889
Sest stoletij hrvaške poezije
Josip Pupačić (1928—1972)
MOJI TRIJE    Ko sem bil moji trije bratje in jaz, BRATJE    ko sem bil mi štirje.
Imel sem glas kot veter, roke kakor skale, srce
kot vigenj.
Jezera so slikala me. Dvigali so me topoli.
Reka me je zase umivala. Perice so lovile mojo sliko. Ko sem bil moji trije bratje in jaz ko sem bil mi štirje.
Travniki so me ljubili. Nosili so moj glas in z njim so sekali potoke. Vesel sem bil sam sebe. Imel sem brate (In pokončno hojo.) To so bili moji trije bratje: moj brat, moj brat in moj brat.