Posamezna številka 10 vinarjev.
siev. ni
v MIlani, v petek, e. avoosia isii
Leto m.
s Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . . K 26'— za en meseo „ . . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani aa dom:
Za celo leto naprej . . K 24'— za en meseo „ . . „ 2'—
V	upravi preleinan meseCno „ 1*70 = Sobotna izdaja: =
za celo loto ......., 7-—
za Nemčijo oeloletno . „ 9'— a ostalo inozemstvo . „ 12'—
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 18 v
za dvakrat......15 „
za trikrat .... „ 13 „ sa večkrat primeren popust.
Poročna oznanita. zatoH. Kitni« Iti.:
enostolpna petltvrsta po 29 vin.
Poslano: 1 1
enostolpna peUtvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, lsvnemil nedelje in praznike, ob 5. uri pop.
Redna letna priloga Vozni red.
					
B-sr Uredništvo je v Kopitarjevi ulloi štev. 6/IU. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =		Političen list m slovenski narod		■	Upravništvo le v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun | poštne iiranilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 2B.5U, 1 bosn.-hero. št. 7563. — Opravnlškega telefona št. 188. 1
Hvsirifskg £i.fi osDDiile Baiiarsfes čete vkorakale llstilug iti Vladimir 1® Zašle Vislo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 5. avgusta. Uradno sc poroča:
Dolga vrsta uspehov, ki so jih zavezniki izvojevali od majske bitke ob Dunaj-wu v Galiciji, je bila venčana z zasede-njem Ivangoroda in Varšave. Včeraj so zasedle naše čete Ivangorod, danes so vkorakale čete princa Leopolda Bavarskega v glavno mesto Ruske Poljske.
Med Vislo in Bugom prodirajo zavezniki med zasledovalnimi boji proti severu. Avstrijska konjenica je dosegla Ustilug, nemška pa Vladimir Volhinskij.
Sicer je položaj neizpremenjen.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 5. avgusta. Veliki glavni stan:
Vzhodno bojišče.
Na Krnskem in v Samogiciji je naša konjenica vrgla rusko pri Genaise, nadalje Irži in Onikšty z bojišča. Pri tem in v bojih vzhodno Ponevježa smo vjeli včeraj in predvčerajšnjim 2225 Rusov, med njimi 2 častnika.
Armadi generalov Scholza in Gall-witza sta v ljutih bojih prodirali dalje proti cesti Lomža — Ostrovv — Wiškow, Junaški in obupni protinapadi Rusov na obeh straneh ceste Ostrow — Rožan so bili brezuspešni. Ujeli smo 22 častnikov in 4840 mož in zaplenili 17 strojnih pušk.
Armada princa Leopolda Bavarskega je predrla in vzela včeraj in danes ponoči zunanjo in notranjo črto varšavskih utrdb, kjer so se ruske zadnje čete še trdovratno upirale. Mesto so danes dopoldne zasedle naše čete.
Jugovzhodno bojišče.
Pri in severno od Ivangoroda je položaj neizpremenjen.
Med gornjo Vislo in Bugom se zasledovanje nadaljuje.
Vzhodno od Buga je nemška armada vkorakala v Vladimir Volhinskij.
Najvišje vojno vodstvo. XXX
Genaize in Irži ležita približno 50 km severovzhodno, Onišky 50 km jugovzhodno od Ponevježa.
XXX
Zavzetje Varšave in Ivangoroda je zmešalo vse francoske in angleške račune. Ruski vojni minister jc precl kratkim cinično izjavil, da bo izguba teh mogočnih trdnjav zboljšala strategični položaj Rusije, ker so bile province ob Visli že od nekdaj vojaško najslabša i/;ka carske države. Oktoberski boji so pokazali nasprotno; takrat bi lahko Rusija iz teh trdnjav pod izredno ugodnimi operativnimi pogoji pričela tisto veliko ofenzivo, katera bi bila venčana z vhodom v Berlin. Hin-denburgova armada se jc vsekako morala umakniti do šlezijske meje; nadaljnje pro-
diranje pa je ustavila sijajna defenziva prve in četrte armade pri Krakovu in nato v bitki Limanova—Lapanov. Še enkrat se je dvignil sovražnik k napadu; razbil se je ob Karpatih.
V računih ruskega generalnega štaba je igrala utrjena črta ob Visli vedno veliko vlogo. Sedaj je ta mogočna ograja, ki naj bi varovala vhod v notranjo Rusijo, v naših rokah. V kratkem času bo vsa zahodna Rusija do Buga zasedena od armad osrednjih držav. Pridobljena je podlaga za nadaljnje operacije; mora se pa še razširiti in poglobiti. To nam bodo prinesli prihodnji tedni. Prostor okoli Brest—Litovska ne more več služiti za novo razvrstitev ruskih čet; sovražnik mora dalje v notranjost nazaj. Že jezdi poizvedovalna konjenica čez Ustilug ob Bugu in Vladimir Vol-hynskij proti Kovelu, kraju, kjer tvori zvezo med trdnjavo Brest—Litovsk in vol-hinjskim trdnjavskim trikotom Rovvno— Dubno—Luck. Za železnico, ki veže te kraje, se razprostira močvirje, ki je za vojaške operacije popolnoma nesposobno in ki izključuje zbiranje, premikanje in preskrbo večjih čet. Rusko umikanje na prostor severno od Brest—Litovska je ogroženo na eni strani s hitrim prodiranjem armad generalov Gallwitza in Scholtza čez črto Narew—Bobr, na clrugi strani pa s čudovito pospešeno ofenzivo proti črti Dvinsk—Kovno.
Zavzetje Varšave bo imelo za posledico najprej padec trdnjav Novogeorgijevsk, Segrže in Serozk; prodiranju armade princa Leopolda Bavarskega proti železniškemu križišču Sjedlce z nadaljnjo smerjo proti Brest—Litovsku ne stoji na potu nobena trdnjava več.
Osvojitev Ivangoroda bo potisnila zahodno krilo armad generala Aleksija iz postojanke ob Wiepržu in pospešila umikanje te ruske vojne skupine proti severu. Hitro napredovanje zahodnega krila Ma-ckensenove armade je bilo zelo dragoceno. Čete generalov Kovesza in Woyrscha imajo že fronto proti vzhodu, čete nadvojvode Jožefa Ferdinanda pa proti severu. Skupno delovanje teh skupin bo gotovo prineslo bogat plen.
VESELA OBLETNICA VOJNE NAPOVEDI RUSIJI.
Ravno danes je preteklo leto dni, kar je Avstrija napovedala vojsko Rusiji. Leto najhujših in najstrašnejših bojev, kar jih pozna svet. Nepregledna je bila množica ruske armade, ki se je valila od vzhoda proti osrednjima državama in ki naj hi 'kot parni valjar zmlela vse, kar bi se ji postavilo nasproti. Pot v Berlin in na Dunaj, to je bil cilj ruske armade in listi takratnega trosporazuma so že slavili vhod ruskih čet v glavni mesti osrednjih držav. Sedaj je preteklo eno leto dni in mi praznujemo vhod naših čet v Varšavo in Ivangorod, v glavno mesto Ruske Poljske in njeno posestrino trdnjavo Ivangorod, praznujemo zmago, kakor si lepše ne moremo misliti, med številno premočjo naših sovražnikov. Ni še zmage svetovne vojske, ki tvori mejnik na potu do popolnega uspeha, do končne zmage. Najtežji kos pota je za nami.
PRINC LEOPOLD BAVARSKI.
Poveljnik čet, ki so zasedle V;-rjavo, princ Leopold Bavarski, jc v ozki rodbin-
ski zvezi z našo cesarsko rodbino. Poročen je s hčerjo našega cesarja, nadvojvo-dinjo Gizelo in tedaj zet cesarja Franca Jožefa. Princ Leopold je star blizu 70 let in se je odlikoval že v vojski leta 1870— 1871.
ŠVEDSKA SODBA O VARŠAVI IN IVANGORODU.
Christianija, 4. avgusta."'(K. u.) Vojaški sotrtidnik Morgenbladet« - a piše : Dnevna poročila dokazujejo, da jc položaj Rusov vsak dan težavnejši in naravnost nevaren. Vtis je vedno močnejši, da je le vprašanje časa, da nekaj dni, ko bodo morali popustiti Rusi celo Poljsko z Varšavo in Ivangorodom. A ne dovolj. Izgleda že tako, kakor da obstoja nevarnost oploina za velike dele ruske armade, ali da vsaj izključen ni. Veliko vprašanje je, če morejo Rusi sploh znatne svoje sile v okrajih Ivangorod — Varšava pravočasno umakniti ne glede na silovite zaloge orožja, streliva in vojnih potrebščin, ki so jih nakopičili tam. Še nevarnejša je okoliščina, ker je celo nova obrambna črta, za katero se izkušajo zdaj Rusi umikati, resno ranljiva in zelo pomanjkljiva.
PREHOD ČEZ VISLO PRI TOMASZEWU.
Kolin, 5. avgusta O slavnih dejanjih armad Woyrscha in Kovesza poroča» Kolnische Volkszeitung«: Prehod čez Vislo pri Tomaszeivu je bil uspeh mnogostran-skih nad vse spretnih operacij, v katere ste posegli obe armadi kot kolesa velikega stroja. Avstrijski in nemški pijonirji so napravili most čez Vislo — dolg 3 do 4 km — v 36 urah.
IZPRAZNITEV VARŠAVE.
Od 900.000 prebivalcev je do konca julija zapustilo Varšavo 300.000 oseb.
PADEC VARŠAVE IN IVANGORODA SF. SLOVESNO PRAZNUJE.
Dunaj, 5. avgusta. (K. u.) Na Dunaju se je o padcu Varšave govorilo že dopoldne. Ko je poročilo nemškega najvišjega vojnega vodstva potrdilo govorice, je zavladalo po mestu splošno veselje. Hiše so okrasili z zastavami. Ko se je popoldne že izvedelo, da so zasedle naše čete tudi Ivangorod, se je navdušenje še pomnožilo. Tudi iz pokrajinskih mest dohajajo poročila o navdušenosti radi padca Varšave.
Dunaj, 5. avgusta. (K. u.) Pred vojnim ministrstvom se je zbralo zvečer več tisoč oseb. Množica je manifestirala in prirejala burne ovacije avstrijskim in nemškim vojakom. Okolu 9. ure je korakal oddelek poljske legije skozi mesto na kolodvor. Legionaši so manifestirali precl nemškim generalnim konzulatom. Dunajčani so le-gionaše navdušeno pozdravljali.
PRED PADCEM VARŠAVE.
Kodanj. Vse je živelo zadnje dni poci padcem Varšave v napetosti. Ljudje so bežali iz mesta, iz okolice pa v mesto. Živila so nakupovali v ogromnih množinah, ker so se bali, da bo mesto oblegano. Državna banka je izdala veliko drobiža, a ljudje so ga skrivali. Primanjkovalo je premoga in drv. Zelo strogo so zadnje dni razpuščali trgovine avstrijskih in nemških državljanov.
ANGLEŽI O PADCU IVANGORODA.
London, 5. avgusta. Po petrograjskih poročilih sodijo, kakor poročajo Daily Ne\vs«, petrograjski vojaški krogi, da Ivangorod vsako uro lahko pade. Zmagovalci dobe le mal plen, ker že štiri dni odvažajo vojni materijah Ker so bile železni-i ce preobložene, so odvažali niaterijal tudi po reki Wieprž.
S POBITOST V ITALIJI IN NA FRANCOSKEM.
Lugano. Pred nekaterim dnevi je pre-! vzel švicarski konzul v Varšavi varstvo italijanskih držav•liano- , ki zelo pesimistično v Rim poročajo. V Rimu sicer trde,
da so s padcem Varšave računali, a ne prikrivajo, da je istočasni padec Ivangoroda presenetil in povzročil pobitost. Zaprli so več oseb, ker so zabavljali proti vojski in ker se jo Italija udeležuje. O demonstracijah se poroča iz več mest.
Dunaj. »Fremdenblatt« poroča iz Gcnfa: Poročilo o padcu Varšave in Ivangoroda je Parižane zelo pobilo. Ruski veleposlanik Izvolski sc je izgovarjal, da sam ni dovolj poučen, končno je izjavil, da so Rusi Varšavo in Ivangorod izpraznili načrtoma.
POLJSKO KOLO IN PADEC VARŠAVE.
Dunaj. Načelnik 'Poljskega kola dr. vitez pl. Bilinski, ki biva zdaj v Išlu, je takoj po padcu Varšave odpotoval na. Dunaj, kjer skliče sejo Poljskega kola, ki zavzame stališče o zgodovinskem dogodku. SPLOŠEN POLOŽAJ NA SEVERNEM BOJIŠČU.
Vojni poročevalci izvajajo dne 4. avgusta: Ljuti boji med Vislo in Bugom so na celi črti močnejši boji zadnjih čet. Na tej črti, ki se razteza ob višini Novo Alek-sandrija ob Visli in Lenčni, so vsa važna ruska opirališča že v rokah Mackenseno-vih armad, na zahodnem odseku pa v posesti čet nadvojvode Jožefa Ferdinanda. Rusom se ni posrečilo, da bi napredovanje bojne črte na posameznih močnih postojankah ustavili in jim ni preostalo drugega, kakor da so nadaljevali svoje umikanje proti severu. Ivangorod, močno zatvornico ob Visli, so jim vzeli Avstrijci, nemške čete, ki prodirajo na vzhodnem bregu, so zopet napredovale na višini izliva Radom-ske. Ob zgornjem Bugu so bile razkropljene kozaške čete. Požari, ki so se opazovali južno zahodno od kraja Vladimir— Volinskij, dokazujejo, da se Rusi tudi lam umikajo.
RUSI PRIPRAVLJAJO TRDNJAVO RE-VAL PRED PETROGRADOM ZA OBRAMBO.
Stockholm. Poveljnik trdnjave Reva\ objavlja, da morajo prebivalci v enem tednu prijaviti zaloge živil. Z drugim ukazom prepoveduje bivanje v trdnjavi vsem možem, tudi državljanom sporazuma štirih.
IZPRAZNITEV KOVNA.
Stockholm, 5. avgusta. Iz Petrograda se poroča: Izpraznjevati so pričeli Kovno in okolico. Kovnski gubernator se jc na povelje iz Petrograda preselili v Novo Aleksandrovsk; tudi podružnica državne banke se je že preselila v Vilno. V notranjo Rusijo so odpeljali iz Kovna in iz okolice vse ranjence. Kovno je zapustila že tudi polovica civilnega prebivalstva.
RIGA PRED PADCEM.
Stockholm, o. avgusta. Švedski listi polagajo veliko važnost na zavzetje Mitave in izjavljajo, da jc postal vsled padca Mitave položaj Rige nevzdržljiv in da mora Riga v kratkem pasti.
RtySK0 URADNO POROČILO.
Petrograd, 3. avgusta. Generalni štab
poroča:
Okoli Mitave in Bavske v jutru dne 1. avgusta ni nobene važne izpremembe. Vzhodno od Poniewieza smo 31. zvečer nadalje potiskali sovražne prednje straže, ujeli 500 mož, 6 častnikov in 6 strojnih pušk. Da podprejo svojo akcijo, so Nemci 1. avgusta prodirali s svojo glavno silo ir so poizkušali z ofenzivo, zato so se vršili na obeli frontah napadalni boji. Ob stranskem pritoku Rci in pri Rožanu je sovražnik zbral zelo znatne čete, ki so 1. nadaljevale svoje napade v smeri železniške proge od Ostrolenkc do vasi Kabyline. Tu je bil zelo krvav in ljut boj.
Na fronti ob Visli so se 1. nadaljevali boji, ki so se severozahodno od Blonij in južno od Gore Kalvarijc končali za nas ugodno. Sovražne oddelke, ki so prestopili Vislo pri Magtiušcvu in Ryčivoli, smo
potisnili nazaj proti reki. Pri Maciewicali hoče sovražnik s krepkimi napadi razširiti svojo fronto. V okolici prehoda na Ivangorod so jc naše čete na večer 1. avgusta po trdovratnem boju na levem bregu Visle umaknile na bolj stisnjeno postojanko. Med Vislo in Bugom se vršijo neprestano vroči boji, v smeri na Linbartow, na fronti od Markuševa do Bistrice in tako tudi na obeh bregovih Wieprža in ob cesti Tra-vveijki — Wlodowa, kjer smo odbili vse sovražne napade. Na levem bregu Buga so naše čete zavzele novo fronto dalje severno od Holma, brez ovir od strani sovražnika. Iz ostale naše fronte ni poročil o kakem važnem boju.
SPREJEM NADVOJVODE JOŽEFA FERDINANDA V LJUBLINU.
Dunaj, 6. avgusta. (Kor. ur.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča z dne 5. t. n:.: General pehote nadvojvoda Jožef Ferdinand je prišel danes ob 11. uri dopoldne na čelu svojih čet v mesto Ljublin. Na cestah je vojaštvo napravilo špalir. Pred vladnim poslopjem je bil postavljen častni eskadron na konjih s polkovno godbo. Sprejema so se udeležili: Predsednik mesta Ljublin z zastopstvom občinskega sveta, zastopniki province Ljublin, predsednik vojnopomožnega komiteja, predsednik prostovoljne meščanske milice in zastopniki duhovščine vseh veroizpovedi. Na nagovor mestnega predsednika je odgovoril gospod nadvojvoda: »Sprejmite mojo zahvalo, g. predsednik, za pozdrav v imenu mesta Ljublin. Zavezniške armade se vojskujejo proti ruski brambni sili, ne pa proti mirnemu prebivalstvu od nas osvojenih krajev. Prebivalstvu in mestu Ljublin je moja naklonjenost in varstvo toliko časa zagotovljeno, dokler bi izostalo vsako sovražno dejanje in odpor in se bo ugodilo našim pravičnim zahtevam.« Nato je nadvojvoda odlikoval z nagovorom vse navzoče funkcionarje. Zvečer je na trgu svi-rala godba.
POVELJSTVA NA RUSKEM BOJIŠČU.
Dunaj. Nemški listi objavljajo, da so poveljstva na vzhodnem bojišču, v kolikor je javnosti znano, razdeljena sledeče: Celo vzhodno bojišče je razdeljeno v dvoje poveljstev in sicer v poveljstvo nadvojvode Friderika in v Hindenburgovo poveljstvo. Pod poveljstvom nadvojvode Friderika se
nahajajo od vzhoda proti zahodu armade Pflanzer — Baltin, Linsingen, Bfthm — Er-molli, Mackensen, nadvojvoda Jožef Ferdinand in Woyrsch. V prostoru med Bugom in Vislo, kjer se vojskujeta Mackensen in nadvojvoda Jožef Ferdinand, grejo v skupnih nalogah Mackensenu pravice starejšega po činu. Pod Hindenburgovo poveljstvo spadajo armade princa Leopolda Bavarskega, armada Gallwitz, armada Scholz in armada Belovv. Kdo poveljuje pri Suvvalki, ni znano.
ARHA.NGELSK ZAPRT.
Rotterdam; 5. avgusta. »Couranl« poroča: Vsled nevarnosti min so Arhangelsk zaprli in ustavili prevoz municije.
RAZMERE NA FINSKEM.
Piotrkov, 5. avgusta »Dziennik Naro-dowy« poroča s finske meje' Generalni
guverner Feyn je dosegel, da se je proglasilo nad Finsko obsedno stanje in sankci-joniral načrt za uničenje avtonomije: ruska policija in orožništvo; časopisje, društva, shodi popolnoma omejeni; carina in šolstvo po ruskem vzorcu; rusofilsko urad-ništvo, V kratkem času so deset časopisov zatrli, nadaljnjim 24 naložili globe v skupnem znesku 72.000 finskih mark, nekaj urednikov so pa pregnali v Sibirijo. Čuje se, da namerava ruska vlada uvesti na Finskem splošno brambno dolžnost. Razpoloženje po deželi je skrajno razburjeno,
RUSIJA VPOKLICUJE POD OROŽJE ODPUŠČENE IN NA DOPUSTU SE NAHAJAJOČE VOJAKE.
Kodanj. »Kievskaja Misl« je dne 26. julija poročala: Poveljnik jugozahodne bojne črte je vpoklical v tamošnjo službo vse od 1. julija nadalje na dopustu se nahajajoče ali odpuščene častnike, vojake in zdravnike.
DUMA ZAHTEVA LJUDSKO MINISTRSTVO.
»Ruskija Vjedomost.i« poročajo: Liberalne stranke v dumi so sklenile izjavo, da se ne more več odlašati z razgovorom o notranje političnem položaju in nujnosti notranjih reform. Duma mora brezpogojno zavzeti odločno stališče in zahtevati, da se vlada izpremeni v ljudsko ministrstvo, kajti sovražnik je že pred vrati glavnega mesta države.
OD pade« Varšave.
Kako daleč je iz Ljubljane v Varšavo? — Kako velika je Varšava? Ali je mesto staro? — Znamenitosti glede prebivalstva in mesta kot trdnjave.
Avstroogrske čete se horijo pred vrati Varšave in glas iz bronastih grl topov zahteva, da se mu odpre staro, z nemirno preteklostjo ovenčano poljsko mesto. Zato bo pač primerno, da povemo o Varšavi nekaj besedic. Varšava je središče generalne gubernije Varšavske, ki obsega 17.520 štir-jaških kilometrov, nekaj manj ko naša Niž-jeavstrijska. Varšava je najznamenitejše mesto v zapadni Rusiji. Zgrajena je v obliki polumeseca, deloma na višinah, deloma po ravnici ob reki Visli. Z Dunaja vodi železnica čez Granico, kjer je carinsko-pregle-dovalna postaja, v Varšavo in Petrograd. Z Dunaja do Granice je 393 kilometrov železnice, od tam do Varšave pa 287 vrsti (po rusko se izgovarja: vjorst). Ruska »ver-sta« odgovarja 1066'79 metrov. Torej je Dunaj oddaljen od Varšave približno 700 kilometrov, to je 100 km več kakor Dunaj od Trsta. Prebivalstvo Varšave je štelo v mirni dobi 1894. leta 532.000 in glasom Hartlebenove statistike (»Statististisches Taschenbuch«) 1909. leta 855.900 oseb. Da je prebivalstvo tako brzo naraščalo, je razlagati iz naglega razvoja industrije v mestu in okolici. Že 1. 1894. je bilo v Varšavi in njeni okolici 368 tvornic z nad 17.000 delavci; 1. 1903. pa je bilo že 491 veleobrtnih obratovališč. 56 odstotkov prebivalstva so Poljaki, nad 30 odstotkov Židje; približno 9 odstotkov je Rusov. Varšava zasluži po svoji moderni uredbi in po številu prebivalstva naslov: velemesto.
Generalna gubernija Varšavska je zelo rodovitna; ob neugodnih letinah pridela več, kakor se v guberniji sami porabi. Prebivalstvo je miroljubno, pridno in skromno ter z vsem zadovoljno. Na meščanstvo je zelo vplival zapadnoevropski duh; Varšava je bila že mnogokrat pozorišče krvavih demonstracij proti vladajočemu policijskemu sistemu in absolutnemu carizmu. Z obraže-vališči ie Varšava dovolj preskrbljena: ima vseučilišče, politehnični zavod, sedem de-šk'h, tiri dekliške ter štiri realne gimna-7iie. Razun tega je za izobrazbo na razpo-Irgo več muzejev in zasebnih knjižnic. S no vseučiliška knjižnica šteje okoli ; -'i ()00 zvezkov. Vseh šolskih zavodov je ci- ."^0. Nadalje ima Varšava pet gledišč, u - nišlte salone, koncertne hiše, nad 50 7 ~vstvenih zavodov in bolnišnic, številne r redelne naprave in veliko javnih nasa-t Od stavb je omeniti prejšnji kraljev-• rad, v renesančnem slogu sezidani ; ' ' azienki. gradič Belvedere in cela v	ioictja starih palač visokega plem-
stvf. Od spomenikov omenjamo: Kralja
Zigmunda obelisk, spomenik Sobieskega, Kopernika in Mickiewicza. Varšava šteje nad 80 cerkva, med njimi tri protestan-tovske in okoli 40 ruskih.
Čudno živahna jc zgodovina Varšave, kajti mesto so imeli v svoji oblasti že Švedi, Prusi, Poljaki, Rusi in Avstrijci. Krog leta 1550. je kralj Žiga Avgust II., zadnji Jage-lonec, Varšavo povzdignil za prestolnico. Leta 1655. so zasec'' mesto Švedi; leto pozneje je prišla Varšava v poljske roke. Od 9. julija do 6. septembra 1794 so Varšavo brezuspešno oblegali Prusi, a po tretji delitvi Poljske je prišla v prusko oblast, ter postala glavno mesto Južnopruske pokrajine. Od 20. aprila do 2. junija 1809 so imeli Varšavo zasedeno Avstrijci in šele na Dunajskem kongresu leta 1815. je pripadla Rusiji. L. 1830. in 1831. so se varšavski Poljaki hudo spuntali; posledica je bila, da je car Nikolaj I. dne 7. septembra 1831. mesto naskočil in premagal; odslej je bilo, hočeš — nočeš, pod carsko oblastjo.
Varšavska trdnjava je dvojno pred-mostje (mostni branik), čegar pas obdaja Varšavo, ki leži večinoma na levem, predmestje Praga pa na desnem bregu Visle. Tu se združujejo iz Rusije tri dvotirne železnice; odtod vodijo zopet proti zapadu dvotirne železnice v Mlavo, na Vzhodno Prusko ter na Poznanjsko oziroma v Krakov. Vrhu tega se križajo tukaj zaradi mostov čez Vislo vse ostale prometne zveze. Končno je upoštevati tudi plovno Vislo kot občilo, z druge strani pa kot močno oviro. Ozemlje je tod, zlasti med Vislo in Novogeorgjevskim za premikanje čet in oblegovalna dela neugodno, ker je zelo močvirnato ter obraščeno z gozdovi in obširnim grmičevjem. Svet je na globoko peščen, tako da je težavno priti po njem naprej. .Obale so ploske in se rade vdirajo; reka je 500 do 700 metrov široka, globoka pa od 2 do 5 metrov. Vsako leto toliko časa pokrijejo povodnji celo ravan ter puste za sabo nasipine, tolmune, struge in močvirja. Kar se utrdb tiče. je na levi obali Visle Aleksandrov ostrog, potem noyau (jedro) trdnjave in pas na obeh straneh. Pred ostrogom (citadelo) je postavljenih šest prednjih utrdb (fortov), ki so opremljene za brambo s topovi. Središče (jedro — noyau) so zgradili 1. 1876. ter ima pet glavnih in tri vmesne utrdbe z dvojnimi okopi za pehoto in topništvo. Vmesne utrdbe so polovične redute, tudi pripravljene za oboje vrst glavnega orožja. Pas je sestavljen iz mnogih pasovnih in vmesnih utrdb. Novi forti, ki so bili zgrajeni 1. 1908., imajo glasijske okope nizkega vzdiga, vodne jarke za frontalno obvladanje in v <ši-jahe tradicijske topove. Utrdbe na pasu so zvezane s cestami. V trdnjavi je mnogo naprav in zavodov, ki izpopolnjujejo njeno moč. Pravijo, da je v trdnjavi 1400 topov.
Trdnjava obsega 47 kilometrov, V obče lahko domnevamo, da je trdnjava, kakor jc sedaj dograjena in izpopolnjena, zaostala za učinkovanjem sedanjih artiljerijskih
sredstev. Sicer pa je glavna stvar, kakšen je nasprotnik, ki trdnjavo napada, in — kdo jo brani.
Nool italijanski porazi na doberdobski planoti in na tirolski meji.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 5. avgusta, Uradno se poroča:
Na tirolski fronti je prišlo le pri se-diu Kreuzberg do malih bojev. Včeraj zjutraj začeti napad večih bataljonov italijanskega pešpolka št. 92 proti planini Ne-mes severovzhodno od sedla Kreuzberg se je krvavo zrušil. Sovražnik je popoldne deloma bežal v gozdove južno od obmejnega potoka nazaj. Da bi razbremenil te italijanske čete, je poskušal nek sovražni bataljon presenetljivo nastopiti proti postojanki Seilkopf (neposredno severno od sedla). Tudi ta je bil po kratkem boju vržen nazaj in je izgubil okoii 1G9 mož na mrtvih. Bataljonski poveljnik in več častnikov bataljona je padlo. Naše izgube v teh bojih so bile majhne.
Na Goriškem so razvili Italijani od včeraj opoldne zopet živahnejši artiljerijski ogenj proti našim postojankam na Doberdobski planoti. Ko je poskušala sovražna pehota od Zagraja in Zdravščine prodirati k napadu, jo je sestrelila naša artiljerija.
Na vseh ostalih frontah se ni nič bistvenega zgodilo. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Boji na koroški fronti.
Vojni dopisnik dunajske »Zeit« piše 4. avgusta:
Na koroški fronti razvijajo Italijani od 30 julija naprej živahnejše delovanje. Njihove napade na naše postojanke na malem Palu in proti vzhodu pri prelazu Lodinut smo odbili takoj prvi dan.
V noči na 31, julij smo z ročnimi granatami prepodili sovražno patruljo, ki se je plazila proti Freikofelu.
31. julija je bilo krepkejše streljanje sovražnih topov in manjši napadi pehote panajveč okoli Plockena.
Neki naši stotniji, ki je po inicijalivi bataljonskega poveljnika posegla v boj spredaj stoječega bataljona, se je posrečilo vzeti in obdržati neko dosedaj v sovražnikovi posesti stoječo skalnato kopo na vzhodnem pobočju Malega Pala. Dalje proti vzhodu nasproti Hoher Trieb je napadla skupina bersaglierov. Pod učinkovitim ognjem topništva so jih naše rezerve v naskoku z težkimi izgubami zavrnile. Artiljerija utrdbe Hensel je večkrat zadela v polno neko laško šatorišče in je povzročila izgube.
Ponoči je sovražnik streljal na utrdbo Hensel; na nekaj patrulj se je živahno streljalo z dušečimi bombami. Krepko streljanje artiljerije in manjši boji pehote se nadaljujejo. Položaj je neizpremenjen.
Utrdba Hensel. Majhna koroška fronta. — Granatni jubilej. — Človek močnejši nego tovorna živina. — Boj v sleču.
Poročevalec »Berliner Tageblatta«, Karel Hans Skrobel, piše:
Na koroški meji, 4. avgusta.
Koroška fronta — velikega vzhodnega brambnega loka najnotranjejši oblok — ima v zapadnovzhodno ležeči Ziljski dolini svojo najvažnejšo življenjsko žilo. V tej široki dolini je dovoz na fronto lahak in tudi odvažanje nerabnega se vrši brez težav. Težava se začne šele z nalogo, da se spravijo ljudje, živina in material na gre-benske višine karnijsko-julijskih alp, kjer koroške zapore branijo sovražniku vpad. Samo majhen kos svoje deželne meje ima Koroška braniti proti sovražniku, približno deveti del, dočim mora Tirolska braniti nekako tretji del, Goriška pa celo polovico svoje deželne meje. Toda na tej kratki, kakih 100 km dolgi fronti ležita dve glavni napadalni točki Italijanov: Ploški prelaz in fort Naborjet. Ploški prelaz nudi najugodnejši prehod z Beneškega v Zilsko dolino, Za njegovo posest so se vneli boji, krvavi naskoki. Utrdba Naborjet je dobro znana vsem v Benetke potujočim novoporočencem. Preden se je dospelo na obmejno postajo, ki se imenuje na avstrijski strani Pontafel, na italijanski pa Pontebba, se ni moglo zlahka prezreti prijazne vasi, in ko je kdo čital v svojem Badeckerju, da je ta-le Naborjet obmejna trdnjava, se najbrže ni mogel ubraniti tihemu smehljaju: Čemu la močna zgradba proti Italiji? Čemu ta pretirana previdnost nasproti prijatelju in zavezniku? Sedaj je ta fort v vsej tihoti (če se sme tako reči o poklenskem hrušču topovskega ognja) praznoval posebne vrste jubilej: pred par dnevi je bila proti njemu izstreljena triti-soča granata, tritisoča iz težkih in najtežjih topov, od 21 cm navzgor, ne vštevši manjših. Tritisoč granat tega kalibra, to /.naša približno težo 4000 ton. Torej 4000 meterslcih stolov železa so zmetali proti utrdbi in branilci vstrajajo, drže utrdbo in
jo bodo obdržali tudi v bodoče, pa naj sovražnik porabi še desetkrat toliko izstrelkov . Saj se ta fort imenuje po hrabrem stotniku Henslu, ki ga je leta 1809. tako slavno branil proti Francozom.
Kdor je videl forte pri Liittichu in Anlv/erpah, Gorlice in višino 419 ob Du-najcu, ta ve, česa so zmožni moderni topovi, ki zvijejo oklopne plošče kakor lepenko, raztrgajo betonske pokrove kakor paoir in izpreminjajo njive in travnike v mesečno pokrajino, polno lijakov. Branilci Ltitticha in Antvverp niso zdržali, celo Rusom je bil preveč peklenski ogenj pri Gor-licah in ob Dunajcu — Avstrijci v nabor-jetskem fortu pa vstrajajo; to je »preizkušnja človeške odpornosti proti raztrganju. In preizkušnja se dobro prestaja in čudovito je, kako se vse drenja k njej. Po vaseh za fronto ni več videti mladih mož in fantov, ne zato, ker bi Avstrija ne imela več moštva, marveč ker niso mogli pričakati, da bi bili vpoklicani, ker so se sami drenjali naprej, Ustanovili so prostovoljna strelska krdela, kakor so tudi Tirolci vsi postali strelci. Odšli so, koroški fantje in možje, tja, kamor mečejo Italijani svoje težke granate. Sedaj stoje ob koroških zaporah, odločeni, da ne puste sovražnika niti za korak v deželo.
Ravno prihajam od ene teh zapor na planini; med dvema golima skalnatima vrhovoma je nameščeno vozliščno poveljstvo in oskrbovalna postaja. Z veliko življenjsko žilo doli v dolini je ta planina zvezana po ozki vozni poti, toda treba je videti, kako se muči živina po tej strmi gazi, Pred majhnimi, ozkimi taligami sta vprežena drug za drugim po dva ali celo po trije konji. Na vsakem vozu je naloženih le nekaj malega desk, največ 6 do 8, ali pa nekaj zvitkov strešne lepenke ali nekaj vreč provianta. Toda zdrobljen voz dobi v strugi hudournika med ogromnimi skalami nas pouči, da zahteva ta pot svoje žrtve. S planine na grebenjsko višino, kjer so postojanke, je izključena vsaka vožnja. Tovorna živina spravlja gor zaboje za kuhanje, ljudje pa vlačijo deske na svojih plečih. Navidezno je enostavna možitev breme krat delo; ker je delo hoje veliko, bi moralo biti breme majhno. Ta vojna v gorah prevrača vse nauke fizikaličnih učnih knjig. Odločnejši, vstrajnejši in bolj žilav nego žival, more človek tu prenašati razmeroma večja bremena nego tovorno živinče. Videl sem črnovojnike, ki so krenili strmo pot iz doline na plarino, obloženi vsak z dvema po štiri metre dolgima deskama. Premagati je bilo treBa n ' 1000 metrov strmine. Pot, na kai i em so : :oga mesta tudi za neobloženega človeka prijetna in je neko. tako mesto dobilo cl\ ime »Huda stopnja«. Toda zdi se, kakor bi bila zvišana nravna razpenljivost osvobodila tudi večje telesne sile. Enak čudež razbrzdanih neslutenih človeških moči kažejo tudi okopi in strelski jarki na višinah. Vglodani so v kamenje, ne napravljeni po lagodnem potu moderne kamenolomske tehnike. Dinamit in ekrasit se tu gori ne smeta uporabljati za razstreljevanje, ker bi sovražniku izdala mesto dela. Na gre-benskem pobočju nasproti sovražniku so se morali ljudje ponoči zakopati, brez luči, ob mesečnem in zvezdnem svitu, v temnih nočeh na slepo tipajoč; edino orodje je bila pehotna lopata, ista, ki je rila po ga-liški zemlji. Šele kasneje so prišla dleta in kladiva. Tako so se vkopali v skale v kre-menove žile, granit in rulo. Ne veliko drugače nego so pred tritisoč leti delali v egiptovskih in feniččinskih rudnikih. Mojstrsko so skrita kritja v borovi goščavi. Izginjajo med kamenjem in trato sredi bohotnega ravšja, Gori na gorskih vrheh pa sede artiljerijski opazovalci, ki vodijo ogenj topov za grebenom. Vzidali so, se med skalne rogove ter se vesele, če Lašič brez uspeha treska v stene. Nove poti vodijo na te vrhove, vojne poti, ki so se v teh zadnjih tednih zvile krog najbolj neprehodnih sten. Planinci bodo v bodočih mirnih časih našli te pokrajine že izpre-menjene. Nove možnosti planinskega užitka bodo nastale in morda bo nemško-av-strijskemu planinskemu društvu nekoč dana naloga, da čuva vojne spominke v teh gorah.
Vojn<" nasprotniki v Italiji, — Nazaj v staro zvezo.
Haag, 4. avgusta. Belgijski poslaneu Lorand poroča iz Rima londonskemu listu »Independance Belge«: Nasprotniki vojne nis-j prenehali s svojim rovarskim delom, ampak agitirajo še v večjem obsegu. Skupina uglednih politikov svari pred vojno napovedjo Nemčiji in sicer zato, ker plavijo, da bo ob svojem času neobhodno potrebno zopet iskali zveze z osrednjima državama. Iz dobrih virov izvem, da mirovni
posredovalci stegujejo svoje tipalnice, da bi dognali, ali bi mogla dunajska nota z dne 25. aprila služiti za podlago pogajanj. Dosedaj mešetarji še niso prišli prav daleč in želeti bi bilo, da bi jim Cadorna z veliko zmago prekrižal njih račun.
Londonska cenzura je ta članek v angleških listi zaplenila. Zbudil pa je veliko pozornost v krogih finančnikov.
Italija mora plačati naprej.
Stockholm. Znane velike tvrdke v Chicagu, ki kupčujejo z mesom, so izjavile, da morejo Italiji dobaviti meso le, če ga plača naprej,
Italija zaplenjuje premog, kovine in baker.
Lugano. Italijanski listi poročajo, da je italijanska vojna uprava zaplenila vse zasebne zaloge premoga, kovin in bakra. Za vojaštvo so uvedli zbirko kožuhovine.
Turčija v vojski.
TURŠKO VOJNO POROČILO.
Carigrad, 4. avgusta. (K. u.) Glavni stan poroča:
Kavkaška bojna črta.
Naše čete so ljuto napadle sovražne /adnje čete, ki so poizkušale kriti v postojankah pri Hamurju vzhodno od Kilidš-godigi umikanje glavne sile. Zapodili smo sovražnika proti severu in smo ujeli 150 mož. Rusi so izgubili nad 500 mrtvih in 1000 ranjenih. Naši Ruse zasledujoči oddelki so zasedli Karakalisso in okolico severno od Hamura.
Dardanelska bojna črta.
V odseku Ari Burnu3. avgusta neva-žni boji v strelskih jarkih. Naša artiljerija je uničila sovražno postojanko, iz katere so metali bombe na naše levo krilo. Neka sovražna križarka je brezuspešno obstreljevala Altšitepe. Naša artiljerija, ki je odgovarjala na ogenj, je zadela neko torpe-dovko, ki se je takoj oddaljila. Neko sovražno letalo je vrglo bombo na bolnišnico Eziene južno od Kumkale, vsled česar je umrl en ranjenec. Dne 3. avgusta je neka križarka in štiri torpedovke pustila poleteti nad Gighajikom, Linianon (južno od Snurice) nekega letalca, ki je vrgel tri bombe. Ubita je bila ena oseba. Navedene ladje so izstrelile nad 200 granat na navedeni odprti kraj. Uničena je bila ena hiša.
Na ostalih bojnih črtah nič bistvenega,
Carigrad, 5, avgusta. (Kor. ur.) Glavni star poroča
Kavkaška fronta. Naše na desnem krilu začeto prodiranje napreduje. Naše čete so zasedle celo dolino Murad in vzele 3. avgusta sovražniku Alaškad severozahodno od Karakilise.
Dardanelska fronta.
Ponoči od 3. na 4. avgust je sovražnik pred strelskimi jarki našega levega krila zažgal podkop in nato izvedel naskok. Bil pa je z izgubami odbit. Dognali smo veliko število mrtvih sovražnikov pred strelskimi jarki. V isti noči je naša artiljerija na desnem krilu bombardirala sovražno torpedovko, ki je bila tudi zadeta ter se je s požarom na krovu umaknila. Pri Sedil Bahru slabejši pehotni in artiljerijski dvoboj s prestanki. Čete so vzele sovražniku v napredujočem napadu levega krila 200 m ozemlja proti njegovim strelskim jarkom. Sovražni letalci so metali bombe na bolnišnico v Naga-Bere pri Sedil Bahru kljub vidni zastavi Rdečega po-lumeseca. Štirje ranjeni vojaki so bili ubiti, 14 drugih oseb poškodovanih. Na ostalih frontah nič bistvenega.
TURKI POGNALI V ZRAK CELO FRANCOSKO DIVIZIJO.
Bukarešt, 5. avgusta. Iz Soluna se poroča: Izgube zaveznikov ob zadnjem napadu na Dardanele so bile velikanske, Neka francoska divizija je namreč zašla na polje posejano s podkopi (minami) in je cela zletela v zrak.
SKUPEN NASTOP FRANCOZOV, ANGLEŽEV IN ITALIJANOV PROTI TURČIJI.
London. (K, u.) »Reuter« poroča iz Pariza: Neki častnik italijanske armade je do::;el v glavni stan angleškega sredozemskega ekspedicijskega zbora, da se dogovore o skupnem nastopni francoskih, angleških in italijanskih bojnih sil na vodi in na suhem proti Turčiji.
ANGLEŠKE IZGUBE NA DARDANELAH.
Rotterdam, 5. avgusta. »Nation« izva-/a glede na izgube Angležev, ki so izgubili na Dardanelah do 18. julija 99.000 mož, v Franciji pa 266.000 mož: Izgube na Dardanelah, kjer se nahaja komaj petina v primeri z močjo v Franciji in se trikrat več časa vojskujejo v Franciji, kakor na Dardanelah, se ne morejo primerjati z izgubami v Franciji in je na Dardanelah za Angleže trikrat večja nevarnost kakor na Francoskem.
OBSTRELJEVANJE ADALIJE,
Carigrad, (Kor. ur.) Francoska križarka »Chateau Renault« je obstreljevala vče-
raj zjutraj neutrjeno pristanišče Adalia. Krogle niso padale v mesto.
Boji Di zohodu.
Nemško uradno poročilo. Berolin, 5. avgusta. (K. u). Wolffov urad poroča iz velikega glavnega stana: V Vogezih se je ob Lingekopfu in južno od tu vnovič vnel boj. Sicer ni nobenih važnih dogodkov.
Najvišje vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo, Pariz, 4, avgusta. Uradno poročilo od včeraj zvečer:
Manjše delovanje artiljerije na celi fronti. V Argonih v zahodnem delu gozda do ozemlja pri St. Hubertu celi dan neprestan, zelo živahen boj z ročnimi granatami in metalci min. Pred Vauquois-oin so Nemci sprožili dve mini, ki pa našim jarkom nista škodovali. V gozdu Apremont in pri Ban de Sapt živahen artiljerijski ogenj.
Francoska zbornica zahteva vpogleda v armadne zadeve. Lyon, 5. avgusta. (Kor. ur.) »Le Pro-gress« poroča iz Pariza: Zdravstveni odsek poslanske zbornice je določil tri člane, ki naj odpotujejo pred Dardanele, da se prepričajo, kako je opremljen francoski ekspedicijski zbor. Armadni odsek zbornice je pa sklenil zahtevati, da se nemudoma objavijo vse pogodbe za vojne dobave.
V	Franciji internirani Avstrijci in Nemci
došli v Geni. Geni, 5. avgusta. (K. u.) Prvi transport civilnih Avstrijcev in Nemcev, ki so bili internirani v Franciji in sicer 85 Avstrijcev in 285 Nemcev: možje, žene in otroci, je došel sinoči sem. Prisrčno so jih sprejeli in pogostili.
Angleška sodba, da Nemci niso izčrpani,
London 5. avgusta. (K. u.) »West.min-ster Gazette« izjavlja: Z vseh vojaških vidikov so napori Nemčije velikanski in Nemčija nikakor ni izčrpana. List svari pred vojaškimi diletanti, ki zdaj zaradi Rusije nasvetujejo drugačno postopanje na zahodni bojni črti.
V	Franciji odpovedali slavnosti ob oblet-
nici vojske. Berlin, 5. avgusta. (K. u.) Po neki brzojavki »Lokalanzeigerju« iz Genfa ni več mogoče prikrivati neizogibnega poloma ruske vojne sile. Odpovedali so zato ob obletnici vojske nameravana slavlja.
Shod ob obletnici vojske na Angleškem, London, 5. avgusta. (K. u.) »Reuter« poroča: Obletnico vojske so slavili v celi deželi s shodi, na katerih sc sklenili, naj traja vojska do zmagovitega konca. Minister Balfour je izjavil na nekem shodu v operi: Mirno lahko trdimo, da se je sovražnik, izvzemši strašne vporabe muni-cije, povsod zaračunal. Če bi bili Nemci vedeli, kako da se vojska razvije, bi ne bili mobilizirali niti enega vojaka in bi ne bilo niti eno človeško življenje promi-nulo.
I juga.
RUMUNSKE VOJAŠKE VAJE OB BES-ARABSKI MEJI.
Berlin, 5. avgusta. »Lokalanzeiger« poroča: Z nevtralne strani izvira vest, da namerava Rumunija imeti svoje vojaške vaje ob besarabski meji.
RUMUNSKO ŽITO.
Iz Bukarešta poročajo 3. avgusta, da je kongres rumunskih poljedelcev sprejel resolucijo, da se odpravi prepoved žitnega izvoza. Ministrski svet je sklenil precej olajšav glede dovoza žita do meje, zgradbo novih železnic in cest; o dovolitvi izvoza žita pa še ni sklepal.
SRBSKI TISKOVNI URAD IZJAVLJA . ,
Dunaj, 5. avgusta. Uradni srbski tiskovni urad izjavlja proti »Luisse natio-nale«, ki je poročalo, da je Srbija /.e zdavnaj pritrdila, da odstopi Bolgariji tiste dele Macedonije, ki jih zahteva Bolgarija po pogodbi iz leta 1912. Pooblaščeni smo izjaviti, da Srbija na tak odstop ni nikdar mislila.
NAŠI LETALCI NAD BELGRADOM.
Budimpešta. Bacsmegye Naplo« poroča, da je metal minoli mesec poročnik Lossonczy iz letala bombe v Belgrad. Zadel je kolodvor in tvornico ladij. Neko francosko letalo je streljalo na drznega poročnika, ki je bil trikrat ranjen, a se je le vrnil v Zemun.
GRŠKA ZBORNICA JE SKLICTANA ZA 1. SEPTEMBER.
»Reichspost« poroča dne 4. avgusta iz Kodanja: Listi poročajo iz Aten: Grška zbornica se snide prvi teden v septembru. Vlada je o tem obvestila zborničnega predsednika.
BOLGARSKA.
»Az Est« poroča, da pojde knez Tru-beekoj v Sofijo, Rusija hoče, da pride Bolgarija ententi na pomoč še pred odločitvijo na Ruskem Poljskem. Bolgarija naj napade Turčijo. Knez bo stavil nove ponudbe, katerim je menda tudi Srbija privolila. Sofijski politični krogi potovanju ne obetajo uspeha,
Bukareška »Seara« poroča, da je knez Trubeckoj v zvezi s sofijskim poslanikom Savinskim zahteval od Pasiča, naj pove skrajne pogoje, pod katerimi bi se Srbija pogajala z Bolgarijo. Pasič je ostal trd. Kar se obljublja za čas po vojski, je pa tako malenkostno, da Rusija tega Bolgariji ne pove. Za po vojski je Pasič obljubil kvečjemu Kočano in Stip, o odstopu Macedonije pa ne more biti govora.
O bolgarsko-turških pogajanjih gredo govorice, da je dogovor že sklenjen, drugi pa to zanikajo. Atenski krogi smatrajo dogovor za gotov in pravijo, da bo Bolgarija dobila vse ozemlje zahodno od Marice. Zdi se, da se je Bolgarija zavezala, da ne bo opustila svoje nevtralnosti proti Turčiji v korist njenih sovražnikov in ji bo celo priskočila na pomoč, če bi jo napadla kaka balkanska država.
Na morju.
Christiania. (K. u.) Nemška vlada je izjavila, da obžaluje, ker je bil torpediran norveški parnik »Minerva«, ker so ga smatrali za angleški parnik in da plača zanj odškodnino.
Pariz. Pomorsko sodišče je izjavilo, da je »Dacia« dober plen.
London. Washingtonska vlada pripravlja protest, ker se je zaplenila Dacia«.
Razi poročila.
VEČINA NEMŠKIH SOCIALNIH DEMOKRATOV ZA NADALJEVANJE VOJNE,
Berlin, 4. avgusta Nemški socialno-demokratični strankarski odbor, kateri bo zboroval 14. avgusta, je od 95% delegatov dobil predlog, da se še nadalje dovolijo vojni krediti za zmagovito nadaljevanje vojne.
OBSOJEN VODITELJ BUROV.
Pretori, 5. avgusta. (K. u.) Poslanec Grobler je bil obsojen radi veleizdaje v dveletni zapor in na 500 funtov šterlingov globe.
Dnevne novice.
4- O velikih manifestacija povodom padca Varšave so došla poročila iz Budimpešte, Berlina, Zagreba in drugih krajev.
+ Preosnova železniškega ministrstva v prometno ministrstvo. Mažarski list »Az Est« izve z Dunaja, da pripravljajo v avstrijskem železniškem ministrstvu nekatere izpremembe, ki se ne tičejo vodstva tega ministrstva, marveč merijo na to, da se strnijo resorti. Železniško ministrstvo se bo s tem, da se mu priklopi poštna uprava, izpremenilo v prometno ministrstvo.
-f Za invalide. Ministrstvo je ustanovilo uradno organizacijo v obliki uradnih deželnih posredovalnic za delo za vojne invalide.
—	Draginjske doklade državnim uradnikom, Ogrska vlada je dovolila za državne uradnike gotovih plačilnih razredov draginjski prispevek v znesku več milijonov kron.
—	Cene za živino. Deželna vlada za Kranjsko je torej določila najvišje cene za klavno živino. Ali so tudi v sosednjih kronovinah cene določene? Če niso, bodo živino izvažali in gonili prodajat v sosednje dežele in mi na Kranjskem tudi za drag denar ne bomo mogli mesa kupiti! Naj se gosposka oglasi!
—	Naše krone v markah. C. kr. poštna hranilnica obvešča, da se zaračuna do preklica 100 mark s 134 K 75 vin.
—	Nemška vlada proti draginji. C. kr. korespondenčni urad poroča, da je nemško trgovsko ministrstvo izdalo odlok, ki poziva trgovce, naj se zadovolje z dobičkom, ki zagotovi njim in njih rodbinam obstoj in da naj trgovska zastopstva vplivajo na zmerne cene, da ne bo potrebno nastopiti z nasilnostmi in kaznimi.
—	Izpremenjeni ulični napisi v Pragi. C. kr, korespondenčni urad poroča: V seji mestnega sveta se je sklenilo predlagati mestnemu kolegiju, naj se ne izvede sklep, da se imenuje neka ulica Londonska ulica in da naj se v bodoče nazivati Petrograj-s'ka in Pariška ulica Lvovska ulica. Sklenilo se jc tudi, naj se zelo slovesno slavi 851etnica Njegovega Veličanstva cesarja.
—	S severnega bojišča se poroča z dne 24. julija: Preseljujemo se iz krajn v kraj. Pogorelo vas smo zapustili, zarili se dva metra globoko na prostornem hribovskem polju sredi dozorelega klasja. Tri dni nas je pošteno dež pral, potem so nas obiskale žabe, sedaj pripeka solnce, muhe so nadležne, komarji pikajo, šc manjše
stvarice so včasih zelo sitne, redko švigajo krogle, granate in šrapneli, pri vsem tem pa pravzaprav počivamo. Med nami in Rusi se vije »kozi močvirje »Zlota Lipa«, izteka se v idilično jezerce in na južnem obrežju istega je videti obronke lepega mesteca B, Pred kratkim sem izgubil od kompanije poročnika Slovenca, jurista M a s i č a , ki je pri deželnem odboru kranjskem. Ranjen je bil v nogo in krogla mu je obtičala v mečah. Škoda veselega ln zelo pridnega oficirja. Imam prav dobro kritje s posteljo iz prsti, poleg imam telefon, v bližini »hladnjak«, pokrit s plahto. Tam je jedilnica, sprejemna soba itd. Pričakujemo vsak dan napada in takrat bo treba zopet ven iz prijetnega labirinta. Vse kokoši smo pojedli in moj sluga dela žalostne obraze, ker mi nima s čim po-streči. Postal sem nadporočnik in moji momci se čutijo počaščene, ker je njih vodja avanziral. Pri tem polku smo tukaj ostali še štirje Slovenci, poročnika dr. Olip, dr. Ples in praporščak Pipan; eden, Masič, je dobil zaslužni križec, ravnotako poročnik Sušnik, ki je težko ranjen pred tremi tedni odšel v domovino. Ne da bi se hvalil, moram reči, da Slovenci v primeri z drugimi izredno dobro držimo.
—	Priznanja vredno. Gospod restav-rater Kenda v Kamniku je dozdaj prevzel 50 zvezkov računskih listkov v korist deželnega in gospejnega pomožnega društva Rdečega križa za Kranjsko ter za nje plačal 100 K. Naj bi gospoda Kendo posnemalo še mnogo drugih restavraterjev in trgovcev, da bi se društvu olajšala izpolnitev težke naloge, ki jo ima v sedanjih časih za oskrbo bolnih in ranjenih vojakov,
—	O uporabi sočivja, ki je zaplenjeno po notranjem ministrstvu, razglaša c. kr. korespondenčni urad, da se uporaba kmalu uredi in da je prosta prodaja sočivja do takrat prepovedana, a lastniki smejo svoje sočivje vporabljati zase in za svoje rodbine.
—	Za vojake na bojišču. Razpošiljanje blagovnih vzorcev c. kr. četam na bojnem polju se je vsled odloka trgov, ministrstva pod znanimi pogoji raztegnilo na vojno-poštna urada št. 8. in 150.
—	Aretirani odvetnik v Osijeku. Hrvatski listi poročajo: Odvetnik in bivši poslanec mesta Vukovar dr. Lazar Mikolič je bil te dni na zahtevo osješkega državnega pravdnika aretiran in izročen sodišču v Osijeku. Obdolžen je, da je z agentom Kavičem, ki je pravočasno ušel v Ameriko, goljufal kmete. Dr. Mikolič je oženjen in ima šest otrok.
—	Iz ruskega ujetništva se oglašajo in pišejo. 1. Bore piše prijatelju Henriku Sotlarju, Martinova cesta št. 10: . . . ti naznanjam, da sem na Ruskem ujet. — Poročnik Josip Trtnik piše: . , . Kako si želim nazaj v drago domovino. Hudega mi sicer ni tukaj, ali življenje je tako monotono. Sedaj se pričenja velika vročina. Za branje nam je preskrbljeno. Bavimo se /. godbo. Preganjam si čas s kopanjem, ali solnce je jako vroče, da nam kar kožo žge. Kako je bilo letos s kresom? Kakor rečeno, mi gre dobro. Spati pa ne morem nič kaj prida, ker je tudi ponoči precej vroče. Prisrčne pozdrave vsem vkup. V Kuganu (Sibirija), dne 20. junija 1915. — Ivan Šalehar in Lovro Nachtigall, oba uslužbenca z ljubljanske glavne pošte, sta se oglasila iz Rusije. S popotovanja v notranjost ruske dežele pošiljata pozdrave ljubljanskim kolegom. Kakor pišeta, sta bila ujeta dne 11, maja.
—	Po osmih mesecih se ie oglasil iz ruskega ujetništva pogrešani Pavle Jane-žič iz Bistrice v Rožni dolini.
—	Po enem letu se je oglasil iz ruskega ujetništva iz Bijska Alojzij Rems, uslužbenec gostilničarja Babnika na Fužinah pri Ljubljani.
Primorske novice.
—	Padel je na bojišču pri Delatynu v jugovzhodni Galiciji Rudolf P o r e n t a, sin c. kr. carinskega revidenta v Trstu g, Davorina Porente.
—	Odlikovan je bil z veliko srebrno hrabrostno svetinjo narednik Ludvik Li-čen iz Preserij pri Rihenbergu. Zaslužil je odliko 22. oktobra 1914 pri Višegradu v Srbiji.
LluMjaoske novice.
lj Ljubljana je povodom padca Varšave iu Ivangoroda vsa v zastavah.
lj Katoliško društvo za delavke Ima v nedu-Ijo, 8. avgusta, ob pol 7 url na Rožniku sv. mašo z cerkvenim govorom.
lj Ivdnhoe, velikanska vojna drama po silo ▼item romanu škotskega pisatelja Sir Walter Scotta, se predvaja samo danes v »Kino-CentraU v deželnem gledališču. Vsebina tega filma je /a-jeta iz časov križarskih vojsk. Vloge so porazdeljene med najboljše igralce, oprema tega filmn jo naravnost velikanska. Uprizorjena jc ta drama na historičnem Chepstow Castlu, razvalini iz 13. do 14. stoletja. — Dopolnilo današnjega programa tvori krasna veseloigra »Izlet pevskega društva Harmonija« in komične slike. — Predstave sc vrše ob V'6.,popoldne ter 7. in 9. uri zvečer.
Ustanove »Rdečega križa« za vojaške invalide in njih vdov za leto 1915. razdelilo jc D e -žclno in gospejne pomočno društvo Rdečega križa za Kranjsko v svoji zad.
nji seji. Prosilcev je bilo 75, od katerih je bilo
uslišanih 70. Dne 18. avgusta t. L, to je na rojstni dan našega presvitlega vladarja, bodo se te ustanove in druge podpore v skupnem znesku 2257 K 60 vin. izplačale po deželni vladi, odnosno po podrejenih okrajnih uradih.
lj Umrli so v Ljubljani: Peter Lancsik, Veli-mir Marko, Mihael Horvat, Ivan Fedel, pešci. — •losip Kotan, Martin Stepovič, domobranca — Ana Slak, rejenka, 9 tednov. — Terezija Martinelli, mestna uboga, 77 let. — Frančiška Kastelic, udo-va železniškega sluge, 61 let. — Stanko Kozlev-čar, čevljarjev sin, 3 dni. — Viljem Brandt, zasebnik. 73 let. — Frančiška Kaltenekar, užitkarica, 70 let.
Ij Ranjen v nogo je prišel danes v Ljubljano poročnik bos.-herc. polka Stanko Masič. Ranjen je bil v boju pri Zloti Lipi od krogle iz puške.
lj Trgovec Menardi. Občinski svet je v včerajšnji tajni seji sklenil, da deželni vladi priporoči, naj trgovcu Menardiju da avstrijsko državljanstvo.
lj Obrtno gibanje meseca julija v Ljubljani. Minuli mesec je pri mestnem magistratu priglasilo svojo obrt 7, odglasilo pa 11 strank. Priglašena jc bila 1 trgovina z mešanim blagom, 2 prodaji sadja, zelenjave, slaščic, kruha, klobas ter prodaja pive in sodavice v zaprtih steklenicah, 1 branjarija, 1 točenje vina za stoječe goste in preko ulice ter prodaja jedil, 1 trgovsko vrtnarstvo in 1 fijakarska obrt. Odglašena je: 1 trgovina z moko in deželnimi pridelki, 1 z razglednicami, pisalnimi stroji in kadilnimi potrebščinami ter kartonažami, 1 krojaška obrt, ? z mešanim blagom, 1 prodaja živil, 1 mala trgovina z lesenim blagom, 1 s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, 1 s konji, 1 gostilničarska in krčmarska obrt ter 1 pekovska obrt.
lj Nabiranje mesingastih kuhinjskih raožnar-
(ev, Patriotična zbirka kovin potrebuje v vojne namene mesingastih kuhinjskih možnarjev. V to svrho se bodo v kratkem oglasili po vseh hišah učenci s posebnimi polarni, v katere se bodo vpisale one stranke, ki so pripravljene v patriotski namen darovati kak mesingast možnar; za nadomestilo dobijo železnega. Mesingasti možnarji se bodo pobirali kasneje, lahko pa se tudi takoj oddajo na osrednji nabiralnici na magistratu.
!j Našel se je lOkronski bankovec. Dobi se ga pri tukajšnjem sodišču, soba št. 53.
X X
X
DOLOČITEV NAJVIŠJIH CEN ZA NADROBNO PRODAJO MESA IN ŠPEHA V DEŽELNEM GLAVNEM MESTU LJUBLJANA.
Deželna vlada določa z veljavnostjo za ozemlje deželnega glavnega mesta Ljubljana do preklica za nadrobno prodajo mesa in špeha naslednje najvišje cene za 1 kilogram:
a) Goveje meso, in sicer, volovsko meso prve vrste 4 K, volovsko meso II. vrste 3 K 80 vin., meso krav in bikov I. vrste 3 K 60 v, meso krav in bikov II. vrste 3 K 20 v, vampi (očiščeni in oparjeni) 1 K, pljuča 80 v. -r- b) Telečje meso, in sicer: stegno, hrbet in pleče 3 K 30 v, vrat in prsa 3 K. — c) Svinjsko meso, in sicer: hrbet in stegno 3 K 60 v, rebra, vrat in pleče 3 K 20 v, svinjska glava 1 K 60 v, svinjska pljuča 2 K 40 v, svinjski parklji 1 K. — d) Sveži sviniski špeh 3 K 60 h. — Ako se vrši prodaja tega blaga v prodaialnah ali na stojnicah, morajo imeti obrtniki nabite najvišje cene v svojih prodajalnah, oziroma na stojnicah. — Kdor se ne ravna pa teh predpisih, bo najstrožje kaznovan po določilih obrtnega reda za vsak posamezen primer z denarno globoko do 1000 K ali z zaporom do treh mesecev. — Ta razglas dobi moč z dnevom, ko se objavi
Sejo ljubljanskega MMm sveta.
Ljubljana, 5. avgusta 1915.
Predsedstvena naznanila.
Sejo otvori in vodi župan dr. Tavčar, ki »stane in izvaja:
Pravkar mi je došlo poročilo, da je
Varšava padla.
Pod vtisom te vesti bomo obhajali rojstni dan Njegovega Veličanstva cesarja. Naznanjam mestni zbornici, da bo ta dan cvetlični dan Rdečemu križu v korist in da se bo odkril železn iščit V deputacijo, ki se bode poklonila deželnemu predsedniku, naj imenuje vsaka stranka dva zastopnika koncem seje, ki se bodo podali z menoj k deželnemu predsedniku. V deputacijo so odposlale stranke, in sicer S. L. S. obč. svetnika Kregar, Lilleg, nar.-napredna stranka dr. Triller, Franchetti, nemška stranka Pammer, Staudacher.
Župan: Došlo je tudi vabilo za 18. t. mes. k slovesni službi božji, ki se je udeležim in prosim tudi za obilno udeležbo občinskega sveta.
Poveljnik 5. armade general eksc. Boroevič častni meščan Ljubljane.
Slavni občinski svet! Mestna občina l)ub-Ijanska časti može, ki so si pridobili zaslug za državo, za deželo in za mesto s tem. da jim podeli častno meščanstvo. Skromna čast je to sicer, ki ne pomnožuje nikomur njegove slave, ki pa vsikdar jasno govori o prepričanju mestnega starešinstva, da so tisti naši prvi možje, ki si predvsem stečejo zaslug za častitljivo našo monarhijo, za deželo in končno tudi za našo belo Ljubljano. S ponosom lahko naglašam, da je v tem oziru naše starešinstvo ostalo tako, kakor je bilo v tistih časih, ko je štelo med svoje častne meščane maršala Radcckega, admirala TegeLthoffa in generala Filipoviča. Mi smo ostali, kakor smo bili, in to bodi danes celemu svetu povedano! (Dobro-klici.)
Na jugu se ponavljajo časi očeta Radeckega. Nezvesti nam zaveznik je hotel vdreti v slovenske naše pokrajine ter razsuti in razdjati. kar je naš rod pod blagoslovljenim žezlom habsburške dinastije v teku stoletij zgradil in obdelal. Ali že pri prvih svojih korakih je zadel s svojo glavo ne samo ob trdi kraški kamen, temveč tudi ob jekleno našo armado, ki laškega sovražnika povsod zavrača in uničuje. Ta južna armada nas brani, da se veselimo svojega življenja in da se radujemo zelenih naših pokrajin, kakor bi živeli v najglo-bokejšem miru, Nepopisljive so zasluge, ki si jih je priborila viteška ta armada za celo očetnjavo, predvsem za našo ljubljeno kranjsko deželo in tudi za njeno glavno mesto. Z občudovanjem pa je združena največja hvaležnost, ki preveva naša srca in naše duše do vsakega moža, ki stoji v bojnih črtah ob naši slovenski Soči. Na dan sili občutek, da smo zavezani dati izraza ti hvaležnosti junakom, ki so pravi rešitelji naše skupne in predvsem tudi naše ožje domovine!
Kako naj častimo to hrabro armado? Mislim, da je to najbolje mogoče, če se klanjamo pred vzornim zapovednikom, ki je z uma svitlim mečem v nič razbil vse poizkuse laškega orožja ob zeleni Soči, kakor na Doberdobski planoti. Se ni-kdur, ko sem stavil enake predloge v ti zbornici, mc ni navdajal tak ponos, kakor me navdaja danes ko Vam stavljam predlog, da sklenite z na-
vduienjem in hvaležnostjo, da sc imenuj častnim meščanom mesta ljubljanskega voditelj južne armade, general pehote, prevzvišeni gospod Sveto-zar Boroevič de Bojna. (Splošno odobravanje. — Živio- in slava-klici. — Ploskanje.)
V znak Vašega soglasja zakličem novemu častnemu občanu in prehrabri njegovi armadi: Slava! Slava! Slava!
Občinski svetniki vstanejo in kličejo: Slava!
Živio!
Priklopitev »Zelene jame« odklonjena.
Odobri se poročilo personalnopravnega odseka o dopisu deželnega odbora (por. dr. Novak) o priklopitvi nekaterih parcel (Zelena jama) občine Moste ljubljanski mestni občini. Odsek predlaga, naj se ne pritrdi priklopitvi. — Odsekov predlog obvelja.
Poročila linančnega odseka.
Odobrita sc poročili poročevalca podžupana dr. Trillerja, da se doplača za prvo polletje 1915 Francu Krapežu za izpraznjevanje greznic v mestni topničarski vojašnici 600 K in se ugodi prošnji ravnateljstva vnanje dekliške ljudske in meščanske šole pri uršulinkah za dovolitev podpore.
Podžupanovo poročilo o proračunu mestnega zaklada za prvo računsko dobo od 1. julija 1915 do 30. junija 1916.
Dr. Triller izvaja: Zborujemo skoraj ob gromu topov. Verolomni zaveznik sega po tisti zemlji, katere središče in prestolica je in ostane naše mesto. Živimo v vojnem ozemlju. Občina mora prenašati zato zelo velike in občutne žrtve. Občini moramo dati sredstva, da izpolni svoje dolžnosti. Sestavljen je proračun skrajno varčno. Odpadla je tlakovina, ki je donašala do 80,000 kron na leto, Z dolgovi se ne sme in ne more delati. Ne preostane drugega, kakor zmerno povišanje občinskih doklad, ki naj se, in sicer za drugo polovico leta 1915., povišajo na 50 odstotkov. Ape-luje na hišne posestnike, naj ne podraže stanovanj za več, kakor se bodo povišale doklade, vsled katerih bi se stanovanja podražila le za 3 odstotke. Če bi stanarino neprimerno povišali, se bo že našel paragraf proti navijalcem stanarin. Povišanje občinskih doklad, upa, da ne bo naletelo na odpor deželnega odbora, ki ie moral pritrditi v več občinah povišanju občinskih doklad nad 100 odstotkov.
Predlaga:
Proračun mestnega zaklada za čas od 1. julija 1915 do 30. junija 1916 z redno potrebščino 1,837.843 K 86 v in z izredno potrebščino 97.480 K, torej skupno potrebščino 1,935.323 K 86 v in s pokritjem 875.212 K 91 v. s primanjkljajem 1,060,110 kron 95 v, se odobri.
Pokritje se nabavi s 50odstotno doklado na direktne cesarske davke, izvzemši osebne dohodnine, ki bo za to dobo znašala 442.500 K. Ostali primanjkljaj 87.555 K 48 v naj se pokrije:
a) s polovico vodovodne rezerve v znesku 18.231 K 90 v;
b| s polovico elektrarniškc rezerve v znesku 50.904 K 49 v.
Končni primanjkljaj 69.904 K 49 v naj se pokrije iz blagajniških prebitkov 18,419 K 9 v.
O pokntiu primanjkljaja za drugo polovico proračunske dobe si pridrži občinski svet naknadno sklepanje.
Protest S. L. S.
Občinski svetnik Lilleg (S. L. S.) izvaja: Predložen nam je proračun za dobo 1. julija 1915 do vštetega 30. jun. 1916. Kakor v decembru lanskega leta izkazuje tudi ta proračun le konečne številke posameznih poglavij brez vseh detajlov. Kako naj torej presojamo, ali so v proračunu navedeni izdatki opravičeni ali ne? Ugovarjalo se bo, da je bil proračun razpoložen. Toda ta ugovor ne more držati. Samo ob sebi umevno je, da vsled mnogih poslov nimamo časa v urah, v katerih nam bi bilo uradništvo mestnega knjigovodstva na razpolago. Prosil bi gospoda župana, da zaukaže mestnemu knjigovodstvu, da nam predloži popolnoma detajliran proračun, kakor je bilo do leta 1913. običajno.
Zadeve plinarne.
Občinski svetnik Pammer želi, naj se po-jasne razmere glede na plinarno in kateri gospodje zastopajo občino v upravnem svetu plinarne in kako se sploh plinarna upravlja, ker o tem občinskemu svetu ni nič znanega. (Štefe: Naša stranka je že večkrat zahtevala pojasnil, izvoljen je bil tudi neki odsek, ki pa ni nič poročal.)
Dr. Triller: Proračun plinarne se tako sestavi, kakor povsod drugod. Plinarna je še vedno v zasebnih rokah. Občina ima veliko delnic, a poobčiti plinarne ne more, ker še niso vse delnice v lasti občine. Razsvetljava po plinarni ne stane občine ničesar, od nje ima 40.000 do 50.000 K dohodkov na leto. Izgube se ni bali občini nobene. Želi le, da bi dobila občina v roke še ostalih 17 delnic. Vodstvo plinarne je dobro, uspeh tudi dober. Pri občnem zboru se podeli nekaj delnic občinskim svetnikom in mestnim uradnikom, da zastopajo občino. V upravnem svetu se nahaja poleg predsednika Hribarja še dr. Kokelj, ostali člani upravnega sveta smo občinski svetniki.
Štefe: Pa vse to je izvolil še prejšnji občinski svet. Sedanji občinski svet še nikdar ni imel prilike, se s to zadevo pečati. To ni prav!
Pammer: Kdo dekretira delegate za občni zbor plinarne?
Dr. Triller: Župan določi, kdo naj zastopa občino na občnem zboru plinarne.
Dr. Novak: Vse gre v korist občine. Štefe: Pa mi moramo vse vedeti, ker smo za to odgovorni!
Dr. Tavčar: Na moji mizi leži že diktat, namenjen občinskemu svetu, ki je pa radi vojnih razmer obtičal. Naj mestni svet nekoliko počaka, ga bom predložil. Predlagal bom zastopnike iz vseh strank.
Občinski svet nato sklene, da prestopi v podrobno razpravo.
Mlinarjevi predlogi.
Župan naznani, da je vložil občinski svetnik Mlinar nujne predloge, naj bi se dovolilo umetnikom in pisateljem še 3000 K, brezposelnim naj se poviša podpora za 3000 K. Draginjska doklada občinskim uradnikom in uslužbencem naj se poviša za 10.000 K.
Poročevalec dr. Triller se izjavi proti vsaki novi točki, ker bi več izdatkov proračun ne prenesel.
Proti zvišanju občinskih doklad. Govor občinskega svetnika Lillega (S. L. S.)
Občinski svetnik Lilleg izvaja: Že decembra lanskega leta smo navajali tehtne vzroke, da v sedanjih časih nikakor ne kaže zvišavati občinskih doklad. Od decembra do danes se gospodarski položaj prizadetih slojev gotovo ni zboljšal, nasprotno pa je res, da draginja vedno raste in raste.
Če se pa enkrat doklade zvišajo, ni računati na to, da bi se kedaj zopet znižale. Kot dokaz navajam sledeče:
Ce sem prav informiran, je bila L]ubl)ana do leta 1889. v srečnem položaju, da ni plačevala ni-kakih doklad; od leta 1889. do 1896. 6 odstotkov.
od lota 1897. do 1904. 20 odstotkvo, od leta 1905. do 1910. 25 odstotkov in od lela 1910. do danes 35 odstotkov, torej vsakih pet do šest let so se doklade zvišale za približno 15 odstotkov, znižale pa le eno leto ne. Če danes zopet zvišamo občinske doklade, bo to zvišanje nas kruleje zadelo, nego one sloje, kateri danes zbog nastale neznosne draginje niti ficka utrpeti ne morejo, to so tisti reveži, kateri so navezani 'na pičle stalne plače, stalne mezde, katere pa delodajalec zvišati ne more ali noče. Občinski svet, deželna uprava in mnogo denarnih zavodov je bilo primorano svojim uslužbencem nakazati enkratne ali pa redne dravinjske doklade, golovo le iz vzroka, ker so uvideli, da njih uslužbenci s svojimi prejemki nikakor izhajati ne morejo. Jc pa mnogo več javnih in privatnih uradnikov in uslužbencev, kateri ne bodo deležni nikakih draginjskih doklad, in če se občinske doklade zvišajo, zvišala se bo, kar jc samo ob sebi umevno, najemnina, trgovec in obrtnik kalkulirala bodeta s povišano doklado. Povejte mi, gospodje, kje naj vzamejo označeni nastavljcnci pri svojih pičlih prejemkih denar, da bodo novim zahtevam kos. Mogoče da se bo zopet, kakor v decembru, namigavalo, da hišni gospodar ne bo zvišal najemnine, da trgovec pri prodaji svojega blaga ne bo vpošteval zvišane občinske doklade; mogoče da od Vas, gospodje, kdo to verjame, jaz ne. Ko zopet nastanejo redne razmere, bo deloval tudi deželni zbor. Takrat se bo prav gotovo vzakonila nova gostaščina, kanalske pristojbine, tlakarina in že davnaj predlagani veselični davek, in če se uvede že pred štirimi leti obljubljeno saniranje mestnih dolgov, potem bo imela občina brez zvišanih doklad dovolj sredstev na razpolago, potem bo lahko tudi pokrila eventuelno sedaj nastale primanjkljaje.
Če pa danes zvišamo občinske doklade, se poleg vseh navedenih avtonomnih davkov doklade več znižale ne bodo, kajti če so obilni dohodki na razpolago, najdejo se vedno potrebe in izdatki
Decembra meseca se je reklo, da brez povišanja doklad ne bo mogoče izhajati; doklade so se pobirale nezvišane, pa je vendar šlo.
Gospodje, kateri predlagati zvišanje doklad in hočete za to zvišanje glasovati, pomislite dobro, preden storite ta korak. Po mojem mnenju more za povišanje doklad z mirno vestjo v sedanjih časih le oni glasovati, kateri vedno lahko potolče po polnem žepu in polnem želodcu. Jaz pa imam kolikor toliko vpogleda v razne družine, vem, da je sedaj v mnogih in mnogih vedno prazen žep in večinoma tudi prazen želodec. Sedaj, če jih hišni gospodar, trgovec in obrtnik še bolj pritisne, preti njihovim družinam naravnost lakota. Hišnim gospodarjem ne bodo mogli plačevati najemnin, če jih ta potem kratkomalo vrže na cesto, kaj pa potem.
V	imenu našega kluba in v imenu onih, ki nimajo polne žep in tudi ne polnih želodcev, resno zavračam vsako povišanje doklad.
V	specielno debato se pa spuščati nc moremo, ker proračun, kakor sem že omenil, ne izkazuje detajlov.
Sedanji čas ni za povišanje doklad.
Obč. svetnik Pammer: Način, da se občinske doklade tako povišajo, res ni primeren osobito v sedanjem času. Saj so dohodki iz užitnine. Naravnost izsiljuje se to breme iz prebivalstva.
Poročevalec dr. Triller kratko izjavi, da vztraja na svojih predlogih.
Župan: Nihče ne pomisli, da je odpravljena tlakarina. (Pammer: Saj imate užitnino.) Župan: Pa ne zadošča, končno bom še sam moral vso užitnino plačati, kar je bo zmanjkalo.
Neki občinski svetnik se je moral za hip odstraniti in kvalificirane večine ni več. Ko to župan zapazi, zakliče: Zaključujem sejo. Le nagajajte. Boste pa še enkrat sedeli toliko časa, da bo rešen proračun. Dozdaj nisem rabil svojih pravic, zdaj jih pa bom.
Presenečenje.
Štefe: Gospod tovariš, ki ga zdaj ni tu, ni odšel. Počakajte nekoliko. Pride nazaj. — Splošna veselost.
Župan, ki se potolaži, pravi: No, pa počakaj-mo. — Štefe: Sedaj pa mi skrbimo za kvalificirano večino, ker ni tu gg. Dimnika in Kneza. Ko se vrne občinski svetnik, ki se je nekaj minut odstranil, župan zelo zadovoljno: Nadaljujmo sejo; konstatiram kvalificirano navzočnost.
Sprejmejo se predlogi poročevalca. Ko se sprejme z glasovi narodnonapredne stranke povišanje občinskih doklad za 15 odstotkov, pripomni župan: No, če se mi to ne potrdi, bom ostal na cedilu. Priporočam, naj se sprejme tudi predlog, da če se ne potrdi sklep občinskih doklad 50 odstotkov, da ostanejo občinske doklade 35 odstotkov. — Ta županov predlog soglasno obvelja.
Župan, ko se glasuje o rezervah: Z rezervami naj delam. — Lilleg: Vse jih lahko porabite.
Razne zadeve.
Odobri se poročilo stavbnega odseka o razpisu c. kr. deželne vlade glede na prošnjo deželnega odbora za podaljšanje uporabnega dovoljenja za barako za gledališke dekoracije ob Latterma-novem drevoredu in poročila direktorija mestne zastavljalnice za leto 1914., o računskem sklpeu in o bilanci mestne zastavljalnice od 1. julija 1915 in proračun mestne zastavljalnice od 1. julija 1915 do 30. junija 1916. Podžupan dr. Triller, ki je med sejo prevzel predsedstvo, zaključi nato javno sejo.
, SANATORKJM - EMONA i
ZA- NOTRANJE -IN-KIHUPGICNE • BOLEZNI. I '	• PORODNIŠNICA.
i! LtX)EL.dANA-KOMENSKEGA-ULICA-4 I ^zDRM^CFRimRu-DR- FR. DERGANC1
Spretnega
slaščičarskega pomočnika
sprejme takoj Jak. Zalaznik, Stari trg 12.
kateri ima veselje do trgovine, poštenih staršev, čvrst in zdrav, sprejme takoj trgovska firma	1623
I. KUŠLAN, Kranj, Gorenjsko.
mm mm mj
francoskega, italijanskega = ln nemškega jezika. =
Med počitnicami znatno znižane cene. Posebno priporočljivo za učence, radi ponavljanja iu prepara-cije za višje razrede.	1521
Naslov: Šola za jezike, Breg št. 20/III.
s primerno šolsko izobrazbo v trgovino z mešanim blagom. Ivan Bergant, Stara Loka, pošta Škofja Loka.	1510
m
TI
>S>
S8 odda m Dunajski cesti št. 7.
i sflekBenica m 1 krano, odgo-oarjs cisebini desetih Staran.
Lekarna Trahocz/
zrauen rofou£a » Ljubljani.
Kupim v vsaki množini mikano in nemikano
r	«•
po najvišji ceni. — Ponudbe na: Ivan N. Adamič, vrvarna, Ljubljana, Sv. Petra cesta š:. 31. 145?
1534
belo, rdeče in črno, lastnega pridelka, Proda se
1500 hekto najizbornejšega ogrskega vina, lastnega pridelka, od pol vagona naprej po čudovito nizkih cenah. Vzorce in ponudbe daje naš zastopnik gospod A. švara v Ljubljani, in sicer 6. in 7. avgusta (petek in sobota) v hotelu pri „Slonu", soba št. 24 in sicer v času od 8. do pol 10. zjutraj in od 11. dopoldne do pol 1. pop., dalje od pol 2. do pol 4. ter od 5. do pol 7. popoldne.
Sprejmeta se takoj
izurjeni
manufakturne stroke, zmožni popolnoma slovenskega in nemškega jezika pri Avgustu Lakitsch, Celje. 1537
Kupi se
1541
Ponudbe pod: »Uredništvo Slovenca A. B. Ljubljana«.
1542
Ponudbe pod: »Uredništvo Slovenca A, B. Ljubljana«.
V sredini mesta se proda pod zelo ugodnimi pogoji	1539
enonadstropna hiša
Naslov pove uprava lista pod št. 1539.
vsake kakovosti
se kupijo po najvišjih cenah.
Ponudbe do 10. avgusta pod »Les 1535«
na upravo „Slovenca". 1535
potrebujemo večjo množino
mleka.
prva Šišenska mlekarna
Kolodvorska ulica 159.
Izdala konzorcit »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jožet Gostinčar, državni poslanec.