Politični ogfled. Avstrijske dežele. Dunaj. Grof Taaffe je v ponedeljek izpregovoril v drž. zboru nekaj besedij, da pokaže, kaj misli vlada s svojo volilno spremembo; njej neki ni toliko na tem, da se vsprejme cela nje sprememba, pač pa hoče, da se vsprejme v bistvu t. j. vsaj da pravica voliti »možem — brez davčne knjižice«. Vsi večji klubi pa so zoper spremembo, kakor jo predlaga vlada. — Naj se li pritrdi vladi »izjemno stanje« v Pragi, to vprašanje ima sedaj v rokah odbor 24 poslancev. Če se izreče le-ta zoper izjemno stanje, potem bode najbrž tako tudi v drž. zboru in vlada razpusti dež. zbor ter dobimo tako nove volitve. Na to nam je treba biti pripravljenim. — Dr. Prix, doslej župan na Dunaju, se je odpovedal, ali nam se dozdeva, da je njegova odpoved le »pesek v oči« ter pričakuje, da ga izvolijo iz nova na častno in mastno službo. Štajarsko. Slabo se obnaša slov. ljudstvu nasproti dež. šolski svet v Gradcu, kajti v vsem, kar ta nesveti svet počne, kaže nam, da imamo jeroba v njem, kateri skrbi za-se tudi takrat, kedar ima poskrbeti za nas, ali ni imenovanje okr. šolskih nadzornikov za to glasna priča ? Med imenovanimi je tacih mož, ki so vse prej, kakor slov. šoli prijazni. — Na političnih shodih naših nemških sosedov slišijo se pogosto tožbe, da se v zborih, deželnih pa še bolj v državnem, dela premalo za vzboljšanje kmetijstva. Resnica je to ! Koroško. Pravila za podružuico sv. Cirila in Metoda v Velikovei je potrdila c. kr. dež. vlada v Celovcu. — Politično slov. društvo »Straža« ima v nedeljo, dne 5. novembra Ijudski shod pri Sv. Jakobu v Rožni dolini. — Nemški liberalci se bojijo, da dobijo »slov. privandravci« več moči, ako obvelja nova volilna praviča. Mogoče je to, ali le-ti dobijo tudi brez nje več moči, naj se slov. kmetje le enkrat zavejo svoje slov. krvi! Kranjsko. Na Notranjskem stojita si sedaj že dva moža glede na prihodnjo volitev nasproti ter se imajo volilci odločiti ali za »naprednjaka* Krajgherja ali konservativca Modica. — Občinski zastop v Ljubljani se je izrekel v javni seji za volilno spremembo. Nam ne gre v glavo, čemu je bilo take naglice treba. — V Ljubljani se ustanavlja novo društvo, ali nihče ne zna, kaki da mu bodo udje. Ce ga sodimo po imenu, tedaj bodo Nemci in sicer delavci v prvi vrsti, potem pa tudi drugi »nemški duhovi«. Primorsko. Mestni zastop je napravil v Gorici dve novi Ijudski šoli, se ve, da za laške otroke, toda sedaj tacih ni, ker imajo v drugih šolah dovolje prostora, slov. stariši pa svojih ne marajo dati v laško šolo in obe šoli se morate zapreti. Gudno, za nepotrebne laSke Sole je dovolj denarja, za potrebno slovensko pa ga neki ni v obč. kasah! — Pri Sv. Križu, v okolici Trsta, ima laška »Lega« ljudsko šolo, ali sedaj ne dobi va-njo potrebnih otrok, kajti laških ni in slov. otroci gredo v domačo slov. šolo. Hrvaško. Iz Zagreba pojde deputacija dubovščine v Rim in na Dunaj prosit za nadškofa. Oj mad- jarske sile! — V Oseku se širi kolera in je pomrlo že mnogo Ijudij za-njo. — Urednik »Hrvatske« je obsojen na 3 tedne v zapor in zgubo 800 gold. varuščine. Najbrž je bila njegova beseda preostra za madjarska ušesa. Ogersko. Madjarsko vlado jako peče, da še nima od Nj. veličanstva dovoljenja, naj predloži v drž. zboru načrt za postavo o »civilnem zakonu«, pomaga pa si rada s tem, da poroča sedaj v tem, sedaj v drugem listu, da že ima dovoljenje, ali ga kmalu in gotovo dobi. Se ve, da se to poročilo že drugo jutro prekliče, toda možje vlade silijo brž tako Nj. veličanstvo na dovoljenje, ali lahko se zna, da brez uspeha. Vunanje države. Rim. V Benetkah, prej pod našo državo, imajo nadškof čast očaka ali patrijarha sv. cerkve, ali se ve, da le z dovoljenjem sv. očeta v Rimu. Sedaj pa si svoji laško ministerstvo pravico nadškofa imenovati in tako mu tudi čast očakov podeliti. Sv. oče pa te pravice ne morejo dati ministerstvu, ki tlači pravice sv. cerkve in je sedaj brž velika jeza na dvoru kralja Umberta! Italija. Prejšnji minister, Rudini, sodi jako hudo sedanje ministerstvo in pravi, da je zadnji čas kreniti na drugo pot, ako se država še sploh more rešiti. V resnici pa tudi ni brž kake države v takih stiskah, kakor je ta ^blažena Italija«. Dolga ima, da sama ne ve, koliko ga je in ljudje so ubogi, da nimajo še za sol, kamo-li da bi imeli še kaj za v državno kaso ! Francija. Ako je listom kaj verjeti, je sedaj v tej deželi vse, kakor v raji — polno veselja. Ruski častniki se kar obsipavajo s svetlicami in na kosila jih vabijo, da je groza! Dobro, da so Rusi hladne krvi in se ne dajo kar tako premotiti. Njih govori so jako zmerni in nikjer ne govorijo o kaki zvezi med Francijo in Rusijo, le o prijaznosti. Glovek pa se vendar-le vpraša, kaj utegne iz tega priti? Francosko ljudstvo je naglo in mogo<ie, da se zanaša na pomoč carja in kaj, če take ne bode? A n g 1 i j a. Lordu Gladstone dela sedaj že en del irskih poslancev težave, češ, da lord ne izpolnjuje svoje obljube. To je morebiti resnica, toda ali jo raore izpolniti, ako se mu meče po vseh straneh polen pod noge ? Nemčija. Nadvojvoda Albreht je te dni gost cesarja Viljema v Berolinu. Vsprejemlje ga ljudstvo prisrčno in z veliko spoštljivostjo. — Pri volitvah v deželne zbore dobi katoliško osredje. vse svoje dosedanje poslance in mogoče, da še več. Pri nemškem Ijudstvu še katol. prepričanje kaj velja, tudi pri volitvah vam ga ljudje ne zatajijo. Rusija. Car Aleksander se je vrnil v Gačino ter je odondot brzojavil predsedniku francoske republike v zahvalo za častno vsprejemanje ruskih častnikov. — Na njegovo povelje je admiral Avelan obiskal v Parizu kardinala in nadškofa, brž na nevoljo francoske vlade. Ta dela pri vseh teh slovesnostih brez katol. cerkve, prav kakor da je ni. Srbija. V tej državici so res nekaj mleli zoper naše cesarstvo in je bilo treba celo ruskega cara, da jih je spravil na pravo tir, češ, da od njega nimajo pričakovati pomuči zoper Avstrijo. Po raznih listih se vsaj bere tako, ali nam se zdi nemogoče, kajti Srbija je imela doslej od naše države še le dobrote. Turčija. Ker Turek veruje. da ga zadene usoda, naj stori kaj ali nič, zato ne stori ničesar, dokler ga kdo ne prisili. Tako je tudi zoper kolero. »Romarji« iz Meke, kamor hodijo na »božji pot«, prinesejo s seboj pogostem kolero, toda kaj za to ? Država se ne izmeni za take romarje. ()d todi toliko kolere pri Turkih! Afrika. Zoper Kabile, v marokanski državi, misli španjska vlada na resno vojsko in že je 15.000 voja- kov na poti zoper nje. Ali jih bode dovolj za to vojsko ? Nihče ne zna, s kom da so Kabili v zvezi ali da so, sodi se lahko. Amerika. Z ustajo v Rraziliji še stoji, kakor v zadnjem tednu. Ustajne čete, katerim je adrniral de Mello na čelu, so zmagovite, vendar pa še glavnega mesta nimajo v rokah in dokler nimajo tega, še tudi njih zmaga visi na tanki niti. — V severni Ameriki je veliko delavcev brez zaslužka, pravi se, da samo v NevvYorku nad 70.000 Ijudij.