Leto I. V Krškem, v nedeljo dne 3. marca 1907. St. 7. Narodno-radihalno in narodno-gospodarsho glosilo za štajersho-hranjsko Posovjc. Brežice Krško «I'osavska Straža» izhaja vsakl 1. in 3. čctrtck v mcsccu, datiran z dncvom prihodnjc ncdeljo. -— Naročnina za celo lcto znaša dve kroni, pri vcčjih naro- čilih popust po dogovoru in se naprcj plačujc. — Ccna oznanil za cno stran 48 K., za pol strani 24 K, za čctrt strani 12 K, za osminko strani Ö K, za šesi- najstinko strani 3 K, za dvaintridcsctinko strani 1*50 K; pri vcčkratncm ozna- nilu po dogovoru. Vst posiljatvc (pisma, dopise, nakaznice, naročila, inscrate i. t. d.) je pošiljati na naslov «Posavska Straža» v Urežicah ali v Krsko. — Dopisi se pošiljajo na urednistvo, narocnina in oznanila pa na upravništvo. — Rokopisi se ne vracajo. — Posamczna btevilka stane 10 vin. Clan 19. državnega osnovnega zakona o splošnih državljan- skih pravicah: „Vsi narodi v državi so enakopravni in vsak narod ima nedotakljivo pravico, varovati in negovati svojo narodnost in svoj jezik. Enakopravnost vseh v de- želi navadnih jezikov v šoli, v uradih in v javnem življenjujcod države priznana". Navi volilni zaban za državni zbor. Dne 19. svečana je vlada razpisala vo- litve za drzavni zbor, katere se vrše v torek, dne 14. maja t. I., ožje volitve pa v četrtek, dne 23. maja. Pri tern podamo kratek pre- gled nekaterih zakonov, s katerimi se uvede novi red za volitve v pouk županom, članom volilnih komisij in volilcem sploh. Kdo sme voliti? Voliti državnega poslanca sme: 1. Kdor je avstrijski državljan, to je, kdof ima v Avstriji domovinsko pravico. 2. Kdor je moškegu spola. Zenske ne smeje voliti, ne osebno, ne po zastopniku. 3. Kdor je bil isti dan, ko so bile vo- litve razpisane, najmanj 24 let star. 4. Kdor je v občini, kjer hoče voliti, isti dan, ko so bile volitve razpisane, bival vsaj eno leto. Kdor torej šele na dan volitve biva eno leto v občini, nima pravici voliti. 5. Kdor po zakon ni izključen od vo- lilne pravice. Kdo paje izkjučen? Po § 8. vo- lilnega reda zo izvzeti, da ne smejo voliti: 1. Vojaki, ki sluŽijo. Kdor je na orožni vaji, sme blti voljen, toda voliti ne sme. 2. Osebe, ki imajo vamha ali so pod kuratelo. Ako je n. pr. sodnija koga zaradi zapravljivosti postavila pod varuštvo ali ku- ratelo, nima pravice voliti, četudi je 24 let star, avstrijski državljan in biva nad eno leto v občini. 3. Osebe, ki uživajo preskrbo iz javnih ali občinskih sredstev ali se vzdržujejo v zavodih za uboge, ki so v zadnjem letu pred volitvami uživale preskrbo ubogih in sploh osebe (berači), ki se preživljajo ob javni dobrotljivosti. Pod to točko ne spa- dajo: podpore iz bolniških blagajn, rente za nezgode, starost in onemoglost, dohodki in- validov, oproščenje šolnine, obdaritve z učnimi sredstvi, ustanove ali podpore vsled ognja, toče, povodnji itd. 4. Osebe, o katerih imovini je razglasen konkurz, dokler ta ni končan. 5. Osebe, ki so bile obsojene zaradi hudodelstva alipostopkatatvine, poneverjenja, goljufije, oderuštva in podobnih dejanj. Kdor je bil torej obsojen zaradi kakega hudodelstva ropa, uboja, javne nasilnosti, razžaljenja veličanstva na manj kot pet let, še pet po pre- stani kazni nima pravice voliti; kdor pa je dobil pet ali več let, dobi volilno pmvico šele čez 10 let. Kdor je bil kaznovan zaradi podlega prestopka (goljufije, tntvine itd.), dobi vo- lilno pravico čez tri leta po prestani kazni. Kdor pa je bil kaznovan radi prestopka proti varnosti časti, radi tepeža, prepovedane vožnje, žalitve straže itd., sploh ne izgubi volilne pravice. G. Osebe, ki so bile kaznovane po brambenem zakonu, tri leta ne smejo voliti. Tisti torej, ki pobegnejo pred vojaško službo, ki se nalašč poškodujejo, da niso zmožni za vojasko službo. 7. Osebe, ki so pod policijskim nadzor- stvom ali v prisilni delavnici. Tri leta potem ko preneha policijsko nadzorstvo ali so bili izpuščeni iz prisilne delavnice, zopet dobe volilno pravico. 8. Osebe, katerim je sodnija vzela oče- tovsko oblast nad otroci, dokler so otroci pod tujim vnrstvom, na vsak način pa tri leta po sodni odredbi. 9. Osebe, ki so se pregresile zoper zakon o varstvu volilne svobode. Vendar pa tudi isti volilec, ki ima sicer vse pogoje za volilno pravico, ne more in ne sme voliti, ako je izpuščen v voliinem I imeniku, zato naj vsakdo pogleda v volilni LISTEK. Rmeihi upor ali stars pravda. Zgodovinska povcst iz 16. stolctja. To Avg. Šcnoa. XXVIII. Dalje. V mokriškem gradu sedi pri oknu Sosija Heningova. Silno je propala. Na biedern njenem lieu se vidijo modraste žilice. Lasje ji padajo neredno na ramena, žalostno gleda pred se, le redkokrat povzdigne oči in si razgleda divjo pokrajino razprostirajoco se pod mokriškim gradom dalec tja proti soln- čnem izhodu. Nežno ročico položi na sree, na trepalnici se ji zasveti svitla solza in jaeje stisne blede ustnice. Gospa Ursula je bila prišla sem z Solijo, da se devojka malo umiri, saj jo je vest o Miličevi smrti globoko ranila sree. Z ma- terjo in heerko je bila prisin sem i gospa Konjska, da izvrši svoje zvite naklepe. Cele dni sedi Solija mirno in gleda molče pred se, po noči pa pretaka grenke solze po svojem zglavju. Le tupatam poda se z sestro Marto v grajski park, da si ublaži tugo in jad v zelenem, evetocem gaju. V sobi ste tudi Ursula in gospa Anka. —- Mila heerka, spregovori majka in pogladi nežno z roko hčerkino čelo, — po- slušaj me! — Govoriti moram s teboj o važnih, velevažnih rečeh. Ti si dobra in poslušnn, iiadejam se, da se pokoriš majkini volji. ¦ - Govorite mati! Odvrne devojka mirno in popravlja z roko gube na snažni obleki. — Dokler je bilo le kaj nade, nadaljuje majka, da se povrne neprisojeni ti zaročenec, čakala sem mirno, ne tioteč ti ranitt sree, dasiravno sem bila že davno zgubila vsako upanje. — Sanio enkrat namignila sem ti bila, da trebaš misliti na drugo znročitev, a omolk- nila sem bila takoj, ko sem zapazila tvojo razburjenost. — Danes stoji stvar drugače, danes vemo, da pokriva črna zemlja nesrečnega mladeniča, a mrtvi se ne vračajo iz groba. Gospn Ursula vtihne za trenotek. —- Sofiji se dvigajo prsa jacje, devojka začne milo jokati. Kmalu nadaljuje Ursula z nova: ¦ Dovolj si se najokala mladn moja hčerka za pokojnim si ljubimcem. — Za večnim mi ljubimcem, zastoka Sofija. ZahtevajtB in razšipjojtB povsod Josavsho Strazo!" imenik, če je vpisan. Ako ni, naj zahteva svoj vpis sp o pravem času. Vsakdo more le osebno voliti; poobla- stila so neveljavna. Vsak volilec ima en sam glas. Kje se voli? Vsakdo voli v isti občini, v kateri je vsaj že eno leto stalno bival do dne, ko je bila volitev razpisana, torej do 19. sveeana 1907. Kdor je pa imel v tem letu več bivališč, sme voliti v tisti občini, kjer ima kako javno službo (n. pr. profesor, ki poučnje v mestu, stanuje pa izveii mesta) ali kjer izvršuje svoj stanovski posel (n. pr. obrtnik) ali, če se tudi ta določba ne more up rabiti, kjer je imel v tem casu bivalisee. Če pa se tudi te določbe ne nnwejo uporabiti, more si volilec sam izbrati občino, kjer biva in kjer hoče tudi voliti. Ali mora vsakdo voliti? Zakon določa, da sme deželni zbor skleniti, da mora vsak volilec tudi v resnici voliti, sicer bi bil kaznovan. Doslej pa še noben deželni zbor, koder bivajo Slovenci, ni sklenil volilne dolžnosti. Vendar pa že vest veže vsakega krščanskega, slovenskega volilca, da se udeleži volitve in ne izgovarja s praznimi izgoyori. Kedaj se voli? Voli se povsod na en dan. O dnevu in času volitve se obve- stijo volilci po deželnih uradnih listih in pa po razglasih, ki se morajo nabiti v vseh občinah in na voliščih. Kakor smo že ome- nili, bodo letos povsod volitve 14. maja. Le za Galicijo in Dalmacijo veljajo druge določbe. V o 1 i 1 n i i m e n i k i. V vsaki občini mora župan vse volilce zapisati v volilne imenike po abecednem redu, njih posel ali stan in pa stanovanje. Vsak župan mora napraviti vsaj dva volilna imenika. En izvod ostane tudi po volitvi pri žnpanu, kjer ga sme vsak čas vsakdo vpogledati in iz njega tudi delati izpiske. Ta nova določba je jako važna, ker posamezne politične stranke se morajo vsak Čas poučiti o številu in razmerju volilcev v dotični občini. K d aj s e p r i t o ž i ? Pritožba ali rekla- macije se vlagajo pri županstvu ali tudi pri glavarstvu tekom štirinajstih dni od dneva, ko je bilo v občini razglašeno, da je imenik razpoložen. Vr slučaju pa, da je vpisana v imenik oseba, ki je izgubila avstrijsko držav- ljanstvo, ali iz drugih gori naštetih razlogov, nima volilne pravice, jo mora okr. glavarstvo še 24 ur pred volitvijo črtati iz imenika in to naznaniti županu, da popravi tudi svoj imenik. Župan sam po preteku reklamacijske dobe ne sme popravljati imenika. Vse pri- tozbe ali reklamacije mora župan najpozneje v treh dneh naznaniti glavarstvu od katerega dobiva navodila. Ce okrajno glavarstvo za- vrne pritožbo, se sme v treh dnch napravili priziv na deželno vlado. Proti odloku deželnc vlade ni dovoljen priziv. K a j d o b i vsak volilec? Vsak vo- lilec, ki je vpisan v imenik, dobi od okraj- nega glavarstva izkaznico ali legitimacijo in glasovnico. Na izkaznici je tekoča številka iz volilnega imenika, ime in stanovanje volilca, kraj dan in um volitve. Glasovnica mora imeti uradni pečat z opombo, da je glasovnica neveljavna, ako nima uradnega pečata. Glasovnice in izkaznicc dostavi glavar- stvo volilcem na dom po županstvu ali po pošti. Ce bi se izgubila glasovnica ali izkaz- nica, more volilec drugo dobiti pri županstvu ali pri glavarstvu, na dan volitve pa pri volilnem komisarju. Ako se volilcem niso mogle dostaviti izkaznice in glasovnice vsaj 24 ur pred volitvijo, se more volilcem javno nr/glasiti',' kje se dobe še pred volitvijo. Posebno je treba paziti na izkaznice. Kdor nima izkaznice na dan volitve, ne more voliti. Pač pa . more še na volišču dobiti glasovnico od volilnega komisarja. Tudi za morebitne ožje volitve veljajo le uradno izdane izkaznice in glasovnice. Kako s e g 1 a s u j e ? Vsak volilec stopi pred komisijo ter najprvo izroči izkaznico predsedniku. Ta glasno prebere ime volilca, nato pa prevzame glasovnico in jo vrze v posodo neodprto, kakor nm jo je podal volilec, da nihče ne more eitati na glasovnici zapisanega imena. . Ko je volilec oddal glasovnico, zabelcži se to v volivnemu imeniku v posebnem raz- predelku, v glasovniku pa se vpiše ime volilca. Volitev se začne in konča ob doloceni uri. Tisti volilci pa, ki niso prisli na voližee, še preden je pretekla dolocena ura, se ne smejo izkljueiti od glasovanja; isto velja za volilce, ki čakajo v čakalnici, ki jo določi komisija, ali pa neposredno pred voliščcm. Agitacija prepovedann. Aled vo- litvijo je strogo prepovedana vsaka agitacija v volilnem prostoru, v poslopju, pa tudi v bližnji okolici poslopja. To bližnjo okolico doloei glavarstvo. Kako se konča volitev? Ko je volitev končana, kar mora naznaniti pred- sednik, se prične štetje glasov ali skrutinji. To štetje glasov je tajno. V prostoru smejo biti le komisija, komisar, zapisnikar in oni zaupniki strank, ki jih je določilo glavarstvo. A . \ Predno se prično šteti glasovi, mora predsednik premesati glasovnice v posodi. Nato en clan komisijc razganc vsako glasov- nico posebej in jziod predsedniku, ki JO glasno prečita in pokaže tudi drugiin članom komisije. Dva člana komisijc pišeta vsak v svoj glasovni vpisnik glasove kandidatov. I^ončno padpišejo vsi zapisnik, ki su z vsemi volilnimi spisi zapečati ter izroci ko- misaiju, ta ga pa pošlje komisarju glavne komisije. Odprto pismo slOBensfcegu hmeta Franceto ßgpeza u Fišecoh. SI. urednistvo «Domdvihe» v Celju! Skoraj vsa leta, odkar izhaja vas list scm bil njegov naročnik in agitator. — Po- tezal sem se za vas in obsojal nemir in ne- potrebno rl.ipad.injc r5rotl vam," od stranl «Slov. Gospodarja». Strogo sem obsojal ne- kdaj zavratno odstavljenje že postavljenega kandidftta-Drag, ifribarja: -.. Vse. to, ker sem bil trdno preprjean^ da se borite z veliko požrtvovalnostjo, vztraj- nostjo in brezobzirnos'tjVpröti hasim smrtnim političnim sovražnikom; pri tcm pa da hodite srednjö pot, katera je Jiajvspesnej^a. Bili so to zlati časi /4ßnas štajerske Slovepce! Ta blagodejni mir in krepki razvoj nas Slovencev je pa hudič v peklu tüzko. vid^lj in v svoji, njemu lastni zavisti dalje več ni niogel trpeti. VsUli so na političnem polju dr. Ku- kovec, dr. Hožič in diugi konc;pijenti ter so vstvnnli novo stranljo. Razlnirili in rnzbegail so narod; razdrli so blagodejni 'mir in med rodoljubi in političnimi sotrudniki na Sta- jerskem. Zakaj so to storili ? Odgovor, kakor se kaže, je lahek. Večina na«? kmetov se je lani proti .tem ljudem hudo pregrešila, ker jih nismo vprasali, če smemo voliti za po- slanca sposobnega in delavnega njoža v osebi g. dr. Korošča, proti sicer poštenemu in krščanskemu, pa za poslanstvo premalo iicenemu g. Kebeku. Da je ta odgovor pravi, kaže več zna- menj, med njimi dejst\'o, da imenuje narodna stranka v svojem glasilu, to izvolitev na- ravnost nesrečo. Zakaj bi bila ta izvolitev nesreča, tega seveda ta nova stranka ne ve povulati. — Dobro, za večnim ! Ti veš, da je bil dober in blag in meni je znano, da ne mores vse žive dni druzega ljubiti. ¦— Nikdar, zaječi devojka. — Ali ko bi mogel govoriti tvoj mi- ljenec, ki gleda zdaj z nebes na naju, rekel bi ti gotovo: Poslušaj majko! — In kaj zahtevate od mene? odpre devojka oči. — Da svojo večno ljubav, spregovori gospa Konjska, ki je do zdaj molče stala za Sofijinim stolom, — postaviš na vzvišen, blagoslovljen žrtvenik. — Ne razumem. — Da se omoziš, poseže Anka v be- sedo. — S kom? vprasa devojka zamolklim glasom. — Z Gabrielom Tahi, odvrne Ursula mirno. — Z Ga......., s ki\ini\o\im sinom, z sinom zločinca? plane Sofija kviško bleda na smrt, ste li zblaznele ? — Da, s Tahovim sinom, odvrne Anka naglo. --- Jaz, da naj postanem robkinja nez- nanemu, neljubljenemu možu, kojega oče je smrtni sovražnik mojeniu rodu ? — Da! odvrne Anka. — Nikdar! Nikdar! odmahneSolijazroko. — Veš li sestra, povprasa Anka, koliko je solznih noči prebedela tvoja majka zaradi Tahovega nasilstva? Vein. — Veš li sestra, koliko je pretrpel ne- srečen narod pod Tahijom, pod trinogom in koliko solz si prelila ti za ta narod ? — Vem. ',} * !* < I { — Hočeš li, da se li majka zopet veselo nasmeji na svojem posestvu, v svojili do- m.'icih prostorih ? Hočem, na mojo duso! I ločes li, da se otrese izmučeni narod knrnikovih verig, da usahne|o tvoje solze, da te blagoslavlja tisočero nesrečnih mater, žena, otrok in starcev ? Hočeš li Sofija? lloceni, ali kako? odvrne devojka, z velikim začudenjem. Udaj se, omoži se z Gabrielom Tahi! Ko liitro sc to zgodi, zapustil bo stari krvnik te kraje, izročil bo tvoji mated vsa posestva in pri njej boš prebivala in veselo živela s svojim mozen. Od te zrtve odvisna jc nasa rešitev. Priloga „Posavslii Straži" št. 7 iz 1.1907. Molče stoji Sofijn s povešeno glavo sred sobe. — Ti omahuješ? ne verjameš? nadle- guje jo Ankst dalje, dobro, prepričala se boš takoj. Jadrno odpre gospa Konjska vrata do bljižnje sobe in zakliče glasno: — Vstopite gospoda ! Na vratih se pokažeta Stefko Gregor- janec in Kašpar Alapič. Kdo vas pošilja sem, plemeniti go- spod ? vpraša Anka. — Franjo Tahi, odvrne grbavec. — In po kakšnem poslu? — Jnvim naj, da se je Tahi odločil za odškodnino gospej Uršuli povrniti vsa pose- stva in takoj zapustiti ta kraj, ko hitro da gospodična Sofija Heningova svojo roko gospodiču Gabrielu Tahi. — Si li slišala, sestra, reče Anka, ali še omahuješ? — Udaj se Sofija v korist matere, pri- pomni Štefko. ¦ — Sofija, hčerka moja, krikne Uršuia, ali me res več ne ljubiš ? Devojka položi roko na srce, plaho gleda predse, skimava z glavo in se spusti naposled v grozen jok. — Da! Da! Da! srce ste mi zastrupili, evoga, zgarite ga še. Udam se krvnikovemu sinu, žrtvujem se za ncsrečen narod. Vzemite me! Ubijte me! Omožim se, a zdaj pa od- nehajte — odnehajte za božjo voljo, in devojka odleti obupana proti v rat am. Tu se sreča s scstro Marto. (Dalje prih.) Dalje smo se proti gotovim gospodom pregrešili, ko jih zopet nismo prosili dovo- Ijenja, če smemo voliti za poslanstvo spo- sobnega g. dr. Jankoviča, proti, za to službo nesposobnetnu B. Kuneju. Torej radi te naše samovoljnosti so na- stopili gotovi gospodje, porodili novo stranko, misleč, da bodo dobili na svojo stran maso kmetskega ljudstva. Da bi svoj namen do- segli, so začeli z udrihanjem po vseh do- sedajnih rodoljubih, kakor da niso vsi skup za narod nič storili! Pa poglejmo nekoliko, kako je stal naš narod, naš jezik glede pravic in razvoja pred 50 leti, ko še teh gospodov krog nove stranke na svetu ni bilo, in kako stoji danes, ko so ti ljudje šele živeti začeli. Koliko so storili, trpeli, žrtvo- vali moči, učenost, gmotno svoje stanje in premoženje, naši rodoljubi, da so spravili naš narod na to stališce, na k ate rein se danes nahaja. Pa vsi ti rodoljubi niso po mnenju teh ljudi za narod nič storili. Ti ljudje ne priza- našajo nikomur, kateri se noče k njim pri- druziti. V svojem glasilu črnijo zdaj tega, zdaj onega političnega sotrudnika, posebno pa naše poslance, samo da bi nas kmete bolj zbegali in na svojo stran dobili. Da bi nas kmete odvrnili od naših po- slancev, katere smo lani izvolili brez do- voljenja teh gospodov krog nove stranke, črnijo jih v svojem glasilu. Vsak nekoristen, četudi le namišljeno nekoristen sklep v državnem zboru devajo na rovaž naših po- slancev. Nova stranka sicer svojega namena ne bo dosegla, zato bomo poskrbeli mi kmetje, žalibog naredila bo vendar med Slovenci in med narodom neizmerno veliko škode! Vsak treznomisleči Slovenec, vsak rodo- Ijub bi se zjokal za svoj narod, ko bi to kaj pomagalo, ko vidi, kolika nesreča bo prizadjana našemu narodu ! (Dalje prih.) Dopisi Iz Artič. V četrtek pred cvetno nedeljo, t. j. 21. marca je v Artičah sejem. Stiri ar- tički sejmi so bili kupljeni leta 1863. Bili so spočetka jako dobro obiskani, toda v teku zadnjih desetletij so prišli vslcd malomar- nosti donmčinov pod nič. Kupili so jih naši očetje. Občinska blagajna namreč ni imela potrebnega denarja na razpolago, zato so posegli gospodarji artičke okolice v svoj žep ter zložili zahtevano vsoto skupaj, kntera se je dne 15. oktobra 1863 c. kr. davkariji v Brežicah plačala za dovoljenje sejmov z živino in blagom. — Zapisnik dotičnih go- spodarjev je še shranjen. -— Artičani! Ni le nehvaležno, da koristne naredbe, ki so jih očetje s požrtvovalnostjo uvedli, njih sinovi zanikerno opuščnjo, zlasti sejmove, ki naj bi bili občini v znatno pomoč? Sejmi namreč se vrsijo, da se obilno prodajalcev in kupcev shaja, da z živino in blagom tržijo, rado- vedneži pa oči pasejo in tako marsikatero kronco v okolici kakor v občini pustijo. To je brezdvomno občinarjem v blagor. Zato je želeti, da bi se tudi v Artičah sejmi zbolj- šali. To pa se bode zgodilo, če bodo do- mačini svojo dolžnost storili. Pripeljite pred vsem vi gospodarji živino na sejmišče in uplivajte na sosede, da jo priženo. Saj ste za vse dobro vneti, zato se se tudi za sejem pobrigajte. Več ko bodo sejmovi dobička dali, manjše bodo lahko obeinske doklade, ki pred vsem vaše žepe zračijo. Zato se bode vsak artički gospodur, ki bode kako živinče na sejmišče postavil, v prihodnji «Posavski Straži» imenoma navedel, da se bode videlo, kateremu je kaj na obcnem blagru ležeče. Vas narodni trgovci in obrtniki v Brežicah, kakor v okolici pa tudi vljudno vabimo na sejem, da nudite strankam, let- nemu času primerno robo. Vi nas kličetc z gcslom: «Svoji k svojim!> Dobro! Artičani se ga hočemo držati, dokler nam boste z dobro robo in primerno ceno postregli. Da bode to geslo popolnejše, klicemo tudi mi vas, da pridite k nam, da pokažete, da tudi vi, ne samo naš denar, ampak tudi nas radi imate, ter nam pomagate s svojo trgovino sejem oživeti in povzdigniti. In vi kupci, daljni in bližnji, ne pozabite na cveten če- trtek. Zivine bo različne, klavne in rejne, krav in volov, samcev in parov, štirinogate in dvorogate. Le prinesite seboj polne mošnje zlata in srebra, bankovcev in drobiža, v Artičah bo vse prav prišlo. Tudi za po- strežbo se bode skrbelo, da lačni in žejni ne boste. Pekli se bodo janci, purani, pete- lini zaklani, race in gosi, če ne v Artičah vsi, pa dol v Zagrebu. Kapljico imamo pa tako, da še v Brežicah ni enake. To bode sejem, kakorsnega ni blizo in daleč. Več artičanov. Iz Sent Lenarta vSlov. gor. Dne 17. t. m. se je vršilo pri nas ogromno obiskano zbo- rovanje radi pridobitve nove železnice Keld- bach — Purkla — St. Lenart — Ptuj, pri katerem je bilo navzočih čez 500 intere- sentov. Došli so tudi gg. namestniki svetnik Marius grof Attems, državni poslanec Vin- cencij Malik in mnogoštevilna zastopstva skoro vseh občin, mimo katerih naj bi pe- ljala nova železnica. Tukajsnji župan g. Josip Sedminek otvori zborovanje, pozdravi vse navzoče ter prebere došle dopise in brzo- javke, med drugimi državnega poslnnca dvornega svetnika dr. I^oja, potem Wastiajia Rodiča, dr. Korošca, deželn. poslanca \ioi- karja, mestne občine Ptuj in Brežice, kateri vsi opravičijo svojo odsotnost in obljubujejo najizdatnejšo podporo izvršitvi tega načrta. Predsednikom se izvoli soglasno g. sod. svetn. dr. Kronvogel. Le-ta pozdravi še enkrat prav prisrčno vse došlece ter poda spored zborovanju. Kot prvi oglasi su k besedi g. namestniski svetnik M. grof Attems. Go- vornik pripoznava potrebo in primernost tega železniškega načrta ter slovesno obljubi, da bo vlada storila kar bo le možno, ker uvideva velepomembnost ravno te proge. Slično se izrazi drzavnozborski kanditat Vin- cencij Malik, kateri se zaveže za slučaj, da bi imel za ta okraj voljen biti, z vso silo na to delati, da postane to vprasanje aktualno in da inn pomore čim preje do uresničenja. Gosp. Rudolf Schiefer, ucitelj iz ApaČ, obraz- loži v dovtipnih in prijazno sprejetih besedah zgodovino te železnice ter zahteva ne samo to progo, katero bi morali itak že pred 50 leti d o b i t i, ampak n a d a 1 j e v a n j e te proge čezBrežice vKaguzo, toje do Adrije. Le tako bo procvelo naše gospodarstvo, bo prišla dozaslu- ženega slavja naša lepa zelena Spod. Stajerska. Župan iz F'eldbacha, g. Schar in g. Taler izjavita v imenu zasto- pane občine, da bode ta projekt kar najbolj mogoče podpirala. Tukajsnji zdravnik dr. Be- nesch pa dokaže z neovrgljivimi podatki, da ima ta proga vecjo eksistenčno pravico, kakor ona, katero zahtevajo Kadgončani. Ker le-ta bi koristila pred vsem Madžarom, dočim bi naša proga hasnila našim bogatim Slovenskim goricam. Nadalje pa povdari tudi to — kar je gotovo važno — da bi proga Feldbach — Purkla — St. Lenart - Ptuj predvsem ugajala tudi vojnemu ministrstvu, ker ustreza vsem strategičnim zahtevam. Nato pa se simpatično pozdravljen vzdigne naš g. notar Fran Stupica ter z navdušenimi be- sedami in jedernatimi potezami naslika ko- risti nove, težko zapričakovane železnice, kakor jih bo morala donašati tudi sloven- skemu kmetu. Med burnim odobravanjem prebere nato resolucijo ki poudarja potrebo in primernost proge Feldbach — Purkla — St. Lenart — Ptuj, njeno velevažnost ter v Ptuju ob priliki tamošnjega železniškega zborovanja voljeni železniski odbor pozivlja, da se izreče edino le za to progo in napne vse sile, da se doseže. Vdanostna brzojavfca sestavi se za železniškega ministfa, pozdravi se pošljejo občini Brežice, katera je bfla tk' držana. Na to pa zaključi srčno Zfthvaljujoi došlece za mnogobrojen pohod predsednik zborovanje. Domače novice. Naročniki! Opozarjamo p. n. naročnike, da pošiljajo naročnino naravnost na uprav- ništvo «Posavske Straže» v Brežice ali pa na upravništvo v Kiško; nihče drugi ni upravičen pobirati naročnine. -— Kakor posnemamö iz reklamacij, se ponekod list zelo neredno dostavlja; tega ni krivo upravništvo, ampak dotične poste ali pa ne- točnost nam naznanjenih naslovov. Nazna- nite vedno svoj naslov kolikor mogoče na- tančno. Naročnikom! Vsled popolnoma pasiv- nega, celo sovražnega postopanja posameznih pristašev . Vsa cast Zajcu; naj ima mnogo posne.nalcev, potem pa bodo ti cesarski gospodje kmalu slovenski kramljali. Nemški odvetnik v Brežicah spre- obrnil se je v slovenskega jezikoslovca. V listinah, ki se sestavljajo slovenskim kmetom v njegovi pisarni, imenuje vžitkarja-izjem- nika, vžitkarico-izjemnico, prevžitek-izgovor, kupovalko prekrstil je pa v «kupčico». Krasna novoslovenščina, kajne? Slovenski pisatelji! ne trudite se dalje «jezik očistiti peg» — to skrb prevzame za naprej nemška odvetniška pisarna v Brežicah. — Vimpolšek Anton je po poklicu kolar in ker prebiva v Brežicah je tudi trd Nemec, samo govoriti ne zna nemški. Mož je zelo nervozne narave, posebno piko ima na slo- venske obrtnike, ki se polagoma naseljujejo v Brežicah, najbolj se boji slovenskega ko- larja, ki se kmalo naseli pri nas. V svoji razburjenosti preobrne večkrat kakega kozla. Pred kratkim se mu je pripetilo, da je iz gole jeze nad reklamo, ki se v javnosti dela za slovenske obrtnike, psoval nekega Slo- venca z besedo, ki je povzeta po imenu neke male šesteronožne živalice, katera je nemara tudi v Vimpolšekovi hiši poznana. Za to korajžo zaslužil si je 20 svetlih kronic in še nekaj povrh. Pane Vimpolšek, pamet, pamet in mirno kri! Slovenska kmečka zveza priredi javni ljudski shod v nedeljo dne 3. marca 1907, ob 3. uri popoldne pri g. Janezu Starklu ml. s sledečim dnevnim redom: 1) gospodarski program kmečke zveze, govori g. deželni poslanec Janez Roškar, načelnik kmečke zveze ali njegov namestnik, 2) politični pro- gram kmečke zveze, govori g. dr. Ivan Benkovic, 3) ustanovitev okrajnega odbora kmečke zveze, 4) razgovor o državnozbosskih voltvah, 5) slučajnosti. Posavski kmetje, pridite v obilnem številu! Pokažite s svojo udeležbo, da so vam mar vase koristi. - V isti uri je shod zaupnikov takozvane «na- rodne stranke» v Sevnici pri Simončiču. Postopanje „Domovine" označuje dej- stvo, da se brani priobčiti po vsem nepole- mična pojasnila dr. Ivana Benkoviča o bre- žiškem shodu. Tudi prav. „Pristopite vsi h kmečki zvezi!" Tako je svoj eas «Narodni List> pozival svoje privržence. Ker pa kmečka zveza sedaj ne pleše, kakor «N/ L.» zvižga, bljuje ogenj in žveplo na kmečko zvezo; dr. Ivana Benko- viču ter prof. dr. Vrstovšeku očita neakade- mično obnašanje, ker sta pristopila h kmečki zvezi. 0, ti ljuba nedoslednost in zaslep- ljenost! Zahvalo agitatorjem „narodne stranke" gg. dr. Strašeku, M. Balonu in Jošefu Petri- sičii prinaša zadnji «Narodni List>; mi pa se zahvaljujemo vsem zborovalcem kmečke zveze za njih požrtvovalnost; kmečka zveza ne potrebuje šele priganjačev ! Brežiški dopisnik „Narodnega Lista" očita dr. Benkoviču, da sprejema nemške do- pise. Misli sipač: Le hitro obrekujmo, menda vendar nekaj ostane. Toda laž ima kratke noge. Isti dan je «Pos. Straža» prinesla vspeh je- zikovne pritožbe, katero je ravno dr. Ben- kovic napravil na i'inancno deželno ravna- teljslvo; to je izdalo odlok in ukazalo svojim podrejenim oblastim, med katere spada tudi katastralni urad, da je vsem slovenskim strankam izdajati samo slevenski izpolnjene tiskovine, če tudi imajo razun slovenskega tudi nemški predtisk. Tako je, dragi dopis- nik «N. L.>; mi bi radi tega poštenjakoviča spoznali; tisti dopisnik najbrže še pojma nima o jezikovnem boju, seveda pa mora svoje strupeno perobrusiti nad možmi, ki so v narod- . nem boju čisti kot zlato in trdi kot jeklo. Le radovedni smo, koliko jezikovnih bojev je izvojeval tisti dopisnik! Fej, takim obre- kovalcem! Dr. Benkovič — steber duhovniške stranke, ta priimek je najnovejše orožje narodne stranke zoper narodno - radikalnega dr. Benkoviča. Mi sploh ne poznamo duhov- niške stranke; poznamo le narodno stranko in slov. kmečko zvezo. Zakaj pa se narodna stranka ne imenuje liberalna? Zakaj pa ne s pravim imenom na dan ? Gospodom okrog «Narodnega Lista> je menda neljubo, da se je dr. Benkovič tako odločno postavil na stališče kmečke zveze; zato pa ga je treba obrekovati, češ, vedno nekaj obvisi. Dr. Ben- kovic si je dosedaj vedno varoval svoje samostojno politično mišljenje in si ga bode ohranil; saj tudi lahko izven narodne stranke zveličan postane; njemu ni treba k gospo- dom v Celje hodit po politične principe, kot drugi nesamostojneži in slabotneži. Ako obenem podpira težnje slov. kmečke zveze, radi tega še ni steber duhovniške stranke. Saj točko 8. iz pravil kmečke zveze o na- menu društva, ki seglasi: «Braniti in utrjevati krščanski duh v km ečkem stanu>, to točko menda podpiše tudi vsak «narodnjak>. Saj tudi narodna stranka vedno povdarja, da ni nasprotna veri in duhov- nikom in je tudi duhovnike vabila k sebi. Kakor rečeno: besede so povsem iste, 1 e namen j e dragačen. Kmečka zveza hoče svoj program tudi v tej točki resnično izvrševati, narodna stranka pa ne sme veri nasprotovati. Sedaj pa vemo, zakaj «Nar. List» imenuje dr. Benkoviča steber duhov- niške stranke! „Kaj boste dohtarja poslušali?" to je tudi orožje pristašev narodne stranke zoper dr. Benkoviča. Lc počasi! Dr. Benkovic je edini odvetnik na Stajerskem, ki se je od- krito in brez strahu zavzel za smešno zvezo; narodna stranka pa ima v vodstvu kar tri koncipijente gg. dr. Kukoveca, dr. Božiča, dr. Stikerja, dalje dr. Karlovšeka. Potem pa si g. dr. Kukovec drzne kričati «kmet dr. Benkovic!» Ostanimo le pri resnici, ki jc hčerka božja! Vsekako pa je g. dr. Kukovec bolj vsestranski; on ni samo kmet dr. Ku- kovec, ampak tudi obrtnik dr. Kukovec, trgovec dr. Kukovec, delavec dr. Kukovec, učitelj dr. Kukovec itd. „Vsem stanovom se ne more po- magati!" tako je rekel sodrug Etbin Kristan, kandidat socijalno-demokratske stranke, na shodu v Ljubljani, dne 17. t. m.; povdarjal je, da je hinavščina, če kdo ennko pomoč obljubuje producentu in konzumentu, kmetu in delavcu, podjetniku in delavcu itd. Isti clan pa je dr. Božič na shodu nar. stranke v Brežicah klical, da kmečko zvezo pretirano povzdiguje kmečki stan. In narodna stranka se pogaja s socijalno-demokratsko stranko radi kompromisa pri prihodnjih volitvah; saj vodja trboveljskih socijalistov je bil v tej zadevi že parkrat v Celju. Častnim občanom je imenovala občina Sela deželnosodnega svetnika, gosp. Josipa Sitterja za požrtvovalnc njegove zasluge. Za to mu kličemo: Za Vase zaslugc, kstr sic jih storili, Da bi Vašc plačilo v nebesih dobili, In trikratno «živio» kliČcmo tni, Selski občani iz srea Vam vsi! Luteranci — odpadniki od katoliske cerkve v Brcžicah so gg.: dr. Josip Oswa- titsch, c. kr. sodni adjunkt, Kihard Kniewas- ser, urar in Emanuel Martini, c. kr. nad- geometer. Ti so pred par leti odpadli od katoliske cerkve iz sovraštva do pode- dovane vere. Sledilo bi jim še več bre- žiških nemškutarjev a la Matheis (ki svoje hčere luteranom v zakon daje), Schnider- schitsch in drugi, a jim je še Ijubši slovenski kruhek, nego luteranska — nemška vera. Za Brcžice se išcejo obrtniki: kolar, urar, kovač. Pričakovati imajo dober za- služek. Prosimo za ponatis! Brežičani — Slovenci! G. M. Krieger, stcklar in pleskar v Krškem se priporoča p. n. slav. občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela. V Brežicah ga pozna že marsikateri in pride v Brežice brezplačno v slučaju, da ga kdo rabi. Krške novice. Avtomobilna vožnja Krško-Novo mesto. Dne 27. t. m. so se zbrali pri c. kr. okr. glavarstvu v KrSkem župani in sveto- valci občin Krško, Cerklje, Kostanjevica in St. Jernej, kjer jim je zastopnik c. kr. poštnega ravnateljstva v Trstu dal vsa potrebna po- jasnila glede avtomobilne vožnje Krško-Novo mesto. Avtomobil bi vozil dvakrat na vsako stran; prostora bi bilo za 20 oseb in vsaka oseba bi imela pravico do 15 kg proste prtljage ter bi še vsaka oseba lahko vzela seboj proti plačilu prtljage do 50 kg. Vožnja bi stala G do 8 vin. za osebo od km., tako n. pr. Krško-Novomesto K 2'40 do K 3"20. Nabaviti bi bilo treba 3 avtomobile vsak po 20.000 K. Vsi stroški za amortizacijo in za promet bi bili pokriti, ako bi se povprečno z vsakim avtomobilom vozile vsaj 4 osebe. Sestavil se je nato zapisnik, v katercm se je enoglasno odobril vpeljavo avtomobila Krško- Novo mesto ter se prosi poštno ravnateljstvo, da vodi daljne posvetovanje potom dožclnega odbora s cestnimi odbori. Knjigovodstveni tečaj za mojstre na tuk. meščanski šoli je dovolila trg. in obrt. zbornica za Kranjsko. Pouk se vrši vsako nedeljo od 1. do 4. ure pop. v risarski dvo- rani meščanske sole in bo trajal do konca aprila. Poučuje ravnatelj g. dr. Romih. Tečaj ima podporo od ministrstva. Telovadno društvo „Sokol" v Krškem je imelo dne 24. t. m. svoj II. redni občni zbor. Starosta brat V i n k o Ž e n e r konsta- tira ob navzočnosti 28 članov sklepčnost ter preide po daljšem govoru na navzoče k dnevnem redu in imenuje zapisnikarja. Nato poda besedo bratu tajniku. Tajnik br. Jan. Stare poroča, da je imelo društvo ob usta- novitvi 91 članov; pristopilo jih je 24, a izstopilo 22, šteje tedaj društvo 93 članov, med temi 25 izvršujočih in 08 podpornih. Dne 15. avg. se je vršila v Leskovcu Ijud- ska veselica v prid «Sokolu», katere uspeh je bil v vsakem oziru povoljen. Čistega do- bička je bilo 294 K 98 v. Gdč. Wirgler pa je pri tej priliki nabrala še prostovoljnih pri- spevkov 30 K, za kar se izreče najtoplejša zahvala. — Odbor je imel 6 sej. Ker ni imelo društvo izvežbanega vaditelja je na- prosilo celjskega in brežiškega «Sokola» za vaditelja, na kar je brat Holy iz Brežic pre- vzel nalogo naše brate sokole vaditi v telo- vadbi, in sicer je prihajal vsaki drugi teden; za to se mu izrece zahvala. Društvo je pri- stopilo v sokolsko zvezo. Mesečnina pod- pornih članov se je znižala od 1 K na50v. Dalje se je na mesto odišlega br. Prezeljna izvolil blagajnikom br. Kerin, kar se nak- nadno odobri. Dne 31. dec. 190G je prire- dilo društvo v zvezi s čitalnico Silvestrov večer. Čistega dobička je bilo K 3709. Nato dobi besedo br. blagajnik. Blagajnik brat Kerin poroča o podrobnem racunu, iz ka- terega posnemamo, da je imelo društvo K 664-87 dohodkov in K G5510 izdatkov, toraj prebitka K 977, kojemu se prišteje in- ventar v vrednosti K 44880, je toraj vsega premoženja K 45757, odštevši posojilo mcstnc posojilnice K 1001—, ostane še pre- moženja K 35757. Nato se je vršila volitev novega odbora. Ker je prejšnji brat starosta omenil, da sploh ne prevzame nobenega mesta v odboru in to vsled gotovih vzrokov, je bil izvoljen starostom br. Karol Humek, podstarostom br. H. Štancer, načelnikom br. Fran Marinček. Volitev odbora se je konstatiralo sledeče: tajnik br. J. Stare, blagajnik br. Fran Kerin, gospodar br. Leopold Levstik. Odborniki: br. Fran Bahč (Videm), br. Ivan L evičar (Cesta), br. Fr. An to lie. Namestniki: br. Ivan Grubič, br. Niko Jerbič, br. Anton Omerzu. Računskim pregledovalcem se volita br. A. Sever in br. Vik. Auman. Odposlancem na obeni zbor S. S. Z. sta bila voljena br. A. Sever in br. Iv. Treber. — Brat Humek poroča o prihodnjem vse- sokolskem zletu v Pragi, kateri se vrši v dneh 28., 29. in 30. junija ter 1. in 2. julija t. 1. ter apelira za navzoče za ustanovitev fonda za ta zlet. Se odobri. — Br. dr. Pučko je daroval društvu 30 K, br. Fr. Jenko pa novo sokolsko obleko. Se jima izreče za- hvala. — Ker se nihče več ne oglasi k be- sedi, se br. starosta zahvali navzočim za obilno udelezbo ter zaključi občni zbor. Nov kandidat. G. Janko Stare, c. kr. daveni adjunkt v Krškem kandidira za drž. zbor krškega, kostanjeviškega, mokronoškega in trebanjskega okraja na sledeči program: Geslo: zboljšati gmotno stanje. 1. Država naj da malim posestnikom brezobrestna posojila za 15 let. Pokritje: država naj prevzame zavarovalnice. 2. Industrije manjka, vzrok slabih za- služkov. Odpomoč: prepoved uvoza Iz tujih držav, dalje je z industrijei na Ceškem sto- piti v dogovor. 3. Da se znižajo občinske doklade, naj občine dobijo izključno pravico imeti poso- jilnice, vse neobčinske naj se odpravijo. 4. Da se deželne doklade znižajo, naj dežela prevzame monopol na papir, šibice in notarijati naj pridejo v deželno upravo. 5. Da se okrajne doklade odpravijo, naj država prevzame sole, vse ceste, mostove itd. v svojo upravo. Pokritje stroskov pod tocko 7. 8. in 6. (). Upelje naj se davek na luksus. 7. Konventiranje državnega dolga v 33/2 ali 3"/0 posojila. 8. Vojakom 2. ali 3. službenega leta izvzemši konjenikom naj se da dopust za čas od 1. aprila do 30. septembra vsakega leta v namen, da kmetovalcu pri delu po- magajo. Orožne vaje naj se ali odpravijo, ali pa prelože na zimo. S tern bi se miljone prihranilo (točka 5.) 9. Zboljšanje plač učiteljem in nižjim uradnikom. Pokritje: monopol na pivo in žganje. 10. Enaka, splošna in direktna volilna pravica za deželni zbor in občinski odbor. 11. Za uradnike in sploh vse usluž- bence: službena pragmatika. 12. V verske zadeve se ne vmešavam, v narodnih zadevah se pridružim v slovensko korist. 13. Vsaka nadainja želja se vpo- š t e v a ! ? Celih 13, reci: trinajst lepo razvrščenih točk, polnih sladkih obljub nam obeta izpol- niti g. Stare, če bo (?) izvoljen. Nov vlak na progi Zidan most-Zagreb. Kakor smo že zadnjič omenili, se uvede s 1. majem nov vlak na progi Zidan most- Zagreb, ki bo odšel iz postaje Zidan most ob 8. uri zvečer ter bo imel zvezo z vlaki, ki pridejo iz Ljubljane na Zidan most ob 8. uri zvečer in iz Maribora ob 6 uri 77 min. zvečer. Prejeli smo in objavljamo: «Slov. Narod> je posnel po «Slovencu», da se je pri županskem shodu v Krškem zabavljalo proti dr. Tavčarju. Iz popolnoma zaneslji- vega vira smo poizvedeli, da je ta vest ne- osnovana. # Strokovna predavanja o vinarstvu. C. kr. vinarsko nadzorstvo za Kranjsko pri- redi tekom meseca mnrca t. 1. predavanja o novem vinogradstvu, združena s praktičnim razkazovanjem spomladne režnje, cepljenja trt itd. Predavata c. kr. vin. nadzornik gosp. B. Skalicky in vin. asist. gosp. V Skubec. Zadnji predava v sledečih občinah : 1. marca dop. v Trebelnem, 3. marca dop. na Dvoru pri Žužemberku, 4. marca pop. na Bučki, 5. marca dop. na Studcncu, pop. pa na Kaki itd. Predavanja se vrše, kjer je le to mogoee, v solskih prostorih, praktična raz- kazovanja pa v vinogradih, ozir. trtnicah. Naglo smrt jc storil 02 letni kajžar Jožef Dolenšek iz Kavnika obč. Št. Rupert. Našli so ga dne 23. t. m. na klopi pri peči leže- čega mrtvega. Brzojavno postajo dube pri Sv. Križu pri Kostanjevici. Nesreca v gozdu. 56 letni posetnik Janez Urbane iz Gršeče vasi je 27. t. rn. z vee delavei hraste podiral v gozdu, pri tem pa je tako neprividno ravnal, da je ogromni hrast nanj padel in ga popolnoma zmečkal. 20 kron nagrade je dobil J. Šepec iz Martinjevasi pri Mokronogu, ker je dne 9. t. m. potegnil iz struge omoženo Marijo Sitar ter jo tako rešil gotove smrti. Zadruga rokodelcev in obrtnikov v Mokronogu ima svoj redni občni zbor dne 3. marca t. 1. ob 2 uri popoldne v gostilni «pri Lipi». Po svetu. Čujte in strmite! Nemški društvi «Südmarka> in «Schulferajn> sta imeli v sredo, dne 20. t. m. v Gradcu javno zboro- vanje, pri katerem je govoril tudi «Südmar- kin> potovalni učitelj Hoyer, ki je priznal da hočejo Nemci germanizirati Slovence in da pribore nemška obrambena driLŠtva nem- škemu narodu vse one pozicije, ki so bile nekdaj še nemška last. Navajal je pri tem dosedanje germanizatoricne uspehe. L. 1890 so šteli Nemci na Stajerskem 67°/0 vsega prebivalstva. Dalje je poročal tudi statistiko Koroške in omenil, če se bo tako nadalje- valo ponemčevanje, bo Koroška v 80 letih popolnoma nemška! Pravil je, da nemški narod to mora doseči! Istotako, da si mora ugladiti pot do Jadranskega morja, ki je «po zgodovini nemško»! Da bi se Nemcem te «idealne sanje» uresničile, naj si le iz glave izbijejo. Tepen zaljubljenec. V Klečah pri Mo- halah na Štajerskem, je prišel 20. t. m. Ivan Petelinšek vasovat pod okno svoje Iju- bice Cecilije Osterman. To pa sta opazila oče in brat Cecilijin ter sta napadla Pete- linška z nožem in gorjačo. Prizadela sta mu pet težkih ran z nožem na glavi in mu na- rezala jezik. Ranjenca so pripeljali v mari- borsko bolnišnico, napadalca pa imajo že pri okr. sodišču v Slov. Bistrici. Vlak je skočil s tira dne 26. t. m. pri vhodu na južni kolodvor v Beljaku, in sicer ekspresni vlak, ki vozi na progi Cannes- Dunaj. Vzrok je baje, ker ni bil prav po- stavljen premikalnik. Ranjen ali mrtev ni nihee. Velika nesreca na morju. Potopila se je amerikanska ladja «Larchmont», ki je imela s seboj vse polno potnikov. Najmanj 150 potnikov je našlo smrt v valovih. Mornarji so skrbeli le za svojo rešitev, otroke in ženske so pehali neusmiljeno nazaj v vodo, če se je hotel kdo prijeti rešilnih čolnov. Poleg tega je bil tak mraz, da je voda utop- Ijencem na telesu zmrzovala. — Nesreca se je prigodila vsled tega. ker je zadela ta ladja v neko drugo. Krvavi dogodki na Kuskem. V Odesi je ves promet ustavljen. V Varšavi je dne 22. t. m. roparska četa, sestoječa iz 15 oseb izvršila roparski napad na poštno filijalko v Kruczi ulici. Ubitih je 11 oseb in denar v vrednosti 11.000 rubljev je odnešen. — Iz Petrograd a se poroča, da so našli dne 26. t. m. na žel. progi, malo pred prihodom dvornega vlaka s katerim se je pripeljal ve- liki knez Nikolaj Nikolajevie iz Carskega Sela, malo skrinjo, v kateri je bila s tri in pol kg dinamita napolnjena bomba. Zapazil je to nadsprevodnik dvornih vlakov, ko je pregledoval železniško progo. Nesreča na morju. Lloydov parnik «Imperatrix», ki je odplul 19. t. m. iz Trsta v Bombay se je potopil blizu otoka Kandije. Utopilo je 40 oseb, mcd temi 32 Avstrijcev. 20 potnikov in ladijini častniki so se rešili. Raparski napad na vlak. V bližini Budapesta je dne 30. febr. t. 1. napadlo tovorni vlak 30 roparjev. Postrelili so stro- jevodja in kurjača. Nato so oropali vlak. Nekaj jih že imajo zaprtih. Svoji k svojim. Po češki zmagi v Budjevicah so Nemci proglasili bojkot češkim obrtnikom, na kar so Čehi oznanili bojkot Nemcem. Po političnem boju se je razvnel gospodarski boj, v katerem so pa zopet Nemci doživeli sijajen poraz, kar priznava celo nemški organ «Budweiser-Zeitung», ki med drugimi beleži, da so delavnice nemških obrtnikov prazne. Koliko časopisov imamo Slovenci. Slovenci imamo razmeroma jako veliko šte- vilo časopisov. Kakor je razvidno iz urad- nega seznamka časopisov, izhaja lctos 08 slovenskih časopisov, in sicer 20 političnih, 12 leposlovnih in znanstvenih in 30 strokov- nih listov. Čehi imajo 1058, avstr. Poljaki 344, Hrvati 54, Srbi 29 in Slovaki 17 časo- pisov. Nesreča. Pii postaji Johnstovu v Združ. državah je skočil ekspresni vlak s tira in padel v spodaj tekoeo reko. Ponesrečenih je 50 potnikov. Svarilo pred izseljevanjem. Minitrstvo za notranje stvari resno svari pred izselje- vanjem na Portugalsko, kjer so pridobitne razmere, te/avne ter osebe, ki ne znajo deželnega jezika, sploh ne dobe dela. Isto- tako svari pred izseljevanjam v ameriško državo Texas, kjer so v Green-Monntaisu res našli nekaj zlatih in bakrenih žil, toda špekulacijske družbe so takoj pokupi'le vsa dotična zemljišča in tudi delavcev je že na mestu toliko, da niti ti ne dobijo vsi dela. Tatvina. V New-Havenu v Ameriki so nepoznani tatovi ukradli neki gospej di- amantov za 30.000 krön. Domače gospoclarstvo. O varcevanju. (Koncc). Odrasie ljudi se najlažje pridobi za var- čevanje, če se jim označi končni smoter varčevanja, kar je ravno namen raznih oddelkov. Omogoči naj se varčevanje najmanjših zneskov, v to svrho služijo poleg pušice hranilne znamke in hranilne karte, katere naj udje načelstva in nadzornistva Rajfaj- znovke prodajajo redno vsak teden po hišah. Karte naj imajo podobo železničnih kart in sicer za zneske 10, 20, 50 vin. in 1 krono vsaka vrsta druge barve. Še bolj praktične so hranilne znamke, ki se naj kakor pri poštni hranilnici, prilepljajo na karton. Vsak mesec enkrat se lahko zamenjajo hranilne znamke ali karte pri blagajni Rajfaiznovke, če znaša njih vrednost najmanj 1 krono, za hranilne knjižice. Karte ali znamke se naj v krajih, kjer prevladujejo delavci, prodajajo v soboto zvečer, v drugih krajih v nedeljo popoldan. S tem, da ljudje na domu obi- ščejo, se mnogi privedo do tega, da si kupi za denar, katerega bi drugače v nedeljo zapravil, hranilnih znamk. Rajfajznovka v Griesheimu na Nemškem je prejela na ta način 1. 1903 hranilnih vlog za 83.773 mark (okrog 75.000 krön)! Priporoča se tudi uredba sprejemanja hranilnih vlog (ustanovitev čube- lice) v izobraževalnih društvih, in sicer bi naj v sleherni vasi odbornik ali kak ud sprejemal hranilne vloge! Majhne hranilne vloge se naj ravno tako, če ne višje obre- stujejo, kar je v Italiji običajno, kakor velike vloge. V ugodnem gmotnem položaju se nahajajoče posojilnice pospešujejo varčcvanje tudi s tem, da vsako leto dajejo iz čistega dobička nagrade onim, ki redno varcujejo ter s tem vplivajo na druge. Kmetijska dru- štva in z ad rüge naj razdeljujejo nagrade pridnim poslom in delavcem v obliki hranil- nih knjižic. Isto se priporoča botrom, ki pa naj določijo, da se hranilne vloge ne morejo pred 20. letom dvigniti; hranilna knjižica postane na ta način veden, tih opominjevalec k varcevanju! V obče se naj gleda na to, da se sprejmejo za hranilne vloge v svrho dole, v svrho dobave sredstev za prevzetje posestva, začetek obrti, zidanja lastne hiše i. t. d. določbe, da se za gotovo dobo let te hranilne vloge ne morejo vzdigniti. Nova uredba je prihranjevalna knjižica (Ersparnisbuch); lastnik take njižice se zaveže vsak teden skoz določeno dobo let natanko določene vsoto vlagati in more isto vzdi- gniti še le, ko poteče določeno število let. Seveda si mora vsak natanko preračunati, koliko mu je mogoče v vsakem slučaju na teden vlagati in se ne sine za preveliko vsoto zavezati. Pouk pa je ono sredstvo, ki raz.širi zani- manje za varcevanje v najširših slojih ljud- stva. Ljudstvo naj se poueujc s predavanji v drustvih in javnih zborovnjih o varcevanju in isti sprejemajo v ljudske knjižnice, lepaki v drustvih, javnih lokalih, kakor uradih, gostilnah, trgovinah naj s primernim bese- dilom opozarja na domačo Rajfajznovko in način sprejemanja ter obrestovanja vlog. Zelo dobro služi v ta namen pregledna tabela, v kateri se predočuje, kako kapital naraste iz redne tedenske vloge 10, 20, 50 vin., 1 K v 1, 2 ... 10, 20 letih z obre- stmi vred! Na Angleškem so upeljali posebne reklamne podobe, ki z živimi barvami slikajo posledice izobražbe, reda, pridnosti in varč- nosti na jedni in posledice lenobe, malomar- nosti, zapravljivosti in pijančevanja na drugi strani. Zaupanje do Rajfajznovk se pridobi, ako se mesečno ne le v gospodarskih in zadružnih časopisih, ampak tudi v vseh onih časopisih, ki so zelo razširjeni na deželi, osobito v lokalnih listih, poroča o stanju Rajfajznovk, posebno o stanju hranilnih vlog v obče, kakor tudi hranilnih vlog majhnih vlagateljev. Vsak mesec se naj v uradnem prostoru Rajfajznovke,1 kakor tudi na ozna- nilni deski nabije mesecna bilanca, da dobi sleherni človek v okolišu Rajfajznovke pre- gled o delovanju. M,./>¦.:,...¦ Poleg majhnih vlog ne smemo pozabiti na velike vloge. Premožne posestnike, ki velikokrat nalagajo svoj denar v mestne hra- nilnice in velike denarne zavode, moramo poučiti, da je jedino pravilno, da denar iz dežele ostane na deželi in služi v korist kmečkega stanu, medtem ko služi denar mestnih hranilnic le v korist meščanov, v korist trgovine in obrti. Rajfajznovke pa mora jo seveda nuditi iste ugodnosti, kakor veliki denarni zavodi, namreč jednake, če ne višje obresti, ugodno izplačevanje vlog, morajo pa tudi upeljati tekoči račun. V osebnem občevanju se mora premožnim slojem pojasniti sigurnost in ugodnost nala- ganja denarja pri domnci Rajfajznovki. Zboljšanje gospodarskih razmer ter nravni pomen varčevanja naj tudi naše Rajf- ajznovke vspodbude k delu, katerega vršijo s tolikimi uspehi Rajfajznovke v drugih državah. «SI. G.» Važno za konjerejee. V svrho pravilnega križanja plemenskih kobil s primerrrimi žrebci je naročilo c. kr. kmetijsko ministrstvo, da v sporazumom z zrebčarsko postajo v Gradcu, prcgleda konjerejski odsek plemenske kobile. Namen je v prvi vrsti, da se za vsako naj- sposobnejšo kobilo izbere primeren zrebec. Posestnikom kobil, kateri se bodo ravnali po tem nasvetu, ne bo treba plačati takse za skok ter dobe še povrnjene potne stroške ako bi morali daleč peljati kobilo k dolo- čenemu žrebcu. To pregledovanje plemenskih kobil se je vršilo dne 28. t. m. ob 10. uri dop. v Št. Jerneju na Kranjskem na cesti pred dirkališčem. Marsikatera nesreSa se pripeti pri kmetijskih strojih na primer pri mlatilnicah. Nevednost je kriva, da trpijo ponesrecenci škodo, ker nc dobe nikake podpore. Po- sestniki! Naznanite po svojih županih pri politični oblasti, katere stroje imate, koliko delavcev in koliko dnij delajo in za kateri zaslužek. Zavarovalnina je prav mala in se plačuje «splošni delavski zavarovalnici proti nezgodam v Gradcu». Ako se vašemu de- lavcu zgodi pri stroju nesreča, dobi izplačano zavarovalnino, sicer bi morali sami ponc- srečenca vzdržavati. Konjska sila. Marsikdo izmed cenjenih bralcev je že slišal ali bral besedo «Konjska sila», ali ta ali oni stroj ima toliko konjskih sil. Za vse reči imamo mere in uteže in ravno tako se men tudi moč, s katero dela stroj. Tekočine merimo po litrih, težinc na kilo, moč pa se meri po «konjski sili». V tehniki je uvedei to ime najpoprej James Watt, ki je iznasel parni stoj. Prvi parni stroj opravljal mu je namreč prvotno tista dela, ki so se opravljala poprej s pomocjo konj. Konjska sila je tista moč, ki vzdigne v eni sekundi 75 kil 1 meter visoko. Za litei' imamo kratko znamenje = 1, za' meter — m, za kilo —~ k, za ar — a, za hektar — ha, Konjska sila se pa zaznamuje ' s črkama = HP. Sladkor bo dražji. Kot vse, se bo tudi sladkor podražil. Ker so vse tovarnc slad- korja v monarhiji po dogovoru zvišale cene sladkorja bodo tudi prisiljeni zvišati cene, in sicer mislijo sladkor podražiti za 4 vin. pri kiiogramu. S tem pa hočejo kupovalce samo pripraviti na draginjo, ker polagoma bodo šle cene sladkorja še vise. Poslano. V odgovor «Narodnemu Listu»! Zadnja številka «Narodnega Lista» mi posveča kar cele kolone (kar pa za moje živce ni preveč)! Jaz hočem kratko popraviti le nekatere neresnice, katere so namenoma ali nenamenoma prišle v «Narod. List». Zgodovina shodov v Brežicah dne' 17. svečana t. 1. je sledeča: Jaz sem že koncem januarja 1907. prosil g. Koštomaja, krčmarja v «Narodnem Domu», da mi za 17. svečana t. 1. da v najem veliko dvorano za neko zborovanje; on mi- je to" radovoljno obljubil. Takoj sem vzel priprave 'za shod, ki bi ne bil strankarski. Ko pride in k prihodnji seji Posojilnice, opazim prošnjo okrajnega odbora «Narodne slranke> za dovoljenje, v veliki dvorani pri- rediti zborovanje dne 17. t. m. Isti čas se je sestavljala najemna pogodba z g. Košto- majem, ki pa do 17. t. in. od Posojilnice še ni bila odobrena; glasom te pogodbe pa jma Posojilnica pravico dvorano v najem dajati. Jaz nisem maral ugovarjati in sem sain predlagal, da se dvorana odstopi «Narodni stranki >, ako se to dovoli v bodoče tudi vsakemu dri>gemu, kdor pride; s tern pred- logöm pa seteda nikakor nisem opustil misel svoj shod kljubu temu prirediti, saj «Narodni l)om> je dovolj prostoren. Priprave za shod sem seveda nadaljeval, moja dolžnost gotovo . ni, to pötitiCnim nasprotnikom ponižno javiti in jih za dovoljenje prositi. Pred shodom sem govoril z g. dr. Kukovec ki mi je na vprašanje odgovoril, da nima nie zoper skupni shod; kako pa si «na- rodna stranka» predstavlja skupni shod, pokazala je s tem, da je dala že dopoldne zaklöniti vse dohode v dvorano, celo pri- vatno sobo st. 2., katere je dop. g. Roškar narDČil prf g. gostilničarki. Če so že morda ključi dvorane izginili, vendnr je dvorana ostala odprta, to smo hoteli imeti, med tem ko nam je «narodna strrtnka» dvorano zaklenila. Ker smo uvideli, da je. skupno zboro- vanje onemogočeno, "smo morali svoje pri- staše opozoriti, kje pravzaprav zboruje «kmečka zveza» ; po lepakih se namreč to ni javilo. Zato sem se postavil na križišee pri stopnicah, kjer je «tal žeg. :Ral' došlece opozarjal, da «Kmečka Zve/.a» /.po- n'rje spodaj. Jaz kot sklicatelj zborovanja,. ki sem bil odgovoren za red, si ne born od nikogar dal kratiti pravice, one, ki hočejo iti na zborovanje, opozoriti, kje se zboruje; saj je tudi g. Bajon opozarjal na zborovanje «narodne stranke, četudi se je že po lepakih naznanil lokal njenega zborovanja. Uüta se mi, da sem proti dani častni bo«r«di agitiral še potem, ko se je g. Balon umaftnil. O častni.besedi sploh ni bilo govora, nudva svL se le dogovorno umaknila s st9pnic.-TKo--pa' bati prelivanje krvi; pač pa sem bil preprican, da sc je pri na.-.ilni agitaeiji nekih pristašev «narodne stranke> bati spopadov, če obe stranki ob enem v «Narodnem, Domu» zborujcti. «Narodni List» pravi, da se imam njemu (komu?) za mnoge dobrote zahvaliti! in da mi ni nasproten. O dobrotah meni ni nie znano, zlasti ne o dobrotah «narodne stranke». Lc povejte jih! Povejte mi tudi skrivnega dobrotnika. da mu born lahko hvalezen; zelo sem radoveden ! Končno «N. L.» taji, da bi se proglasila zveza narodne stranke s soeijalnimi demo- krati ; saj je vendar u;. dr. Kukovec sam po zborovanju klical: «Kaje Cobala kot dr. ßen- koviča»! Tega vendar ne bodete tajali; saj to lahko dokažemo! Istotako se nikdar ni Irdilo da je «narodna stranka» med svojim zboro- vanjem dvorano znprla. To zadevo smatram s tem. popolnoma končano; z ozirom na grožnje «Narod. Lista» pa izjavljam, da z mirno vestjo čakam izvr- šitve njegovih groženj. J"az bodem na vse dal točen odgovor; če bo kaj: nnznj padlo na . povzročilelje' teh groženj, pripisejo naj sami sebi. Izjavim pa že sedaj, da mc nikake grožnje ne premaknejo s političnega stalisčn, katero zavzamem; pač pa me bode ravno tako postopanje utrdilo na mojem stališcu, da vstrajam. Dr. Ivan Benkovič. H r e ž i c c, dne '23. svečana 1907. Hajuecja zslopa Holes, sicalniii in pisalnih sfrojeu ^^. Ivan Jax in sin l Ljubljana, Dunajska cesta st. 17. Ccniki brezplačnol Poshusite in priporocite = izdelhe = TydroDe forarne hranil t) Prag i VIII. senounihzslstonj. Ohr. hraniinicü u Kozjem IltiiHlllD vsnk ceirl.l; od '.) ura 'i\<,\M^]nv UrüUUJ& naprej, obrestuje ^1^^70 in rlačujL'nmi nncnhiip }iiMi xknJižbi i.....,»i"1" y- JJUaUJUjU ljubnem \racilu. Lltl yiliilUJt janski okr. in rezervni sii- cikelne, sivaine stroje, hišne brzojave in telesone i. t. d. 4 Stavbinska zadruga „Lastni Dom" vpisana zadruga 7. omejeno zavezo - v Brežicah == kupuje sxojiiii članoin hise, zida s\ojim članoni hiše, posojuje svojim čhinoni denar na menjice in. zemljišca, eskomptira (prevzema v 1,'ikojsnje i/plncilo) terjatvc Svojih članov-obrtnil ¦ Izpw^wjuni denar sc obrostuje s V " f> '¦ u,u„ j,^,, do 2°/u amorlizaciji. Dr. Ivan Benkovie, predsednik. Josip Agres, lajnik. )r. Josip Strast • -redsednik. M. Hulon, biagdjiiik. li. Kunej, Josip L.'rsic, Iv. Mastnak. Zohtevajte povsod „Posausko Strazo" in naj ne manjho v nobeni gostiini ali havorni! SVOJI K SVOJIM! Slovenci! Združimo se! Sloga jači, nesloga tlači! Podpirajmo le svoje prijatelje! Podpirajmo le slovenske trgovce, obrtnike in krčmarje! Hfl^I tnnnUri SI!" tvn*ka Uršič & Lipej, tvrdka A. Umek, tvrdka Jos. Boecio llUul liyUVul uU. (preje Varlec), gosp. Janko Broz, veleindustrijalec (zaloga moke), združeni pivovarni Zalec in Laški trg (založnik pive g. AI. Schweiger), vsi v Brežicah. G. Franc Gerec, veletržec v Pišecah, g. Andrej Frece, g. Martin Frece, g. Andrej Kos, g. Jože Vrečko itd., vsi na Bizeljskem. G. J. Vidmar in g. Anton Zorčič v Kapelah, g. Kozalija Novak in Franc Perger v Dobovi, g. Franc Petan v Sromljah, g. Karl Prešiček v Zdolah, g. Anton Vahčič na Vidmu. HflSi nhntnikl Sfl" svecar i*1 medičar Maks Hierländer, brivec in lasničar Josip lluul UUi llllnl uu. Holy, krojač Pavl Kovačič, sedlar Franc Krulc, klobučar Franc Lebar, lončar in pečar Fr. Mastnak, mizar Frid. Medved, krojač Miha Novak, sodar Franc Pipan, pek Ignacij Polanšek, mizar Franc Kesnik, slikar Franc Sikošek, mehanik in umetni ključavničar, Franc Strniša, klepar Ignacij Zalokar, čevljar Stjepan Cipek. Nfl^l nn^tilnifnrii <*n' Anton Koštomaj v «Narodnem Domu», mesarja Ivan HUM yuailllllbUljl au. Grobušek in Anton Klavžar, vsi v Brežicah, dalje Janez Volčanšek, Franc Zorko, Jože Mion, Anton Žerjav in Marija Kos na kolodvoru. b** Vse nosIovB izveste v „Narodnem Domu". -m PodpirajtE samo one trgovce, hrčmarjB in obptnihe, hi imajo slovenshe napisc! SVOJI K SVOJIW Hdop ponizuje se sam, podlaga ]e tujceui peti! Biti slovenske hrvi, bodi Slovencu ponos! Prva in nojvečja slouenska trgovina v Brežicah Uršič & Lipej priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega manufakfurnega, špecerijskega in železnega blaga, porcelana, stekla, usnja itd. prodaja vse po najnižjih cenah in le zanesljivo dobro : blago. : Velika zaloga tuzemskega in angleskega sukna, cajgov za moške in ženske obleke, volne- nega in platnenega blaga in vse drugo po najnižjih cenah. Za mnogobrojni obisk se priporočata z odličnim spoštovanjem Uršič & Lipej. Nova slovenska trgovina „Pri no\?em svetu" 7 Jos. Boecio v BREŽICAH (pri frnnčišhanshi cerhui). Najvecja in najnovejša zaloga raznega manu- fakturnega, suknenega in volnenega blaga z moškim in ženskim perilom, svilenih in drugih robcev, nogavic, čipk, nakita i. t. d. Bogata zaloga specerije, najlepsa moka iz Majdičevega mlina v Celju, železnina, lita in posteklena posoda, porcelan, glaževina, ce- ment, trstina, umetna gnojila, premog i. t. d. BOOS Frodajam tudi vse dezelnc pridelhe in hupujem iste po nojuišjih cenah. ===== Izvoz jajec na clebelo. = Cene strogo solidne in točna postrežba. Slovenci! Poslužujte se „Narodnega kolka!" Trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem, U'lijigami, molitveniki in drugimi tiskovinami za vse urade, velika za- loga podob in okvirov, razne vrste šipe v vseh velikostih, barvah in debelosti, vsakovrstne reči za božič, papir, peresa, cvetke in različni kinč za jaslice, mične novosti v galan- terijskem oddelku, igrače in vse drugo priporoča na drobno in debelo po nizki ceni ANTON UMEK v Brežicah in \? Krškem. Sprejema wsahonrstna naroiila za „Zadnižno tisharno" in hnjigoueznico ============== po zmernih cenah. =====1======= PQSO3ILNICA V BREŽICAH rcgistrovana zadruga z neomejeno zavezo DOSOiUiC na zemlJi^a m osebni kredit proti ö'/aVo ali 6% obre' lujD vej< ocj hranilnih vlog (rentni davek) sama; UPfldnie VSak P°nclelJel< »n četrtek od 872 d° 12. lire dopoldne UiUUlljL v «Narodnem Domu», I. nadstropje; imfl SUOlß dQStilliß v *^ar°^nem Domu» z lepim hlevom in pro- III1U JVUjb yuülllllb slornjm dvoriščem ter *na ^nču> na koncu novega mostu čez Savo; toči le dobra in pristna domača, izbrana vina. Hrdflilnß UlOOP sPreJema 0<^ vsakogar, posojila daje le zadruž- Leta 1906 do 1. grudna je bilo prometa dva milijona tritisoč kron. - L. 1906 je bilo prometa 2,772.709.87 K. ODROH. Izdajatelj in odgov. urednik: Andrej Sever. Lastnik in založnik: «Narodni konzorcij v Brežicah». * Tisk «Zadružne tiskarne» v Krškcm.