorskem dnevniku» že objavili v preteklih dneh. Zaradi izredne važnosti izvajanj jugoslovanskega zunanjega ministra pa prinašamo danes ta govor v celoti z nadaljevanjem v jutrišnji številki. »Predložena sovjetska .deklaracija o odstranitvi nevarnosti Za novo vojno in utrjevanju miru in varnosti narodov’ je, kakor so nekateri delegati že poudarili, dejair.sko samo združitev več znanih sovjetskih resolucij iz zadnjih let. Bistvenih novih elementov y deklaraciji ni. Mislim, da je to dejstvo samo na sebi značilno. Danes, ko je vera človeštva v možnost ohranitve miru globoko izpodkopana in ko je treba storiti zelo res-De korake, že hočemo resnično ■ usmeriti mednarodne odnose na pot miru, imamo pravico zahtevati od vsakega člana OZN, da dokazuje svojo miroljubnost tam, kjer jo je edino možno dokazati, namreč na področju med narodne politične prakse. Posebno imamo pravico zahtevati to od velikih sil, od katerih je predvsem odvisen mir. Namesto tega smo dobili predlog Id pri današnjem položaju ne le ne prispeva k zmanjšanju mednarodne napetosti, marveč lahko celo poveča negotovost in nezaupanje na svetu. O "prijateljskih odnosih in mednarodnem sodelovanju,, v sovjetski deklaraciji Brez oklevanja lahko izjavim, da se jugoslovanska delegacija strinja z mnogima deli so-Vjetake deklaracije, kolikor gre namreč za njeno besedilo. Stri-njamo se na primer z večjim delom besedila predgovora, strinjamo se v celotj z zahtevo, da Se prepove propaganda za no-Vo vojno, strinjamo se z zahtevo, naj se prepove atomsko orožje in uvede učinkovita kontrola nad izvajanjem te prepovedi prav tako smo mnenja, da je treba čim hitreje ukreniti konkretne korake v smeri razorožitve, čeprav konkretni sovjetski predlog o zmanjšanju oboroženih sil za eno tretjdno pri današnjem položaju nimamo za konstruktivni prispevek v tej smeri. Tisto, s čimer se ne strinjamo niti Po besedilu predloga nitj po njegovi vsebini — j« pravzaprav edino predlog o paktu petih velikih sil. Na kratko rečeno: C e bi smeli verjeti besedam, potem W mogli sprejeti večjj del resolucije. Toda ko določamo stališče do predložene sovjetske deklaracije v celoti in ko ocenjujemo njeno konkretno politično vlogo v današnjem času, se ne mo. remo ravnati samo po besedah te deklaracije, temveč tudi, oziroma pravilneje rečeno, predvsem po tisti stvarnosti, ki je za temi besedami. Prav o tej stvarnosti je treba torej reči nekaj besed. V prvi vrsti hočem znova poudariti, da besede o .prija- teljskih odnosih in sodelovanju med narodi’, ki so navedene v predlogu sovjetske deklaracije in v utemeljitvi tega predloga, ki nam jih je tukaj dal šef sovjetske delegacije, n*, morejo vzbuditi na svetu nikakega upanja vse dotlej, dokler se bo politična praksa predlagateljev samih razvijala y nasprotju s tem načelom. Ne bom iskal veliko dokazov, ki potrjujejo to nasprotje med besedami ir, prakso. Za nas je popolnoma zadosten dokaz dejstvo, da so sovjetska vlada in vlade drugih vzhodnoevropskih držav pod njenim vplivom v nekaj več kot letu dni odpovedale vse pogodbe o prijateljstvu ter gospodarskem in kulturnem sodelovanju z Jugoslavijo in da izvajajo te vlade že tretj€ leto neprestano ter z največjo srditostjo napadalni, politični in gospodarski pritisk na našo državo, da bi jo podredili tuji politični ter gospodarski hegemoniji. Dovolj je, če opozorimo na to dejstvo in videli bomo pravo vrednost ter smisel izjav o prijateljstvu iin sodelovanju v predloženi sovjet sfci deklaraciji. Jugoslavija pa kakor sem že dejal v splošni razpravi, ni nikaka izjema, ni-kak ločeni primer v sovjetski zunanji politiki. Jugoslavija je prej le sel, ki opozarja na to, kakšno hi bilo .sodelovanje’ med narodi na podlagi današnje politike in metod sovjetske vlade v primerih, ko kak narod ne bi hotel sprejeti diktata tako imenovanega .vodilnega naroda’. Mar moremo po vsem tem priznati, da besede o .prijateljskih odnosih in mednarodnem sodelovanju’ v sovjetski deklaraciji kaj pomenijo? Seveda ne moremo. na svojih tleh sami določajo svoje politično, gospodarsko in kulturno življenje. Zato lahko brez pretiravanja rečem, da je Jugoslavija med tistimi državami, v katerih je tendenca, da se ustvari razpoloženje strahu, naletela na najmanj plodna tla, kljub temu, dg je bila prav orna izpostavljena posebno srditemu pritisku v tej smeri. Toda mar moremo po vsem tem priznati, da imajo besede o obsodbi in preganjanju vojne propagande v sovjetskem predlogu kakršen koli praktičen pomen in da te besede resnično izražajo tisto, kar v njih vidijo iskreni in miroljubni ljudje v svetu? Ne, tega ne jtnoremo priznati vse dotlej, dokler teh besed ne bo potrdila praksa. Vse dotlej ne moremo podpreti takih predlogov ne le zato, ker jih imamo za neiskrene, temveč tudi zato, ker mislimo, da bi s podpiranjem takih predlogov y resnici podpirali nevarno in zelo škodljivo metodo, namreč metodo izvajanja nedemokratične in celo napadalne prakse za špansko steno neiskrenih deklaracij o miru. Zmanjšanje oborožitve in vprašanje atomskega orožja predstavlja isti problem GOSPODARSTVO \ TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANCEH Zasfihni ansnotlarshi sektor odklanja odgovornost za težave nastale zaradi konkurence severnih pristanišč Kaj je pravzaprav vojna propaganda? Ali vzemimo vprašanje vojne propagande. Ni nikakega dvoma, da propaganda proti miru, ki jo organizirajo določeni politični krogi na »vetu, izpodkopava dobre sosedne in prijateljske odnose med državami in neposredno ter bistveno povečava nevarnost nove vojne. Zato, kakor sem v začetku dejal, jugoslovanska delegacija soglaša v tem, da je treba vojno propagando obsoditi, krivce, ki se bavijo s tako propagando, pa podvreči sankcijam nacionalne zakonodaje. Toda vprašanje je predvsem, kaj je pravzaprav vojna propaganda? Ako bi pod vojno propagando smatrali samo tisto propaga&do ki odkrito in direkt no poziva na vojno, tedaj bi bila le-ta danes majhna, in če hočete, ima kot taka, propaganda te vrste, celo najmanj vpliva na narode. Tod® prav najbolj nevarna oblika vojne propagande je prav tista propaganda, ka ustvarja politično ozračje, v katerem pričnejo ljudje verjeti v neizbežnost vojne, v nujnost reševanja določenega položaja z vojno. Mar ni na pr. vojna propaganda, če Žele z velikanskim propagandnim aparatom iz vzhodnoevropskih držav s Sovjetsko zvezo na čelu prepričati svet, da tuje sile grade vojaška oporišča v Jugoslaviji za napad proti Sovjetski zvezi, čeprav »e lahko Vsakdo prepriča, da to ri res? Vendar pa se v tisku in po radiu v Sovjetski zvezi ln v drugih vzhodnoevropskih državah vztrajno širijo la4j o tem, da je postala Jugoslavija glavno orožje nekaterih tujih sil v njihovih napadalnih protisovjetskih načrtih, še več, da se je le-ta — po besedah bolgarskega predsednika vlade Cerven-kova — .spremenila v udarni odred Imperialističnih napadalcev* ln da .danes pomeni najhujšega sovražnika socializma in Sovjetske zveze*. Dalje, da so te tuje sile zgradile več letalskih in drugih vojaških oporišč v Jugoslaviji, da služi več kot 5000 nemških nacističnih vojakov y jugoslovanski Vojski, da izdelujejo nacistični generali vojne načrte za jugoslovanski generalni štab itd. Ve* informbirojevaki tisk je na pr. pisal o tem, kako izdeluje napadalne jugoslovanske načrte bernski nacistični general von Kleist, toda tega nemškega generala je vlada FLRJ že zdavnaj Izročila kot voinega zločinca sovjetskim oblastem, in sicer na njihovo lastno za; htevo. Vendar pa sovjetska vlada ni smatrala za potrebno zapraviti konec tej laži, ki se je vztrajno ponavljala v komin-formovskem tisku. Mar taka lažna propaganda proti neki državi dejansko n« pomeni poskus, da se vnaprej opraviči napadalni pritisk proti tej državi? Kako moremo tako propagando Imenovati drugače kot vojnohujskaško propagando? Dovolite ml v tej zvezi omeniti, da je poslal Nacionalni ko mite Jugoslavije za obrambo miru med drugim poziv tudi odgovornim organizatorjem tako imenovanega Svetovnega kongresa pristašev miru, naj bi poslal svojo delegacijo v Jugoslavijo, ki bj na kraju samem preverila obtožbe o tako imenovanih napadalnih pripravah Jugoslavije. Toda voditelji tega gibanja, ki so očitno službo mtru zamenjali s službo zunanji politiki neke določene države, se riso odzvali temu pozivu in so zato vendar še nadalje sodelovali v Isti vojno-hujskaški gonji proti Jugoslaviji. Najplemenitejše težnje milijonov in milijonov ljudi po miru se torej zlorabljajo za cilje napadalne politike proti narodu, kd t-e zahteva nič drugega, kol da neodvisno in brez vmešavanja od zunaj v miru gradi svojo bodočnost. Ko že govorimo P novem sovjetskem predlogu proti vojni propagandi, bi tudi jaz rad znova opozoril na dejstvo, da Je Generalna skupščina OZn že leta 1947 sprejela resolucijo, v kateri je obsodila tako propagando. Res je, da ima po mnenju jugoslovanske delegacije ta resolucija pomanjkljivosti. Predvsem hi rad poudaril, da stoji tudi jugoslovanska delegacija na »tališču, da je treba vojno propagando ne le obsoditi, tem-več tudii preganjati z zakonskimi sankcijami. Vendar pa dejstvo, da resolucija iz leta 1947 ni zadovoljiva, ne pomeni, da te resolucije ni treba izvajati. To toliko prej, ker ta resolucija ne obsoja samo vojne propagand«, temveč hkrati pripo-nča državam, naj vzpodbujaj.) propagando za mir, za zbliža-nje narodov, za njih-jvo medsebojno spoznavanje, za vsestransko sodelovanje med njimi. Ko stavlja vodja sovjetske delegacije nov predlog proti vojni propagandi, se moramo vprašati predvsem, kako je sovjetska vlada uporabila priporočila tiste prve resolucije OZN o istem vprašanju. O tem sem že prej govoril, toda dovolite mi, da navedem še nekaj konkretnih sovjetskih zgledov, ki zadevajo uradno de lovanje sovjetske vlade v tej smerL Tudi v tem primeru bom namenoma navedel samo zglede, ki zadevajo mojo državo. 21. decembra 1949 je objavila «Pravda» tele besede Molotova o Jugoslaviji: »Vendar ni daleč čas, ko bo zadela izdajalsko Titovo kliko, ki se j« spremenila v tolpo tujih imperialističnih vlad in ki je razgaljena v svojih sovražnih načrtih proti Sovjetski zvezi in svojemu ljudstvu, sramotna u-soda zločinskih najemnikov imperialistične reakcije.# To niso besede kakega neznanca iz Floride, to so besede podpredsednika tiste vlade, ki r.am tu stavlja predlog o obsodbi in preganjaju vojne propagande. Popolnoma jasno Je, da te besede niso le vojna, temveč tudi odkrita grožnja jugoslovanskim narodom, Seveda je to del propagande, ki jo širijo po uradnih sovjetskih radijskih postajah. Iz moskovske radijske postaje se slinijo r.a pr. take besede: »Prišel je čas, d® napravimo konec tej sramotni izdaji. Brej zrušen ja Titove tolp« Jugoslavija ne bq ohranila svoje suverenosti in svoje samostojnosti. Samo z borbo proti odpadniku Titu in njegovim satrapom, samo z odločnim razbijanjem buržoaznih nacionalistov bo zagotovljen zmagoviti zaključek naše borbe proti vsem ljudskim sovražnikom* (20. julija 1949). Ali; »Demokratični tabor s Sovjetsko zvezo na čelu zmagovito napreduje in čisti vse tiste, ki so se mu postavili na pot* (29. julija 1949). Ali: «Naj vedo jugoslovanski narodi, da ima vlada ZSSR sedanjo jugoslovansko vlado za sovražnika irj nasprotnika, ne Pa za prijatelja in zaveznika* (3. avgusta 1949). Ali; »Sovjetska vlada opozarja v svoji noti jugoslovansko vlado, d® se ona (sovjetska vlada) ne more pomiriti » takim stanjem in da bo prisiljena uporabiti diruga učinkovitejša sredstva, da bi zavarovala pravice in koristi sovjetskih državljanov v Jugoslaviji ter pozvala k redu fašistične nasilnike, ki so šli preveč daleč* (22. avgusta 1949). Sicer pa so besede v teh zadnjih dveh citatih skoraj dobesedno navedene jz dveh sovjetskih not jugoslovanski vladi, ki operirajo, kakor vidite z od-kritimi grožnjami. In tako govori moskovski radio dan za dnem. Z tjim pa radijske postaje drugih vzhodnoevropskih držav, t. j., kakor sem navedel v svojem govoru med splošno razpravo, samo v jezikih jugoslovanskih narodov 4 mesece, 8 dni in 3 ure V šestih mesecih. Da bj vsa ta propaganda učin kovito delovala, premikajo ob jugoslovanskih mejah včasih v večjem, včasih pa manjšem številu, čete. in izvajajo druge vojaške priprave. Mar more bitj kak dvom o pravem značaju te vtrste propagande, propagande zastraševanja in ustvarjanja ozračja strahu, propagande groženj? Mar ne misij vodja sovjetske delegacije, da Je prav to tista vrsta vojne propagande, za katero ne zahteva le moralne obsodbe, temveč tudi zakonsko preganjanje v vseh državah? Ce misij tako, zakaj tedaj sovjetska vlada v svoji državi ne prepove take propagande in ne preganja krivcev? Ce p® misli, da mora bit; taka propaganda dovoljena, tedaj je njihov predlog popolnoma odveč, razen če meni, da mora biti vojna propaganda prepovedar.-a le v drugih državah, ne pa v Sovjetski zvezi. V Jugoslaviji sicer ta propaganda iz Sovjetske zveze ni imela uspeha. 2e iz bližnje zgodovine je znano, da jugoslovanski narodi niso občutljivi za politiko zastraševanja, zlasti še, ko gre za njihovo pravico, da Vzemimo nadalje to vprašanje iz sovjetskega predloga, t- j. vprašanje o zmanjšanju oborožitve. O prepovedi atomskega orožja in nadzorstvu nad izvajanjem te prepovedi. Nimam namena v okviru te debate spuščati se v podrobnejšo utemeljitev stališča jugoslovanske delegacije glede atomskega orožja, ker bo o tem pozneje govora. Tukaj bi y prvi vrsti rad opozoril na me- sovjetski politiki, toda nedvomno je točno, da je v tem razdobju vsak hegemonizem, ne glede na to, v kakšnem ideološkem plašču se skriva in kjer koli bi se pojavil, izvor novih vojn. Torej velja isto tudi za sovjetske hegemonistične tendence. Iz teh razlogov imamo za popolnoma nevzdržno stališče sovjetske delegacije, ki stopa tukaj pred nas, kakor da sovjetska vlada ne bj bila prav todo, ki V nobenem primeru ne vodi h konstruktivnemu sodelovanju v OZN, ki nam je prav ta hip najpotrebnejša. 2elel bj predvsem pripomniti, da je jugoslovanska delegacija nekaj let brez pridržka Dodpirala stališče sovjetske delegacije v vprašanjih razorožit ve, prepovedi atomskega orožja in nadzorstva nad atomskim orožjem Naše stališče je bilo upravičeno samo tako dolgo, dokler se je zdelo, da bo Sovjetska zveza dosledno obdržala v svoji zunanji politiki linijo borbe za mir, za enakopravne odnose med narodi in za demokratična načela v mednarodnih odnosih sploh. Toda vedno očitnejše hegemonistične tendence, ki so se najprej pokazale v odnosu do narodov, ki so tudi sami krenili ca pot socializma, so pokazale, da se za utrditev miru na svetu poraja še nova nevarnost. Ne trdim, čfa »o hegemonistične tendence lastne samo nič odgovorna za sedanje stanje na svetu, temveč celo nasprotno, kakor da samo ona vodj tako politiko, ki zagotavlja svetovni mir. Ni nam treba dialeč iskati dokazov. da bi razbili to fikcijo, ki jo hoče sovjetska vlada vsiliti vsem miroljubnim ljudem na svetu. Mar Je mogoč jasnejši primer o tem, kako hegemonistične tendence uničujejo prijateljstvo in sodelovanje med narodi ir.- izpodkopavajo mir, kot pa je razvoj sovjetsko-jugoslovanskih odnosov? Dovolite mi, da spričo tega, čeprav to ni kraj za ideološke diskusije, vseeno citiram naslednje mesto iz nekega Leninovega članka: .Proletariat rje bo postal svet in zavarovan pred napakami ter slabostmi samo zaradi tega, ker bo izvedel socialistično revolucijo. Toda morebitne napake ga bodo dovedle nujno do spoznanja te resnice.’ (Leran, XIX,. str. 267.) Sovjetska zveza miroljubnim narodom ne predstevlja več oporišča miru Na zgledu sovjetske medna-rodjie politike v povoinem času se Je to predvidevanje uresničilo v polnem obsegu, vendar samo s to razliko, da napake riso več napake, temveč so se razvile v sistem, ki ne kaže ni-kake tendence, da bi se popra, vili neuspehi, ki jih očitno doživlja. Posledica takega razvoja je, d® morajo miroljubni in vsi napredni ljudje, ki so dovolj pogumni pogledati dejstvom v oči, danes ugotoviti, da Sovjetska zveza ni več oporišče miru, na katero bi se z zaupanjem lahko zanašali narodli, ki zahtevajo mir in svobodo. Nasprotno, hegemonistične tendence, ki so se začele vedro bolj kazati v sovjetski politiki, tendence, ki so velika demokratična gesla o samoodločbi in enakopravnosti narodov spremenile v navadno votlo frazo, so začele prehajati v odkrito nasilje r.ad narodi, ki korakajo s svojimi lastnimi metodami in oblikami po poti napredka. Ne more biti nikakega dvoma, da je ta ten- denca ena izmed izvorov vojne v sodobnem svetu. Jugoslovanska delegacija stoji neomajno na stališču čim širše razorožitve, prepovedi atomskega orožja in najbolj učinkovitega mednarodnega nadzorstva nad uporabo atomske energije. Toda ne moremo izpustiti izpred oči, da vsak predlog o delni razorožitvi ne pomeni tudi resničnega prispevka k miru, zlasti še, če ga ne spremlja politika mtru, politika, ki izključuje gospostvo nad drugimi narodi, ki jim zagotavlja njihovo neodvisnost- Ce na primer zasledujemo politiko dveh oboroženih taborov irj če se stavlja tak predlog o delni razorožitvi, ki bi spremenil od nos v oborožitvi v korist ene strani, tedaj je vnaprej jasno, da tak predlog ne le ne bo sprejet od druge strani, temveč bo povečal nezaupanje v svetu, povzročil napetost v odnosih in povečal vojno nevarnost. Prav tak je, po mnenju jugoslovanske delegacije, sovjetski predlog o zmanjšanju oborožitve oboroženih sli za eno tretjino. Cista utvara je misliti, da lahko taki propagandni predlogi povzroče trajnejši politični efekt na miroljubno svetovno javno mnenje. Ce se mednarodna politika kake države preveč identificira z njeno mednarodno propagando, tedaj se mora ta politika nujno diskreditirati v očeh miroljubnih ljudi, ki zahtevajo konkretne uspehe v vsakdanji borbi za mir, ne pa samo splošne izjave o zvestobi načelom miru. To še toliko bolj, ker vsakdanja praksa na slehernem koraku zanikuje te izjave. Po našem mnenju se postavlja vprašanje preprosto takole: ali resnično hočemo nekaj storiti za vzpostavitev in utrditev miru — tedaj moramo pri zmanjšanju oborožitve resnično upoštevati objektivna dejstva in konkreten odnos sil na svetu, ali pa je mir samo politično propagandno geslo — tedaj je sicer dobra vsaka resolucija s številnimi zvenečimi besedami o miru in razorožitvi, vendar pa tedaj avtorji takih resolucij ne morejo pričakovati, da bodo vestni miroljubni ljudje imeli njihov posel koristen za interese miru. Jugoslovanska delegacija sodi, da so realistični in s tem koristni in pomirljivi samo tisti predlogi za zmanjšanje o-borožitve, ki zahtevajo enakomerno zmanjšanje oboroženih sil v vseh pogledih in smereh. Samo na ta način bi se na svetu ustvarila določena stabilnejša baza miru in s tem tudi osnova za boljše in vsestransko mirobljubno mednarodno sodelovanje. V vsakem primeru je to v sedanjem času e-dina pravilna pot, na kateri se lahko preveri iskrenost naporov za utrditev miru. Iz teh razlogov sodi jugoslovanska delegacija, da sta problem zmanjšanja oborožitve in problem atomskega orožja v današnjem času isti problem ter ga je treba kot takega tudi reševati. Razen tega bi rad naglasil še eno stran tega vprašanja, o kateri so nekateri delegati že govorili, ko so poslušali šefa sovjetske delegacije, ki je navedel neke zelo opravičljive razloge za prepoved atomskega orožja. Človek bi istočasno skoraj dobil vtis, kakor da so navadne letalske nekajtonske bombe, ki lahko uničijo velika mesta, ali tisoči bombnikov, ki se lahko pošljejo na neko državo, da je vse to samo nekak neznaten prepir meč ljudmi in da je prava vojna dejansko samo vojna z atomsko bombo. Svoboda rjaroda pa se lahko uniči tudi brez atomske bombe. Neodvisne države so lahko uničene tud; s tanki in opusto-šene z letalstvom. Gre torej tudi za to, ali hočemo vojno sploh preprečiti, ne pa samo uporabo atomske bombe. Ne more biti dvoma: boriti se moramo proti napadalni vojni na splošno, proti vojni brez a-tomskega orožja in proti vojni z njim, saj je sleherna napadalna vojna barbarska in div-jaška ter uporablja sleherna sodobna vojna sredstva množičnega iztrebljanja. Dati moramo čas miru da odpre vrata široki uporabi atomske energije za potrebe mirnodobne graditve, s tem pa bodo ustvarjeni pogoji, v katerih bo uporaba atomskega orožja ne le pravno, se pravi z odlokom OZN,' prepovedana, temveč bo postala tudi praktično nemogoča. Vidite, zakaj jugoslovanska delegacija sodi, da je treba v tem trenutku problem prepo vedi in kontrole atomskega orožja tretltali skupaj s problemom splošnega zmanjšanja oborožitve in oboroženih sil kot edinstven problem. S tem v zvezi bi rad . Se naglasil, da po mnenju Jugoslovanske delegacije tudi druge odločilne države niso v teh vprašanjih napravile v tej smeri zadovoljivih naporov. Toda to nikakor ne daje pravice Sefu sovjetske delegacije, da bi se otresla svojega velikega dela odgovornosti za neuspehe OZN na tako važnem področju mednarodne politike, kakršno predstavljajo vprašanja prepovedi in kontrole a-tomskega orožja ter zmanjšanja oborožitve. (Nadaljevanje In konec jutri) «V splošnem gospodarskem pogledu položaj Trsta ni zavidanja vreden. Toda, obstajajo pozitivni činitelji, na katere se je mogoče nasloniti in izrabiti nekatere možnosti v lastno korist. Ni naša dolžnost pokazati nanje, marveč je to stvar pristojnih oblasti in neposredno zainteresiranih trgovskih krogov, od katerih moremo pričakovati zaščitnih ukrepov. Zgolj zasebna iniciativa r.e more skrbeti za trgovinsko dediščino Trsta in njen bodoči razvoj*. S takimi besedami zaključuje oktobrska številka revije «11 traffico* svoj uvodnik, v katerem govori o položaju Trsta v zvezi s konkurenco severnih pristanišč. Bistvene pomanjklji-vosti so: maloštevilne plovne zveze (razen proti Levantu in Srednjemu vzhodu Trst nima številnih plovnih linij kakor nasprotno severozapadna pristanišča, od' koder je n® razpolago po nad 100 do 150 plovnih zvez proti Ameriki, Avstraliji, Južni Afriki in Aziji); nevarnost, ki jo predstavljajo prekopi, ki jih je okrog Rena in Donave čedalje več: pomanjkanje tarifnega dogovora z Zapadno Nemčijo. Kaže, da se torej nekateri tukajšnji krogi vendarle zavedajo, kakšen je položaj v resnici in tudi, da pri nas še daleč ni bilo vse storjeno, kar bi koristi pristaniškega prometa zahtevale. Pomembno in značilno je tudi, da vsebuje omenjeni uvodnik neposreden poziv oblastem, naj se vendar zganejo, ker drugače zamotanih vprašanj konkurence s severnimi pristanišči ni mogoče reševati V trgovskih in spedi-terskih krogih so se ponovno izrazili o tem in torej pade odgovornost za nadaljnje zamude izključno na oblast. Mi bi dodali mnenju revije o pomanjkanju številnih plovnih zvez iz Trsta proti čezmor-ju misel, da bi se morali tukajšnji krogi glede tega povezati bodisi z Benetkami bodisi z Reko in tako ustvariti vsaj glede plovnih zvez skupen blok severnojadranskih pristanišč, ki bi nedvomno lažje nastopal proti konkurenci severa. Seveda je tu potrebna dobršna mera razsodnosti in ukinitev nesmiselnega pisanja o tekmovanju inozemskih plovnih družb v Trstu. Nova tvornica porcelana in keramike v Jugoslaviji V Mlader.ovcu (Sumadija) je pričela obratovati nova tverni-ca porcelana in keramike z letno proizvodno zmogljivostjo 600 ton. Ko bodo postavili še tretjo peč, bo dosegla letna proizvodnja obrata 1000 ton. Trenutno grade v Lukavcu blizu Tuzlp (Bosna) velik obrat za proizvodnjo koksa. Postavili so že priprave za nakladanje in razkladanje peči. Montaža 50 metrov visokega gazometra s prostornino 30.000 kubičnih metrov je do 40 odst. del izvršena. Dela bodo nadaljevali tudi pozimi. določenih 3000, v celoti 6000 komadov. Razen tega bodo poslali v Avstralijo 300 delavcev-specialistov, ki bodo izdelane hiše montirali na mestih, kjer bodo stale. Avstrijske tvrdke so se namreč obvezale dobaviti te hiše tako, da bodo pripravljene za takojšnjo vselitev. nova pristaniška larila in odredba luške kapitanije Dne 21. pr. m. je pričela veljati odredba št. 183 ravnateljstva tržaških splošnih Skladišč, ki zadeva razkladanje in prevzem tovorov premoga in rudnin v razsutem stanju z ladij kakršnega koli tipa in tona-že. Nova tarifa je začasna in pravzaprav «poskusna», ker jo bodo uporabljali glede premoga in rudnin'na V. pomolu nove proste luke, da bi na podlagi prakse čim prej določili dokončno tarifo, ki jo mora še odobriti posvetovalni delovni odbor za tržaško pristan' f"H1 Neke novosti prinašajo tu™ oaieribe št. 300, 301, 302 iJJ 8 tukajšnje luške kapitanije. « zadevajo določila o opravljs' nju službe pristaniške po«clJ® v okviru «prostih luk# «con». Prva odredba v , določila glede varnosti^ ladij, naprav in blaga v tržaškem pristanišču. Druga vsebuje no me za preprečevanje nesreč P razkladalnih iv nakladalnih delih ter pri nanipuliranju z bi* odredba ure^ določa; gom. Tretja dostop v proste cone in da lahko prihajajo tja sam« tiste osebe, ki imajo tam new» delo. Vsi ostali morajo W>eW ako hočejo vstopiti, propustni-co, ki jo izdaja poveljstvo pr ■ staniškega finančnega odden« civilne policije. Zadnja odre -ba ureja postajanje m Povozil v okviru obeh prostih ških področij, bodisi v zvezi a železniškim prometom kak tudi s premičninami ut uep mičninami v luki, jSKi uvoz in povišam Avstralija uvaža zložljive hiše Z Dunaja poročajo, da je avstralska vlada nedavno razširila svoje prvotno naročilo avstrijski industriji lesenih zložljivih hiš, in sicer bodo Avstrijci dobavili namesto prvotno Se v tem mesecu bodo avstrijske carinske pristojbine povišane za okrog 49 odst., in sicer zato, ker je bil povišan tečaj zlate krone, na katerem sloni še vedno avstrijska carinska tarifa, od 4,68 na 6.96 šilingov. Ker ni še določeno, kdaj stopi nova ureditev v veljavo, dežujejo z raznih strani pritožbe. Posebej tudi zato, ker bo poslej postalo vse blago, ki ga Avstrija uvaža. r,a notranjem trgu mnogo dražje. Vlada skuša pač z novimi dohodki uravnati primanjkljaj državne blagajne, toda gospodarski krogi trde, da notranje podražitve ne bq mogoče izravnati s podražitvijo izvoznega blaga. Ako bodo cene uvoženemu blagu višje, seveda ne bo mogoče preprečiti splošnega naraščanja cen in mezd, ki ga je zaenkrat zaustavil četrti »dogovor o cenah in mezdah*. Isti krogi pripominjajo, da vlada z r.-ovim ukrepom ni mogla misliti na zmanjšanje uvoza nebistvenega blaga, ker je ta uvoz tako in tako možen le z ministrskim dovoljenjem in z odobritvijo potrebnih deviz, ki jih je mogoče dobiti samo, ako so kupčije predvidene v okviru veljavnih trgovinskih pogodb. Vladni ukrep bo seveda imel škodljive odmeve tudi v mednarodnem pogledu, razen tega pa je zelo neprimeren, ker prihaja prav v trenutku, ko se v mednarodnem obsegu vrše pogajanja za znižanje carin (Tor-quayska konferenca). Prav tako je škodljiv bodisi avstrijskemu gospodarstvu, bodisi potrošnji. Verjetno je, da bodo države, ki bi jih ta ukrep v njihovem izvozu posebno prizadel, odgovorile s sličnimi ukrepi na škodo avstrijskega blaga na zunanjih tržiščih. V tej zvezi naj navedemo nekaj podatkov o avstrijskem državnem proračunu za leto 1951, ki je dosegel rekordne zneske. Obsega 11, 8 milijarde šilingov dohodkov (vključno investicije za 700 milijonov šilingov) in 12,5 milijarde izdatkov. Tako imenovana držgvna uprava velja 7 milijard šilingov (5,8 mi-milijarde šilingov za osebne in 4,6 milijarde šilingov za stvarne izdatke. Izdatki socialnega skrbstva se računajo na 1,9 milijarde šilingov G-6 de v 1949). Vseh zveznih o" žavnih uradnikov v Avstriji J 95.000, razen tega šteje zel ška uprava še 56.000 name nega osebja. Pri izdatki osebje so že letos skrčili P ^ račun nasproti lanskemu . odst., prav takšno skrc predvideva tudi prorač“2,1=» 1951. Avstrijske državne že nice imajo 949 milijon0'', gov izgube, od česar odpa« 449 milijonov šilingov na sticije in se tako lahko na tekoči primanjkljaj a sklh železnic na okrog P lijarde šilingov. MliKiubuui ■ Nedeljske tekme za prvenstvo STO Za nogometno prvenstvo STO se bodo v nedeljo srečali* Skupina A: PIRAN — UMAG v Piranu ob 14.30; STRUNJAN — ARRIGONI v Strunjanu ob 14.30; BRTONIGLA — MEDUZA v Brtonigli ob 14.30; AURORA — NOVI GRAD v Kopru 14.30; Skupina B. SKEDENJ — MONTEBELLO na stadionu ,Prvi maj’ ob 10.30; NABRE2INA — OLIMPIJA na stadionu ,Prvl maj’ ob 12.30; OPČINE — SV. JUST na stadionu ,Prvi maj’ ob 14.30; KONTOVEL — MEZGEC na Opčinah ob 14.30; Za prvenstvo II. skupine (Istra) NARDONE — STRUNJAN v Izoli ob 14.30; Rdeča ZVEZDA — PARTIZAN v Sv. Nikolaju ob 14.30; AURORA B. - MEDUZA B. v Kopru ob 12.30; PIRAN B. — ARRIGONI B. v Sv. Luciji Ob 12.30; AMPELEA - SALINE v Izoli 12.30; Za prvenstvo II. skupine (Trst) DEVIN — ILIRIJA (Prosek) na Opčinah ob 12.30; POLET — SKEDENJ B. na Opčinah ob 8.30; SV. IVAN — OLIMPIJA B. na stadionu ,Prvi maj’ ob 8.30; SESLJAN — MONTEBELLO B. na Opčinah ob 10.30; v dviganju uleži bo v Med tekmovanjem za svetovno prvenstvo v dviganju uteži v Parizu, je kongres Mednarodne zveze sklenil, da bo prihodnje svetovno prvenstvo leta 1951 v Milanu ali Genovi. Nadalje so sklenili uvesti novo, srednje težko kategorijo z mejo do 99 kS-Med člane zveze so ponovno sprejeli Japonsko, za sprejem pa so zaprosile zveze Irske, Guatemale, Saara, Singapurja, in drugi v Znami meteorojog *• ^ Groissmayr, ki je umrl • tembra 1948, je zapustil neobjavljenega zan?fspre-gradiva glede nihanja a(||vo minjanja podnebja (to B je pozneje objavila je meteorološka služba). dokazano, da je v oboo J ,aja manj zadnjih 150 let P°oceao-podnebje vseskozi bolj ,ajj« sko; zime so postaja!‘e . ,veflO milejše, a poletje ni ^ spremenilo svoje temper Le v razdobju 1879-18-stale zime začasno zop ^ nejše, po letu 1900 pa se . skjh čel izredno hiter vzpon temperatur, in to na)vnmiijeni9 ročju Spitzbergov. Om ^ zim v Severnem Lede"^iapj* ju je privedlo do 1* množine ledu in mm umik** denikov. Ledeniki so 8 _erfllje“ li tudi po gorah v vse« ^ pisnih širinah. V zadnj ^ setih letih je priče! e{jnji 10 letna temperatura v -noži’ južni Evropi naraščati, stl na padavin pa j* po letu 1942. Toda le“ ktlčplli nastal preobrat- Ji je predelih in naznanila s (V vrnitev hudih in dolg**1 na arktična področja). _eroma Spitzbergih so ae ^ajel* mile zime. Pozneje^ ) g^n-neprestana ohladi in S«* dir.avijo. Severno BjUgo v verno Ameriko, zlasti ^ se zimski dobi. Poos’mgovzb0*!? je pojavila tudi v i ^tainij® Aziji (Turčija, “ezf^;vropi itd.) in v jugovzhodni y na. (okolica Črnega mor:Lrfčakuie dal jr.jem razvoj« P djteV Groissmayr splošno ^ bo (tudi v srednji Evropi)’ ^ predvsem zajela zim .eya ce, vendar bodo tudi £ o-hladnejša. Tako so vel» ^ letno vročino in suS°klimatri° smatrali sprva za . ,h term (podnebni) višek po^g j94S> peratur, vendar se le * deic-pojavlla nad zahodno veJ-ma tudi srednjo EvroP ^ ^goja vročina in sU_ ’ j J950. vzhodni Evropi pa seie ’ n&1 Zanimiva je Pri .t'enLčie P0.’ va, da se premika)0 rj od letne posebnosti y , r