24. številka. Ljubljana, ? ponedeljek 30. jannarja 1905. XXXVIII. let«. Uhaja vsak dan zvečer, iaimii nedelje in praanike, ter velja po pošti prejeman aa avstro-ogralce dešele «a vso leto 25 K, aa pol leta 13 K, ca Četrt leta 6 K 60 h, za en mesee 2 K 30 h. Za Ljubljeno s pošiljanjem «* dom na vte eto 24 K, za pol lete 12 K, aa četrt leta 6 K, aa en mesec 2 K. Kdor hodi .am ponj, placa aa vse leto 22 K, aa pol leta 11 K, aa četrt leta 6 K 60 h, aa en mesec 1 K 90 h. Za tuje dežele toliko več, kolikor snaga poštama. -Ka naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. - Za oznanile se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se se oananilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. - Dopisi aaj ;se izvole frankovatL - RokopUi se ne vračajo. - Uredništvo in upmvnlatvo je v Knallovih ulicah St. 5, in sicer uredništvo v I. nadstropje, opravniitve pa v pritličju. - Upravništvu naj se blagovolijo poSdjati naročnine, reklama«^, oznanila, t. j. administrativne stvari Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po lO h. n Narodna tiskarna'1 telefon št. 85. na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare goepode naročnike pa, kat »rim bo potekle koncem mesece naročnina, prosimo, de Jo ob pravem času ponove, de poilljenje ne preneha In ĆM dobe vse številke. SLOVENSKI NAROD" velja za ljubljanske naročnike brez po- šiljenje ne dom: Vse leto. . K 22*— I 6atrt lete . K 5-50 Pol leta . . „ 11*— I En meseo . „ 1 90 Pošiljanje ne dom se rečune ze vse leto 2 K S pošiljanjem po pošti velje: Vse leto. . K 25 — I Četrt lete . K 6-50 Pol leta . . i,""l3'— I En mesec . „ 2*30 aX Naroča se lehko z vsakim dnevom n hkretu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. List se ustavile 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje Iste ob pravem času. Upramičiiro ..Slovenskega Naroda". Celjsko gimnazijsko vprašanje. Zopet je prišlo v razgovor najde-likatnejše vseh slovenskih političnih vprašauj, namreč celjsko gimnazijsko vprašanje in klerikalni listi že streljajo z največjimi topovi ter mesarijo deželnega poslanca dr. Deeka in državnega poslanca Berksa, kakor da sta postala izdajalca spodnjeŠtajerskih Slovencev. Klerikalni listi dolže dr. Dečka, da je v sporazumljenju in z vednostjo posl. Berksa prodal vladi svoj travnik v Gaberjah pri Celju v namen, da tam sezida poslopje za tiste samostojne gimnazijske razrede 8 slovensko-nem-škim učnim jezikom, ki se na kratko, četudi nepravilno imenujejo celjska slovenska gimnazija. Iz dejstva, da je dr. Dečko prodal vladi svoj travnik se sklepa, da je dr. Dečko v družbi s poslancem Berksom sklenil tajen pakt z vlado in nekako privolil, da se slovenska gimnazija premesti iz Celja v celjsko okolico, dasi so bili spodnještajerski Slovenci že opetovano in najslovesnejŠi način izjavili, da se ta gimnazija na noben način ne sme premestiti iz celjskega mesta. Nam nikakor ne prihaja na misel, da bi hoteli v tej stvari zavzemati kako stališče, ki je nasprotno stališču štajerskih Slovencev. Enkrat smo sicer zgolj akademično vzeli v pretres to zadevo, a doživeli smo bridke izkušnje in prišli do spoznanja, da se pri nas o gotovih vprašanjih tudi teoretično ne da razpravljati, čeprav so naša dejanja dokazovala, da smo in ostanemo popolnoma solidarni s Štajerskimi Slovenci. Tudi sedaj, ko se je zopet sprožilo to vprašanje, izjavljamo izrecno, da smo popolnoma solidarni z rojaki iz Štajerske. Ali to streljanje klerikalnih listov na dr. Dečka in na viteza Berksa se nam zdi precej sumljivo in kar ne moremo se ubraniti vtisa, da imajo klerikalci in tisti, ki stoje za njimi, pri tej akciji svoje posebne namene. fgDe,stvo, da je dr. Dečko prodal vladi svoj travnik v Gaberjah, ni namreč nikak dokaz, da se pripravlja ali da se je storilo tako izdajstvo, kakor pišejo klerikalni listi. Mogoče, da ima vlada res namen, sezidati na tem travniku poalopjo z& slovensko g m na zi j o in da ima res namen, odpraviti ia zaved iz Celja in ga premestiti v Gabrje, ali tega namena vendar ne more izvršiti brez vednosti in brez privoljenja slovenskih državnih poslancev. Vse kaže, da pride po dolgih letih tekom prihodnjih mesecev v državnem zboru vendar zopet enkrat na razpravo proračun in ž njim vred celjska postavka. Tedaj je mcgoČe, da se zopet enkrat vname boj za celjsko gimnazijo, ali bre privoljenja državnega zbor je absolutno izključeno, da bi se v tej 7ade?i kaj zgodilo. VUd lahko pokupi vse travnike v celjski ekolici, dokler nima v državnem zboru veČine za premestitev gimnazije iz Celja, ne more ničesar storiti. Z ozirom na to je tudi popolnoma odveč, kar počenjajo sedaj klerikalni listi. Mi nikakor ne čutimo v sebi poklica, zagovarjati dr. Dečka, če manj pačlana »lepega kluba« viteza Berksa. če je Berks sklepal kake tajne pogodbe z vlado, naj ž njim obračuna »lepi klub«. Cisto gotovo pa je, da imajo štajerski Slovenci dovolj potov in sredstev, da se glede celjske gimnazije lepo med seboj zedinijo in se dogovore glede solidarnega postopanja. To pa stoji, da ni nobena vlada tako kratkovidna, da bi 7 predelikatnem oeljskem vprašanju paktirala samo z Dečkom in Berksom, ker ve, da ji ta dva ne moreta ničesar zagotoviti, in da ne moreta v tej zadevi ničesar garantirati. Kakor rečeno, nam nikakor ni v mis'ib, se v tej zadevi kakorkoli angažirati. Mi bomo kakor doslej vedno zavzemali tisto stališče, kaker veČina štajerskih Slovencev. Vtis pa imamo, da so klerikalni listi začeli to akcijo iz popolnoma strankarskih, vse prej kot poštenih namenov. Zdi so nam, da je ves namen te akcije ts, ubiti politično najdelavnejŠega izmed celjskih iodujubov, dr. £/ecka, ker m tako klerikalen kakor bi imeli radi duhovniki in ker je nekaterim ljudem na potu. Sicer pa se stvar že še po* jasni in tedaj bo prilika, povedati še kaj več. fojna na Daljnem Vztofcu. Boji ob reki Šaho. General Kurcpatkin poroča: Po poročilih, ki stm jih prejel dne 25 t. m, je bil boj za Kejgutajo izredno ljut in krvav. Eno izmed pozicij v bližini vasi so naši osvojili na večer 24. t. m. Včeraj sem prejel prve vesti o osvojitvi vasi Kajlatcza, Kutajoi in Kejgitaja. Ujeli smo okoli sto Japoncev. 26. t. m. so naši voji nadaljevali ofenzivo proti Sandepu. Razen napada na japonski bok pri Sandepu ni bilo ob fronti nobenih resnejših spopadov. Vsi japonski poskusi, nas zo- pet pregnati iz osvojenih pozicij, so se ponesrečili. Po poročilih, ki sem jih prejel danes opoldne, so se Japonci jeli pomikati na jugu in jugovzhodu v smeri proti Sandepu. Brzojavka generala Kuropatkina z dne 27. t. m. pa pravi: Po poročilih, ki so mi došla to noč, je bil japonski protinapad proti našim vojem, ki so navalili na sovražnikove pozioije pri Sandepu, odbit. Naša konjen ca je manevrirala proti levemu japonskemu krilu in nato Japonce napadla za hrbtom. Naši voji so nadaljevali naval na Sandepu. Ob uri zvečer je naša armada s pomočjo saperjev po ljutem boju premagala vse umetne ovire in vdrla v veliko, močno utrjeno vas Sandepu. General Saharov pa poroča o ruskih operacijah v brzojavki z dne 27. t m. takole: Naši voji so nadaljevali ofenzivo proti Sandepu. Naša artiljerija na se-verozapadu je imela nalogo, razdejati na tem mestu glavne japonske utrdbe. Ko je 26. t. m. naša konjenica prekoračila reko Han in se je deset vrst južno od Sandepa okrenila proti vihodu, je zadela na več sovražnih oddelkov, obstoječih iz štirih bataljonov in šest eskadronov, ki so prodirali iz Hejgutaja. Vsled našega napada bo se Jrponoi spustili v beg, vrgli proč orožje in pustili na bojišču vozove, mrtvece in ranjence. Eden izmed naših oddelkov je ujel 30 Japoncev. Pri osvojitvi vasi Čitsjci in Msmikag smo ujeli 20 Japoncev Neki naš oddelek je sovražnika premagal na vzhodu pri Ernandapozi in zasedel dotični gorski prelaz. 30 vrst od Knajenzana so se naši konjeniški oddelki spopadli s sovražnikom. Koliko je stala Kuropatkina osvojitev Sandepa? Petrogradska brzojavna agentura poroča: Kakor potrjujejo razne vesti z bojišča, je trajala 26. t. m. bitka pri Sandepu ves dan. Rusi so izgu bili pri osvojitvi utrdbe 45 Častnikov in 1000 mrtvecev in ranjencev. Ujeli so 102 Japonca in uplenili mnogo živil, orožja in streljiva. Kaj mislijo v Ameriki o operacijah ob reki Šaho? Iz New Yorka se z ozirom na dogodke v Mandžuriji brzojavlja, da so v tamkajšnjih vojaških krogih prepričani, da značijo boji ob reki Šaho začetek velike odločilne bitke* m ki bo pokazala, kdo bo v bodoče gospodar Mukdena. Boj se je pričel aa japonskem levem krilu, in sicer jo Kuropatkin napad zbog tega pospešil, ker je opazil japonske operacije, ki so bile nevarne njegovemu desnemu krilu. Tekom zadnjih Šest tednov ae s japeneke strani ni ničesar poročalo • operacijah na levem krilu, dočim so ruski viri zatrjevali, da se je znaten del Nogijeve armade in več težkih topov odposlalo proti ruskem« desnemu boku. Sodi se, da grič »Osamelega dre-i vesa«, ki je na obeh straneh zahteval toliko žrtev in ki bo ga sedaj Rusi izredno močno utrdili, ni več ključ rusk'h pozicij ob reki Šaho in da se bodo morda Rusi s tega griča umaknili, ne da bi v njegovo obrambo Žrtvovali enega strela. Glavni boji bi se potem vršili ob reki Hun na ruskem desnem krilu in severno od Beniapuce na ruskem levem boku. O kapitulaciji Port Arturja. »Ruski Invalid« priobčuje tole brzojavko generala Desina na vojnega ministra: General S t e s e 1 j prosi, da 8e naj izroči njegovemu Veličanstvu carju Nikolaju tole poročilo: Vašemu Veličanstvu javljam najvdanejše, da je vsa posadka trnjave razen duhovnikov, zdravniškega osebja in uradnikov odšla v japonsko ujetništvo. Povratek v Rusijo se je dovolil vsem Častnikom, ki so oddali častno besedo, in njihovim slugam. Kapitu-lacijski pogoji so se podpisali od delegatov obeh strank; na naši strani sta pogoje podpisala general RejB in Gospa Angela. (Dalje.) Zunaj se je že delal mrak. Ivo Grebin je hotel poklicati hišno, da napravi luč, a si je premislil in zopet začel hoditi po sobi semintja in delati vs&kovrstne naklepe. »Na deželo jo pošljem k očetu,« je mislil sam pri sebi. »Tako ostane vse prikrito.« Zdaj je slišal, da je zapel zvonček pri vratih in koj nato je slišal zunaj lahke korake, vrata so se od prla in Iro Grebin je stal pred svojo soprogo, gospo Angelo. »Ti si tu?« je vprašala gospa Angela, tako brez vsega začudenja in brez zanimaja, kakor da ji še mar ni za odgovor. Jvo ni odgovoril. Ostro ji je pogledal v obraz, potem je naglo sto pil k vratom in jih zaklenil. »Kaj naj to pomeni?« je vprašala* gospa Angela. VspriČo sopro- gov« resnebe jo je minula vba sigurnost. Lahko je trepetal njen život in bila je tako zmedena, da ni odložila niti aolnČnika. Ivo je z močnimi koraki stopil k vratom v drugi sobi in tudi ta zaklenil. Hjtel je imet« gotovost, da ne bo nihče slišal, kaj bo govoril s svojo Seno. Ko je potem prišel nazaj v sobo, je vzel iz žepa anonimno, no pačuli dehteče pisemce in je izročil svoji ženi. »C taj, k?j se mi o tebi poroča.« Gospa Angela je s tresočo roko vzela pisemce, stopila je k oknu in tam počusi prečitala pisanje, tako počasi, kakor bi si hotela vsako besedo zapomniti in se pisma na pamet naučiti. Ženske so vobče dosti bolj prekanjen^, kakor moški, zlasti pa si znajo pomagati v težavnih položajih, dostikrat na Čudovito rafiniran način. Ko je Ivo Grebin, razburjen in jezen, isročil svoji ženi anonimno pinmo, ni pomisli), da je s tem storil veliko nerodnost V svoji razdraŽe-nosti je popolnoma pozabil, da je bilo pismo naperjeno ne samo proti gospe Angeli, marveč tudi proti njemu samemu. Gospa Angela je to vzlio svoji silni razburjenosti takoj opazila in tudi takoj izkoristila. »Če verjameš ti, kar pravi to brezimno pierno o meni — jaz ne verjamem niti hesedice tega, kar pravi to pismo o tebi,« je rekla gospa Angela in je Ivu izročila anonimno pismo. »O meni?« je jecljal Ivo Grebin. »Naj pravi pismo o meni, kar hoče. Tu se gre za te! Ti si obdolžena, ti se zagovarjaj.« »Jaz se ne bom z?govarjala. To je pod mojo častjo. Jaz bi se tudi nikdar ne posluževala brezimnega pisma, da bi tebe česa dolžila.« »Ali jaz imam dokaze,« je kričal Ivo Grebin. »Ali razumeš — dokaze!« Prijel je gospo Angelo za ramo, je stresel in jo pahnil na zofo. »Ko bi te sedaj ustreli), bi ves svet rekel, da sem storil prav.« »Ti bi me ustrelil?« Gospa Angela je vstala z zofe in s hladnimi pogledi motrila svojega soprogo. Mi- nila je je vsa plahost Bila je še bleda ali ne iz strahu, nego ker je vedela, da se začne šele zdaj pravi boj. »Nesramnica! Kako da ae upaš, mi še gledati v oči« »Ali tt je morda gospa Karolina Zoričeva ukazala, da me moraš in-sultirati in pretepati?« Kakor zastrupljena pšica so zadele te besede Iva Grebina in trajalo je nekaj trenotkov, da je mogel zopet govoriti. »Tako mi odgovarjaš,« je vpil s bripavim glasom, »namesto da bi trepetala in na kolenih prosila odpuščanja.« »Nimam vzroka, trepetati in prositi odpuščanja.« Ponosno je stala gospa Angela pred svojim možem. Na njenih ustnih se je pojavil nekoliko ironičen in resolaten usmev. Bila je pripravljena na energično obrambo, na neustrašen boj. Ivu Grebinu se je zdelo, kakor da se je njegova žena popolnoma spremenila. To ni bilo več tisto plašno in krotko dekletce, ki se ni upalo ugovarjati, ko je Ivo Grebin pretrgal ženitovanjsko potovanje niti tista pohlevna in vdan:* žena, ki se niti pritoževala ni, kadar j« mož rekel, da zanjo nima časa Kar naenkrat se je spremenila v zavedno ženo, peznajočo svojo moč in vrednost. Ivo Grebin je strrr e gledal svojo Ženo. Mislil je, da je Mirko Tkaleo provzročil to njeno spremembo. Saj tako se navadno misli. Resnica pa je, da ženska pač lahko spremeni moškega, sama pa se nikdar ne spremeni. Tudi tedaj, kadar se kaže, da se je spremenila, je to le navidezno, kajti v istini je ostala, kakršna je bila; tisti, ki zapazi spremembo, dotične Žene prej ni natančno poznal. I to pa ni mislil na to, mislil je samo na Mirka Tkaloa. Ta sprememba na gospe Angeli je samo povečala njegovo jezo. Ia ta jeza je —• ne da bi bil to Iro zapazil — postala jako podobna ljubosumnosti, ki je bila lvu Grebinu doslej popolnoma neznana. Ivo je škripajo s zobmi meni), da je ljubezen do Mirka Tkalca dala Angeli odločnost, s a na o -zavest in pogum, kar je sedaj tako 5D pomorski kapitan prvega razreda Cea • novic. Oi posadke se je odvedlo v ujetništvo: na dan kapitulacije v potici jmh se nahajajocih 8000 mož; it bolnic vsi oni, ki so še mogli hoditi n 4000 mož; nebojevniki, trenski in sanitetni vojaki = 1300 mož; vojaki obmejne straže, tehniški voji in artiljeristi = 3500 mož. V bolnicah je ostalo ranjencev in bolnikov IS. 13 5, med temi 164 častnikov in uradnikov. Noga ali roka so je morala amputirati 300 ranjenoem. »Rdeči križ« je začasno še ostal v Port Ar-turju. General Steselj.« Zanimivo je, da tega poročila niso priobčili nemški listi, seveda potem bi no mogli obrekovati * Steel j a in njegovih junakov. General Steseli v Saigonu. Kakor se javlja iz Saigona, je 27. 1 m. tjakaj dospel general Steselj a soprogo in s svojimi častniki. Ruse je navdušeno sprejela velika množica ljudi, belo oblečene deklice so pozdravile generala in obsipale njegovo gospo s cvetkami in šopki. General Steselj se je udeležil banketa, ki ga je priredil Rusom na čast tamkajšnji francoski guverner. Kot prvi je Steslja pozdravil poveljnik ruske križarke »D i a n a«. Napram nekemu časnikarju je Steselj izpovedal, da je bila blokada Port Arturja zadnja dva meseca popolna, da ni bilo odzunaj dobiti nobenih živil. Trdnjava je morala kapitulirati, ker ji je nedostajalo municije, živil in zdravil Steselj je bil samo enkrat ranjen, zadela ga je krogla v glavo. Izpad portarturskega brodovja dne 10. avgusta m. I. se je izvršil brez njegovega dovoljenja. O Kondratenku, ki je bil oživljajoča duša obrambe, se je Steselj izrazil nadvse pohvalno. Skorbut je med posadko strahovito razsajal in pomoril skoro 17 000 mož. General Steselj je sveto prepričan, da ae vojna konča s sijajno zmago Rusije. Izpred Vladivostoka. Ruski listi javljajo: 22. t m. so pripluli v Vladivostok parniki »Te-tartos«, »Ellarov«, »Hindov«, »Tritov« in »Lord Antrim«; trije so imeli na krovu živila, dva pa provijant 24. t. m. je dospel v Vladivostok angleški parnik »Tellus«, ki je utekei japonskim torpedovkam in imel na krovu ogromno množino riža. Z ozirom na resni položaj v Vla-divostoku, so morali vsi civilni prebivalci do 23, izjaviti ako hočejo ostati v Vladivostoku in ae udeležiti even ta al ne obramke. Vsi drugi prebivalci morajo biti pripravljeni, da na prvi poziv zapuste mesto. Po poročilih iz Tokija so japonske torpedovke v soboto zasegle angleški parnik »Dollar«, ki je imel na krovu vojno kontrebando in je bil namenjen v Vladivostok. očitno kazala. Ta srd ga je obvladal, da je na svojo ženo izlil celo ploho ialitev in grdih besedi. Angela je molče poslušala. Njen hladni in sigurni pogled je izražal obtožbe, ki so Ivu razgrele tudi zadnje kaplje krvi, in njen prezirljivi posmeh je razodeval, da se bo znala braniti, kadar se ji bo to zdelo potrebno. »Sklenil sem, da te pošljem k očetu na Dolenjsko,« je Ivo zaključil svoje razsajanje. »Dobro,« je odgovorila gospa Angela. »Sama mu pišem, naj pride pome.« »Ne, jaz mu pišem.« »Jaz tudi,« je odločno pripomnila Angela. Ivo je bil v stiski. Ta žena je bila na vse pripravljena: na sopro-govo jezo, na očetovo nevoljo, morda celo na javen škandal. Morda se hoče tudi braniti, saj se je Že pokazalo, da ve o Ivo vem razmarju s gospo Karolino več, nego je bilo zapisano v anonimnem pismu. Svojemu očetu pove gotovo vse, že da samo sebe opraviči. »Predno izve tvoj oče za vso stvar, moram obračunati z nekom urugim. t^paaV) Parlamentarni položaj. Dunaj, 29. januarja. Zaradi neugodnega itida volitev na Ogrskem se skličejo delegacije najbrže šele jeseni. Vlada namerava po Veliki noči sklicati češki deželni zbor, nakar bo državni zbor zboroval do potne jtseni. Dunaj, 29. januarja. Komisija gosposke abornice za sprememba poslovnika je zborovala včeraj ves dan in vendar še ni dognala debate o LamaBohevem zakonskem načrtu. Debate se je udeležil tudi vladni odposlanec, sekcijski načelnik grof Pace Komisija hoče zadevo rešiti vsekakor tako, da pride na dnevni red v prihodnji seji gosposke zbornice. Volitve na Ogrskem. Buda peš t a, 29. januarja. Is sto oseb obstoječa deputacija liberalne stranke je prišla Čestitat grofu Tiszi na izvolitvi. Grof T is z a se je zahvalil ter izjavil, da bo pod vsakršnimi razmerami služil pošteno in zvesto skupni stvari. Budapešts, 29. januarja. Opozicija namerava takoj v prvi sej drž. zbora predlagati, da se vlada obtoži zaradi dogodkov 18. novembra m. L Budapešta, 29. januarja. Minister Hieronvmi je podlegel v obeh volilnih krajih. Vendar je skoraj gotovo, da mu bo kateri liberalni poslanec, ki je bil dvakrat izvoljen, odstopil en mandat. Budapešta, 29. januarja. Kos-suthova stranka je sklenila, da ne pripusti sestave kabineta, ako ne pride v njega tudi grof Julij An-drassv. Prva naloga ministrskega predsednika bo baje, ustvariti volilno reformo, ki bo število volilcev podvojila. Budapešta, 29. januarji. Nova zbornioa bo imela dva 901etna poslanca, namreč mnogoletnega posl. Madarasza in novoizvoljenega poslanca iz Kecskemeta Szaponosa- Budapsšta, 29 januarja. Tudi minister Nviri je j propadel v svojem volilnem okraju Maroš Vašarhelj. Kossuth o razmerju med Avstrijo in Ogrsko, Dunaj, 29. januarja. Poslanec F. Kossuth je izjavil dopisniku dunajske »Neue Freie Presse«, da so sedanje volitve na Ogrskem pokazale, da se je dualistični sistem v monarhiji že preživel. V Avstriji je zbudila svoboda aspiracije tistih narodov, ki imajo narodno preteklost, dočim se Nemci nočejo od povedati nadvladi, ki so jo uživali stoletja, tako da je v Avstriji nastal nerazrešljiv položaj, ker se nobena narodnost no6s drugi podvreči. »Po mojem mnenju«, je rekel Kossuth, »se v Avstriji ne more napraviti mir toliko časa, dokler Avstrija ne praide k federaciji, in ravno v tem vidim bodočnost Avstrije. S konfederirano Avstrijo pa -nore biti Ogrska zvezana le na temelju personalne unij e«. Nadalje je rekel, da nima niti Avstrija niti dinastija vzroka, se protiviti programu neodvisne stranke. Ravno vsled tega programa se napravi prijateljsko in dobro razmerje med avstrijskimi narodi. Ustava iz leta 1867. ne odgovarja sedanjim razmeram, ker n. pr. kvoto Že več desetletij določuje cesar sam. Zato bo treba to ustavo nado* mestiti z novo, ki bo bo bolje odgovarjala ogrski pragmatični sankciji. Dogodki v Macedoniji. Bel grad, 29. januaarja. V ministrskem Bvetu se je včeraj razpravljalo o novih topovih in o položaju v Macedoniji. Po poročilih srbskih konzulov je položaj zelo resen. Spomladi je pričakovati zmešnjav. Solun, 28 januarja. Blizu A rižanskega jezera je bil pretočene dni boj med bolgarskimi vstaši in turškim vojaštvom. Vstaši so z gore napadli vojake, tri ubili, štiri pa ranili, nakar bo se vojaki umaknili — V bližini Soluna pa je napadla grška četa speče bolgarske delavoe ter so dvema odrezali glave. — V poslopju grške banke v Solunu so našle turške oblasti celo zalogo revolverjev in streljiva. Nemiri na Ruskem. Petrograd, 29. januarja. Nad polovico vseh vesti, ki prihajajo it Petrograd* preko Londona in Bero-lina v javnost, je umišljenih. Glavni namen temu je, spraviti v ruske ar made na bojišču obup in zmešnjavo. Petrograd, 29. januarja. G) neral Tre po v je sprejel deputacijo delavcev it Putilovih fužin. Delavci so izjavili, da so bili zapeljani ter želijo tačeti topet redno delati. Tre-pov jim je odgovoril, da je oarjeva želja, naj bi se ž njimi postopalo velikodušno ter se jih podpiralo z denarjem. Nadalje je povedal Trepov, da se bo 350 ranjenih, ki leže v bolniš-nioab, na javne stroške nadalje tdra-vilo doma. Isto velja sploh glede vseh revnih ranjenih. London, 29. januarja. Pri Še sterošeku so taprlu več članov re-voluoijskega odbora. Pri njih so našli spise, iz katerih je bilo razvidno, da so nameravali atentat na carja. Petrograd, 29 januarja. Ponoči so bile hišne preiskave v uredništvih nekaterih liberalnih časopisov. Minister notranjih zadev je kamoval list »RuBkija Vjedomosti« s tem, da se ne sme posamezno prodajati, dočim saratovski »Dnevnik« za kazen ne sme tri mesece prinašati inseratov. Lvov, 29 januarja. V Varšavi vre zelo nevarno. Izgredniki so naskočili in ropali pekarije in vinske zaloge. Po celi Ruski Poljski je 300000 delavcev brez dela. Z-to pa je tudi ssmo v Varšavi 30 000 ruskih vojakov. Mosva, 29. januarja. Časopisi so začeli zopet izhajati. Občinski svet je izvolil komisijo 15 članov, ki se bo bavila z delavskim vprašanjem. Nad 10000 delavcev se je i. vrnilo na delo. London, 29. januarja. Govori se, da pride v nedeljo zopet 50 000 štrajkujočih pred zimsko palačo. Bati se je zelo resnih dogodkov (?). Bero lin, 29. januarja. »Berliner Tagblatt« je prinesel poziv »Rešite Gorke ga«. Pozivajo se nemški znanstveniki, pisatelji in umetniki, naj nabirajo podpise, da dobi Maksim Gorki zopet svobodo. Obenem se razširja namreč vest, da bo dal general Trepov usmrtiti (?) pet odličnih delavskih voditeljev, med njimi tudi Gjrkega (??) London, 29. januarja. Meatni svet v Nižjem Novgorodu je sprejel resolucijo, v kateri se protestuje zoper prelivanje krvi. Jddva se je v Petrc-gradu zvedelo za resolucijo, ko je dobil že tudi guverner brzojavno carski ukaz, naj zapre vse člane zemstva (?) Ponoči so prišli veliki oddelki policije pred hiše posameznih članov, vlačili so jih iz postelj (?) ter tirali v ječe (?). Berolin, 29 januarja. V Varšavi in drugih garnizijah Ruske Poljske so se tudi rezervisti, ki so namanjeni za odhod na bojišče, pridružili izgrednikom ter beže v vojaški obleki (?) z orožjem iz vojašnic (?) Iz okoice Varšave se je na ta način vrnil domov oeli oddelek rezervistov. London, 29. januarja. V Lodzu štrajka 100.000 (?) delavcev. Časopisi ne izhajajo. Telefonska zveza z Varšavo je pretrgana. V Rigi so vdrli štrajkujoči oboroženi v mesto ter napadli vojaštvo (?) Boj je trajal vso noč (?). Krakov, 29. januarja. V Smo lenBku je nekdo vrgel bombo v gu vernerjevo hišo. Hiša je razrušena; guvernerjak sreči ni bilo doma. Občni zbor „Sokola" v Idriji. V soboto 21. t. m. je imel idrijski „Sokol* tvoj 8. redni letni občni zbor ob navzočnosti 38 članov in Članic. Namesto zadržanega starosta br. Ivana Grudna je otvoril in vodil zborovanje p o d h t a ros ta br. Fran C i n i b n r k, ki je po kratkem nagovora podal besedo taj. nam. br. J. N o v a k a, da poroča o društvenem delovanju v leta 1904. Iz tega poročila posnemamo, da šteje društvo koncem leta 6 ustanovnih 19 izršnjočih in 75 podpornih Članov ter 28 Članic. Odbor, ki je po izvolitvi na zadnjem občnem zbora sestoja! iz bratov starosta J. G r n d n a podstarosto Fran Cinibnrk, tajnika br. Ev. Tnjec, blagajnika Andreja Primožič, in odbornikov bratov Josip Seljak, Josip Lapajne, Fran Krčnik in L. Po gačnik ter načelnika br. J. Novak, je imel 13 sej, pri kojih so se reševale društvene zadeve. Med letom so iz odbora odstopili Josip Seljak, Josip Lapajne in L. Pogačnik, na njihovo mesto so bili pozvani v odbor bratje: M. Pirnat, J. Šepetavecin L. Pivk. Društvo je priredilo 28. ja-nnarja 1904 svojo običajno predpustno veselico, 1. maja peš izlet na Dobračevo k blagoslovljenju zastave tamošnjega gasilnega draUva, 18. in 19. jun. se e udeležil Sokol po deputaciji 10 Članov blagoslovljenja zastave Sokola v Varaždina, 28. junija je priredil javno telovadbo v realčni telovadnici, II. zleta v Ljubljani se je udeležil korporativno s zastavo, 28. avgusta je bila vrtna veselica pri „Zagoduu, 8. okt. odhod niča k vojakom odhajajočemu bratu Još. Lapajne. Med letom je izgubilo vsled smrti društvo dva Člana br. Ivana TukaČ in br. Karola Pire, obema je društvo izkazalo Čast s tem, da se je društvo korporativno z zastavo udeležilo njunih pogrebov. V znak sožalja pozove poročevalec, da se navzoči dvignejo raz sedeže. Društvena knjižnica se je v preteklem leta pomnožila za 20 knjig in Šteje sedaj vseh zvezkov 289. Člani in Članice so si izposodili med letom 520 knjig. Končno se je poročevalec zahvalil raznim društvenim dobrotnikom predvsem br. Ciniburku za v prid so-kolskega doma napravljeno dragoceno žatuljo, gdu. Ivanu Pavšič, c. kr. rud. pazniku, za brezplačno predelavo raznih glasbenih komadov. Poročilo se je vzelo odobruje v v znanje; nato je poročal br. A. Primožič o denarnem stanja za leto 1904. Iz tega poročila posnemamo, da je imel Sokol skopaj dohodkov 1848 K in skupnih stroškov 1695 K 37 v., prebitka torej 152 K 63 v. V hranilnici je naloženih 52 K 91 v. Za sokolski dom se je nabralo med letom 329 K 24 v. V imenu račun-kih preglednikov je izjavil br. K. Makac, da so računi pravilni in soglašajo 8 prilogami, nakar je občni zbor podelil blagajnika absolutorij. Tema je sledilo poročilo br. J. Novaka l od društvenega načelnika, kakor Drejsna leta tako se je tadi v letu 1904 gojila telovadba marljivo ia uspešno. Člani so telovadili 3 ure na teden, naraščaj razdel en v dva odd. učenci po 3 deloma 2 uri, obrtniški vajenci po 2 oziroma 1 uro na teden. Ženske v dveh oddelkih, Članice in gojenke po 3 ure na teden. Pri vodstvu Članske telovadbe je poročevalcu pomagal z vnemo vaditelj^br. F. Karč-nik, pri naraščaju br. J. Šinkovec, pri Ženski telovadbi pa sestri R. Turkova in R. Vidmarjeva, deloma tudi M. Tav-zesova. V prvi polovici leta pripravljali so se telovadci za telovadbo na drugem vsesokolskem zletu v Ljubljani, pri koji je sodelovalo 23 telovadcev za proste vaje, 3 telovadne, vrste 13 telovadk in 20 gojencev. Tekmovalne telovadbe se je društvo udeležilo po 2 Članih v višjem oddelku in 7 Članih v nižjem oddelku. V višjem oddelku si je eden pridobil Častno priznanje, v nižjem pa je bil prvi zmagovalec L. Pivk in tretji E. TujeČ, dva telovadca'pa sta si priborila častno priznanje. Pozornost je na slav-nosti vzbujalo leno nastopanje, idrijskega naraščaja. Slavnostnega sprevoda se je udeležilo 25 Članov v društveni opravi. Tako je bilo društvo primeroma zelo častno zastopano na drugem zleta v L abljaui. Dne 1. majnika prirejeni peš izlet na Dobačevo je pričal v telesni krepkosti udeležnikov. Z imenit nim uspehom je nastopilo v vrsto telovadcev na slavnosti varaždinsk. Sokola. Javna telovadba je podala določen dokaz, kako vestno in vsestransko se goji telovadba v društva. Po slavnostnih dneh se je po določnem redu nadalje gojila telovadba, a zaznamovati je bilo manjšo vdeležbo Članov, dočim so voditelji slej kakor prej storili svojo nalogo. Poročevalec omenja, da je pred zletom v Ljubljani posetila ženski oddelek gospica J. Kajzeljeva, načelnica Ženskega telovadnega društva, v sprem stvu vaditeljice gospice DebevČeve iz Ljubljane, da se je omogočil skupni telovadni nastop v Ljubljani. Sicer je tudi prvo imenovana gospica vedno ra-dovoljno podpirala ženski oddelek s potrebnimi nasveti, za kar ji poročevalec izraža zahvalo. Končno omenja, da so v vaditeljskem zboru poročevalec kot načelnik, vaditelj F. KarČnik kot na mestnik, vaditeljski namestnik K. Spot in vaditeljska pripravnika V. Albreht in J. Šinkovec. Ob irno in temeljito na-Čelnikovo poročilo je občni zbor z odobravanjem vsprejel. Pri volitvi sta bila na predlog br. J. Šinkovca dosedanji starosta brat Ivan Grude * in podat. Fran Ciniburk a soglasnim vzklikom zopet izvoljena. Isti predlagatelj je v imenu vaditelj-skega zbora predlagal za načelnika br. J. Novaka, kojega je občni zbor z vzklikom zopet izvolil. Za odbornike pa so bili izvoljeni bratje Fran Karčnik, Zdravko Albreht, Janko Šinkovec, Andrej Primožič, Ivan Pajer ter Josip KorŠeron, za namestnike pa Karel Ji i ik, Karol Špot in Maks Pirnat; za računska pregledovalca s« je izvolilo Frana Pirca in Josipa AtiČa. Ker ni bilo pri slučajnostih posebnih predlogov je brat podstarosta zaključil zborovanje g pozivom, da se Člani marljivo vdeleži-jejo društvene delavnosti v novem leto. Na vzorni delavnosti idrijskemu Sokolu čestitamo, v bodoče pa: Krepko naprej! Nazdar I š. Dnevne vesti V Ljubljani, 30. januarja. — Župnik. Janez Zabuko-vec na Jesenicah je pravi tip do skrajnosti netolerantnega, buda lastega in obenem nadutega krneč kega duhovnika. V sobotnem »Slovencu« je priobčil Ztbukoveo dolgo klobasanje, b katerim bi rad opral svoje sramotno in naravnost izdajal sko postopanje na Jesenicah. Možic se opravičuje, obenem pa priznava, damuje ljubši klerikalen Nemec kakor liberalen Slovenec. In kako opravičuje to svoje izdajsko postopanje. Čujte in strmite! Zubukoveo pravi, da je na Jssenicah katoliški župnik, to se pravi, da nima kot duhovnik nobene narodnosti, da ni slovenski ne nem ški dušni pastir nego samo rim s k i agent. Kot tak ima nalogo skrbeti, da ostanejo Jeseničani dobri katoličani, da jim preskrbi večno iz-veličanje in zagotovi večno srečo onkraj groba, ki je vendar več kot časna sreča na Jesenicah. Take reči se upa v 20. stoletju nositi v javnost človek, ki si pri tem domišlja, da je še vedno boljši narodnjak, kakor vBak liberalni Slovenec. Z%buko vec naj se da prekrstiti v Zabutovca, zakaj njegovo pisarjenje v »S.ovencu« priča, da niti pametno misliti ne zna in da se niti ne z&veda, kak izdajalec domovine in naroda da je postal. Podoben je otroku, ki se na mrvi igra z žveplenkami, a ne uvideva, kako nesrečo lahko provzroči. Ča hoče biti Zabukovec samo brezdemovinski katoliški župnik na Jesenicah, potem naj se nikar ne vtika v posvetne zadeve in naj skrbi Bam za svojih ovčio srečo onkraj groba, prepusti pa njim samim akib začasno srečo na Jesenicah. — Nič se jih ne boji. - Povedali snuo, kako je nastopil dr. Andrej Pavlica proti splošni in enaki, volilni pravioi. Visoki gospodje pri »Slovencu« v Ljubljani so mu rek da naj gre v Avstralijo a svojimi nauki in pa liberalec je, ker piše proti splošni in enaki volilni pravioi To ga je moralo boleti, ko so mu rekli, da je liberalec! Dr. Pavlica odgovarja posvečenim gospodom v Ljubljani s tem, da nadaljuje članke proti splošni in enaki volilni pravioi. V drugem Članku pravi: »Če so ljudje res vsi enaki, ni mogoče več govoriti o kaki avtoriteti, o kaki podrejenosti Tu mora zavladati ljudska najvišja volja, tu mora zavladati splošna in enaka volilna pravica z vsemi zlemi posledicami, tu mora zavladati glasovanje in razsojevanje po številkah, ki je tako kruto, ko absolutizem, ki je absolutizem v novi obliku Volilna pravica, prusimo splošna in enaka volilna pravica z vsemi zlemi posledicami! In absolutizem v novi obliki!! — Ssperiot! To pa je hud tobak za mogočne gospode v L u ljami! — Exvlrilist Kristan in klerikalni občinski odborniki v Idriji zahtevajo v bratski ljubezni (vredni in potrebni so dru.: drugega), d* skliče županstvo sejo občinskega odbora v torek 31. t m. tako je povedal na nedeljskem javnem shodu g. Anton Kristan. Povedal pa ni, je li tudi županstvo tth misli, kajti če ni, v torek ne bo seje. Dolžnost je pač Županstva, da sklice sejo, če zahteva to tretjina odbornikov, a pravico ima župan določiti sejo. Kakor smo posneli iz Kristanovega govora, namerava cxviriliat predlagati v tajni seji, da se proti tajniku Novaku uvede disciplinarna preiskava, ter da se ga kratkomalo odpusti iz službe. Storil je velik pre-grešek s tem, da se nikakor noče pustiti terorizirati po Kristanu Zatorej stran ž njim, v kategoričen zgled naslednikom, ki naj znajo, da smejo imeti samostojnosti v mišljenj« in d^lu, amsak so odvisni od socijalista (•) Kristana. On že one svobodo! fltavinao, da če bi ruaka avto-kraeija vedela zan», bi ga imenovala glavnim diktatorjem, on bi de prej* zstrl vaako svobodo, kakor Trepov. Nj pa ne mislimo v resnici tako bušo, saj za lešnik »je preslaba, da strla bi ga žaba.« — Kakor psa so pokopali y Trt .bi enega Blaža Mermolja, o kattireai smo poročali, da se je obesil. Pred nekaj meseci je umrla reveža žena na porodu ter mu pustila štiri nedorastle otroke. Mož je imel sedaj opravila Čez glavo, pomagal pa ran ni nihče. Obupal je in obup ga je gnal v smrt. Mož je bil dober kristjan, hodil v cerkev, opravljal spoved itd. — ali vseeno ni našel usmiljenja prt cerkvi, marveč so ga vrgli v zemljo na neposvečenem prostoru Tudi za pogrebom ni šel nikdo dru^i nego sosed. Nij bo prepričan, da je storil dobro delo! Ča se cbesi revež, katerega žene obup ▼ smrt ter stori kaj takega res zmešan, ga vržejo v zemljo kakor psa. če si pa bogatin vzame življenje pri polni zavesti, pa mu zvonijo in po kopljejo ga »z gospodom«. Iona pač 3 čim plačati! I-i za cvenk se v is« vestnih krogih napravi vse! Poročajo n&sa, da otroci, katerih najstarejša de&lisa ima nekaj nad 10 let, so jokali tako britko, da jih ni bilo mo-croče mtolažiti. — Gorenjcu" se piše iz Kamnika: »Nesloga je znak naš h meščanov. Zi zgled bi si morali vzeti složno življenje, ki vlada rnel frančiškanskim in mekinskim nunskim samcs'anom. Geslo teh dveh samostanov je: Ljubite se med seboj« — Kaj pa to pomeni? — Repertoir slovenskega gledališča. Jutri v torek je dramska noviteta, in sicer veseloigra rN a g u g a l u i c i ljubezni". Francoski pod naslovom : „LaBascule", spisal Mau-rice Donnav. Ta zelo fina in duhovita veseloigra je imela na raznih gledali jeih — v zadnjem času tudi v Pragi — prav lep m3peh. Glavni vlogi imata gdč. Sparna in g. Boleška, uprizoril pa je to noviteto g. režiser T i š -nov. — V Četrtek, na svečuicu, sta dve predstavi, popoldne Schillerjevi »Baz bojnik i", zvečer pa poslednjič v tej sezoni opera „Mignon-. — Slovensko gledališče. Včeraj sta bili dve predstavi. Popoldne io igrali „Rokovnjače" — tako slabo kakor navadno pri popoldanskih predstavah. Zvečer so peli „Dijaka-prosjaka", ker vsled obolelosti g. OoFednika ni bilo mogoče uprizoriti „Trubadurja". Predstava je bila še dosti dobra. Aplavza je bilo mnogo. V parternem stojišču je bilo — kakor že večkrat — zopet nekaj ljudi, ki so se kratkočasili s tem, da so sikali, in sicer vedno tedaj, kadar je drugo občinstvo aplav-diralo. Kaj se temu početju ne da napraviti konca? — Akademija. Drugo predavanje g. dr. R o b i d e c higijeni je bilo prav dotro obiskano. Prišlo je i.^po število dam, največ pa dijakov, želeli pa bi večje udeležbe prav iz -v, ki so jim predavanja o ubijeni v prvi vrsti namenjena i z delavskih slojev. Društvo bi jim prav rado odpustilo vsako vstopnino, ker je druUvu v prvi vrati namen, da dosežujo podučna predavanja svoj smoter. — G. dr. Robida je predaval o zraku, ki nas obkro zaje, o njega sestavinah ter važnosti §vežega, čistega zrafca, ki je prvi pogoj našemu zdravju. Predavanje so prepletali jako zanimivi eksperimenti, ki nam jih je z veliko preciznostjo predočii g. inženir T u r k. Kazal nam je lastnosti kisika, dušika ter oghenčeve kisline. Poslušalci so z ▼ M.k»m zanimanjem zasledovali tek predavanja ter posamezne eksperi-nvoato ter oba gospoda predavatelja zahvalili z burnim ploškom. — Prihodoma predavanje o higijeni se vrči y nedeljo 5 svečana ob 8 zvečer v »Mestnem c o ni u«. — Planinski ples« Že objavljeni seznam članic damskega komiteja je dopolniti v toliko, da so obljubila sodelovati še gospa Marija dr. Pirčeva in gospodične Anka Kacian, Davorina Kariin, IrankaMikuž, Milica Pro-8 c n c, Mimi Rohrman, Milka ^ravner, Ana W i d m a j e r in Irm* Widmajer. Za ples ee širi nenavadno zanimanje, kjerkoli vpra-819, dobiš odgovor, da pride vsakdo ** to veselico Pa saj ni Čuda, ko je še vsem v ljubem spominu predlanski ples, ki je vsakogar presenetil po svoji presrčnosti. V svoji na ljud-ako veselioo pripominjajoči obliki je planinski ples usposobljen, vsakega vzadovoljiti, ko ne nalaga nikakih vezi glede toalete. V turiatovakih ter poletnih promenadnih oblekah ali pa v narodnih nošah naj se pride. Privadimo se okusu, da je pravo veseljo združljivo tudi v dvoranah s preprostostjo v obleki. Na ples dojde v pristnih gorenjskih narodnih nošah Blejsko pevsko društvo, katero hoče prepevati sredi med občinstvom, shranim na plesišču prelepe slovenske narodne pesmi. Ker napravijo tudi letos na plesu zbrani turisti skupen nastop, vabi odbor vse turiste, naj pridejo na plesišče v polni opravi, to je z nahrbtniki in gor skimi palicami (pač pa nepodkovani). Da se razbremeni posel blagajničar-jev pri večerni kasi, sta prevzeli tvrdki Gričar & Mejač v Prešernovih ulicah in Korenčan na Starem trgu vstopnice v predprodajo. Na dan plesa, 1 svečana, se prodajajo vstopnice od 10 dopoldne do 3 ure po poldne tudi v restavraciji »Narodnega doma«. Člani plačajo 1 K, nečlani 2 K. Tudi vseučiliščniki in dijaki plačajo po 1 K, kakor člani. Večerna blagajna se otvori ob sedmih. — Planince - pevce prosi odbor »Slov. plan. društva«, naj se snidejo v torek 31. januarja zvečer ob devetih v »Sokolovi« dvorani k mali zborovi skušnji za dve, tri na rodne posmi, katere se zapojo na planinskem plesu pri skupnem nastopu planincev in planink. — Umrl je k Kamniku v Bt»-rosti 78 U t, o kr. okrajni tajnik g. Janje z Tro h a. N. v m. p.! — Službi sta menjala davčna pristava Matija Habjantč v Črnomlju in Ivan Goriup v Ormožu. — Čitalnica v Šiški priredi na S?ečmco, dne 2 svečana 1905, v Koslerjevi pivarni Vodnikovo besedo. Sodeluje slavna »Društvena godba«. Spored: 1. Puček: »Triglav«, koračnica. 2 Zaje: »Graničaria, overtura. 3 Nedved: »Vodniku«, moški zbor. 4 Linke: »Luna«, valček. 5 Fcer-ster: »Povejte ve planine!« racški zbor. 6 E Itn bero?: »Mlin v črnem lesua prizor. 7 Križkovski: »Utopljenka«, moški zber. 8 »Nemški ne znajc«, burka v enem dejanju. Ples. Začetek ob polu 8 Vstopnina za ne člane 1 K. — Novice iz Novega mesta. Bolezen hripa jako močno nadleguje ljudi. Miado in staro je v postelji. 21. t m primanjkovalo je v o sin: šoli izmed 14 dijakov ravno polovica. — Mraz je bil zadnje dni jako hud. Toplomer je kazal — 17° R, to ob Krki, Krka je vsleđ tega zsmr-zoiia, a ne močno. Dečki, Si bi se bili na Krki radi drsali, poskusili so, bo li šel pes, če ga domač deček pokliče, čez zamrznjeno vodo. Rea, ubogi mu ren je obotavljajo in previdno preko račil vedo in prišel do gospodarja na drugi breg No, če gre pee, zakaj bi ne prišel jaz, misli si predrzni učenec IV. razreda J. P. iz Kandije. Previdno, počasi, vedno v smrtni nevarnosti, je dospel na suho. Trije drugi pa so takoj pri kraju imeli smolo, da so dobili mrzlo kopel. Staršem, kakor varuhom paziti je na mladci zolo, kajti le preveč človeških žrtav ima Krka na vesti. — V Novem mestu in okolici je sedaj 7 umirovljenih učiteljev, oziroma učiteljic Govori se pa, da pridejo spomladi še trije. Zdravi so pa vsi, mladi in stari. Najmlajši upokojeni učitelj je g. A.; starosta pa g. K. iz Drske, ki bo obhajal čez 4 leta svojo de-mantio poroko — 60 let zakona. — Ženiti se neče skoro nihče. Res, dolg predpust je dekletom pravi pust. — Mogoče pa je vendar, da še katera zleze v sladki zakoniki jarem. Predpuitne veselice se tu šele prav začno. Za okoličane in domačine bode plesna veselica pri gosp. Koščaku; »Obrtna zadruga« ima svojo zabavo s plesom in srečolov m »pri Slonu«; 11 februarja bode pa naša požarna bramba tudi s srečolovom in plesom ter godbo poslala v boj svoje mlade moči, d * omehčajo kaki potrti njeno srce. Za to plesno veselico je posebno velik-, zanimanje.— Naša mestna meščanska godba pod novoizvoljenim načelnikom g. J Košičkom vrlo napreduje. Od sedaj naprej ee bode poučevalo po veliko več ur na teden v posameznih godalih. Mlade moči le na noge, da skažete pri vsaki priliki lahko, da se dolenjska metropola ne ustraši nastopiti pri izvanrednih slavnostih. — Pedagoško društvo v Krškem priredi v soboto, dne 4 februarja v prid »Učiteljskemu konviktu v Ljubljani« v prostorih gosp. K. Žsnerja s prijaznim sodelo vanje m slav. krškega mešanega in videmskega tamburaškoga zbora ve selioo. — Telovadno društvo „Sokol11 v Postojni priredi dne 19 svečana zopet javno predavanje društva »Akademija«. Predmet preda vanja se naznani pravočasno. Dne 4 marca se vrši v dvorani »Narodnega hotela« običajna društvena rna akarada, na katero že sedaj opotar jamo vsa bratska narodna društva in slavno občinstvo. Poleg tega se je sklenilo, da se napravi na pustni torek velik korzo, za katerega se delajo že obsežne priprave in se kaže veliko zanimanje. — Predor skozi Kara« vanke bo dogotovljen v mesecu marcu, ako ne nastopfjo nove zapreke. Proga Celovec-Rožek bo gotova do 1. oktobri t. 1 0 ložiti do dno 17. februarja t. I. pri podpisanem načelstvu. Na pozneje dospele ponudbe se ne bo oziralo. Načrti, troškovni preudarek in pogoji so razgrnjeni v občinski pisarni t Črnomlju in so v navadnih uradnih urah vsakomur na vpogled. PoSIjejo se p* tudi znanim stavbenikom na željo in na njih troške na dom na upogled. Zdravstveno okrožni zastop v Črnomlju dne 25. januarja 1905. Agenti za knjige in slike' kolporterji itd. lahko dosežejo velik postranski aaslnžek s prodaj.sniem umetniško izvrfitnih razg^rtriic. VpraSania na trgovsko z logo ROBERT r Buda-Peštl, Hauptpostfach No. 77. 6 Zahvala. Povodom smrti dragega, nepozablje-nega gospoda Janeza Troha c. kr. okr. tajnika v p. izrekamo srčno zahvalo si. pevskemu društvu „Lira" v Kamniku za v srce segajoČo žalo-stinko ob grobu dragega nam ranjkega. Dalje b1. čitalnici kamniški za spremstvo z zastavo, p. n. gg. okr. glavarstva, ter vsem drugim prijateljem in znancem, koji so ga spremljali k zadnjemu počitku. Žalujoči ostali. TrgovsKi sotrudnik popolnoma vešč manufakturne stroke, spreten detajler, ki je že več let slul boval, se takoj sprejme. Naslov pove upravnižtvo „Slov. Naroda". 2£0-fl 335 MM M *********** ■i IVAN ORAZEN otirorll daj'e ca znanja, da je na Turjaškem trgu st. 4 „ i. nadstr. Kvoj lastni flrtopiiB-zflravilni am v katerem se bode zdravilo: raznovrstno skrivljenje hrbtenice, izbočen hrbet, neenake rame, skrivljene, ploske in čokast* noge, neenaka ledja itd. Telovadili bodo tudi zdravi otroci, da se pri njih zabranijo taka 334_1 pohabljenja. (Proste vaje in vaje na aparatih.) ♦»E- a^asažet za odraslo. Vse to se bo izvrševalo pod osebnim nadzorstvom dr. Oražna, ki daje pojasnila ob svojih ordinacijskih urah od 9.-10 dopoldne in od 2—3. popoldne v Wolfovih ulicah št 12, L nadstr. _ Išče se za večjo gostilno v Ljubljani gostilničar ki ima gostilniško koncesijo na &\o\c ime. — Več se poizve v pivovarni G. Auerjevih dedičev v Ljubljani, VVol-fove ulice št. 12. 279-6 ______ ■■m iiMiiiB i ii .amimi >i——1-- Komptoarist popolnoma vese knjigovodstvu ter hrvatskemu in nemškemu dopisovanju za modno mauuf.akturno trgovino, K dobi stalno mesto pod jako povoljnimi pogoji. — Ponudbe tvrdki V. Mibelčić, Sisek (Hrvatsko). 883-1 Mlad, spreten išče dobro vpeljano restavracijo ali 307-1 večjo gostilno v mestu ali na deželi za več let v najem. Ponudbe se prosi pošiljati na uprav. „Slov. Naroda-4 pod .Gostilna št. 100' Bili, W •:■ Ka° ^'Mou/rimii v mu, 2*«ftta tomu w*ZEZ*2&na ***** Izdajatelj ia odgovorni urednik: Dr. Ivan T* ?Iar. Laatnina ia tiak .Narodne tiakansc*