Hidrometeorološki zavod SRS Ljubi j ana KARTE SREDNJIH EKSTREMIH TEMPERATUR autor: Purlan Danilo Delo je financiral Sklad Dorisa Kidriča, cer pa je bil HMZ SR Slovenije m sofinan- K A Z A L O I. Uvod....1. 1 II. Srednje maksimalne temperature . 4 A. Razporedba srednjih maksimalnih temperatur v januarju. 4 B. Razporedba srednjih minimllnih temperatur v juliju. 7 III. Srednje minimalne temperature. 10 A. Razporedba srednjih minimalnih temperatur v januarju....,. 10 B. Razporedba srednjih minimalnih temperatur v juliju....... 13 IV. Zaključek .SEZNAM grafikonov, kart, tabel Gr.l. Vertikalni gradienti srednjih maksimalnih temperatur v januarju. 16 Gr.2. Vertikalni gradienti srednjih maksimalnih temperatur v juliju. 17 Gr.3» Vertikalni gradienti srednjih minimalnih temperatur v januarju..,. 18 Gr.4. Vertikalni gradienti srednjih minimalnih temperatur v juliju. .. 19 K. 1. Srednje maksimalne temperature v januarju.... 20 K. 2. Srednje maksimalne temperature v juliju. 21 K. 3. Srednje minimalne temperaure v januarju. 22 K. 4. Srednje minimalne temperature v juliju. 23 %bela 1. Srednje mesečne in letne maksimalne in minimalne malne temperature v Sloveniji /1931-1960/.... 24 do 30 Dr.Danilo Furlan KARTE SKEDNJIH FKSTRIii'UM .CH TEMPERATUR Y SLOVEUIJI I. UVOD. Stara klimatologija, katere osnovni cilj je bila primerja va klime med posameznimi področji, se je posluževala za karakterizacijo temperaturnih razmer predvsem srednjih mesečnih temperatur. Poleg tabelarnih pregledov so za¬ stavljenemu cilju služile tudi karte izoterm in to naj- češče karte za najizrazitejša meseca, januar in julij. Novi čas je prinesel tudi klimatologi ji nove naloge. Tesna povezava med klimo na eni strani in floro, favno ter raznimi panogami človekovega udejstvovanja ha drugi strani, je potisnila srednje temperature, dobljene iz terminskih vrednosti, močno ob stran. Težišče je prene- šeno na ekstremne temperature. Poudarek je predvsem na srednjih ekstremnih temperaturah, dobljenih iz dnevnih maksimov odnosno dnevnih min^mov. Niti pri nas, niti v tujini v literaturi še niso bili publicirani principi, kako naj se pristopi k izdelavi kart srednjih ekstremnih temperatur. Ker bi ugotovljene zakonitosti o razporedbi srednjih ekstremnih temperatur v prostoru služile tudi za izdelavo kart o pogostosti ledenih, zelo mrzlih, mrzlih, tropskih, poletnih in vro¬ čih dni, torej kart, ki so tudi v načrtu klimatskega Atlasa Jugoslavije, je Sklad Borisa Kidriča sprejel pred¬ log za sofinansiranje naloge : " Karte srednjih ekstrem¬ nih temperatur v Sloveniji" (za karakteristična meseca januar in julij). ir Nosilec naloge (v sklopu projekta "Zemlja")in sofinanser je Hidrometeorološki zavod Slovenije, v skladu s predhod¬ no odobrenim planom, pa obsega naloga 4 točke: a) sestavo tabel mesečnih srednjih maksimalnih in mini¬ malnih temperatur za cca 6o postaj ; b) izdelavo grafikonov o vertikalni razporedbi srednjih ekstremnih temperatur v januarju in juliju ; c) izdelavo 4 kart (M 1:750.000 ) izoterm (januar-julij), za srednje maksimalne in srednje minimalne temperature; d) prikaz (tekst) zakonitosti v razporedbi srednjih eks¬ tremnih temperatur v Sloveniji (Zaradi običajnega vrstnega reda bodo tudi v tem elaboratu tabele , čeprav so bile izdelane prve, prišle šele na koncu). V dosedanjih delih, ki so obravnavala temperaturno pro¬ blematiko Slovenije (1,2,4) je bilo ugotovljeno, da so postaje; Kredarica (2514 m), Erjavčeva koča (1520m), Komna (1520 m), Ribniška koča (1550 m), Šmartno na Po¬ horju (785 m), Javorje nad Poljanami (695 m), Jeruzalem (345 m)in Zavrč (280 m) zelo dobro zračene klimatološke postaje, saj leže na vrhovih ali njihovi neposredni bli¬ žini, Zato jih štejemo kot reprezentativne postaje venti- liranega, zračenega tipa. Njihove vrednosti so blizu tem¬ peraturam v prostem ozračju, le da so v najhladnejšem delu leta in dneva nekoliko hladnejše od prostega ozrač¬ ja, medtem ko so v najtoplejšem delu nekoliko toplejše ( 8 ). Povsem nasproten tip postaj imamo v širokih dolinah in kotr. tlinah z ravnim dnom in po možnosti široko odprtim ob¬ zorjem. To so slab'o zračeni kraji, v katerih se kopiči hladen zrak, ki zaradi obdajajočih vzpetin nima kam od¬ tekati, potem ko se je v stiku s površino močno ohladil. Poleg tega se na dnu kotlin steka tudi zrak, ki priteka s pobočij, na katerih se je predhodno ohladil in zaradi povečane gostote pričel polzeti po pobočju navzdol. 3 Tako nastajajo jezera hladnega zraka in postaje na dnu takih jezer se odlikujejo po izredno nizkih temperaturah, ki utegnejo biti ob jasnih, mirnih jutrih celo do 15°C nižje od onih na vrhovih (1)» Pri srednjih vrednostih nasprotja seveda niso tako izrazita (4). Srbi in Hrvati imajo za taka področja izraz "mrazišta". Reprezentanti takega tipa postaj so v Sloveniji: Lipe na Barju (290 m), Šmartno pri Slovenjgradcu (458 m), Babino polje (750 m), Rovtarica (12,50 m) in Rudno polje (1340m). Med navedenimaekstremoma, ventiliranimi postajami na vr¬ hovih in neventiliranimi na dnu širokih kotlin odnosno dolin, je cela lestvica prehodnih tipov, zlasti na po¬ bočjih, ki so po/svoji osnovni orientaciji v različni me¬ ri prisojni ali odsojni-. Njihove vrednosti leže pravilo¬ ma v intervalu, ki ga predstavljajo vrednosti obeh osnov¬ nih tipov c 4 II o SREDNJE MAKSIMALNE TEMPERATURE Razporedba srednjih mesečnih temperatur,(dobljenih iz terminskih opazovanj) v juliju, torej v najtoplejšerr me¬ secu, je pokazala (5,6), da so temperaturne razlike med obema skrajnima tipoma postaj v vsem letu najmanjše prav v juliju. Zato je bilo pričakovati, da bo razsipanje pri srednjih maksimalnih temperaturah relativno majhno. To pomeni istočasno, da so srednje maksimalne temperature od¬ visne predvsem od absolutne višine. Grafikona 1 in 2 ta¬ ko pričakovanje tudi opravičita. A/ Razporedba srednjih maksimalnih temperatur v januarju (Gr.1). Grafikon 1 posreduje naslednje glavne značilnosti: 1) gradient v vertiaklni smeri znaša 0,38°C/100 m 2) relativno najhladnejše postaje so istočasno naše naj¬ nižje postaje (v notranjosti): Murska Sobota (št.59), Gornja Radgona (št.21), Apače (št.5), Lipe na Barju (št.45), Branik (št.11), Šmartno pri Slovenjgradcu (št.lol). Od postaj na vrhovih so hladnejše skoro za 1°C. 3) Postaje na južnih pobočjih : Planina pri Rakeku^št.68), Golnik (št.19), Šmarna gora (št.99), Javorje nad Po.- 1Janami (št.26), Miklavž na Gorjancih (118), so od 0,5 do 1,'0°G toplejše od postaj na vrhovih. 4) Isto (relativno) temperaturo kot postaje na južnih pobočjih imajo tudi nekatere postaje na ravnem kotlin¬ skem dnu, čeprav jih sicer poznamo kot naše najhlad¬ nejše: Celje (št.12), Babno polje (št.4), Rovtarica (št.84), Rudno polje (št.85). 5) Postaje ob morju so (relativno) za cca 4° toplejše od postaj na vrhovih v notranjosti: Koper (št.34), Lože (št.50), Vedrijan (št.lo6), Temenica (št.lo2) / 5 Razčlenitev naštetih 5 točk dš naslednjo sliko: ad 1) Gradient v velikosti 0,38°C/100 m omogoča dolo¬ čanje temperatur za vrhove in grebene in njihovo bližnjo okolico po sledeči skalijo v višini 238o m -6,0°C, 1860 m -4,0°C, 1340 m -2,0°C, 820 m 0,0°C in 300 m v višini 2,0°C. ad 2) Zelo nizke temperature v Soboti, vzhodnem delu Ljubljanske kotline (Lipe, Ljubljana, Brnik), dalje na Koroškem je le deloma mogoče spraviti na skupni imenovalec - poiskati jim isti vzrok. Z izjemo Sobote gre za globoke kotline s pogosto meglo prav do opoldanskih ur, včasih tudi prEko vsega dne, kar gotovo preprečuje občutnejše oto¬ plitve. Za Mursko Soboto, Radgono, Apače pa je mo¬ goče suponirati, da so nizke temperature posledi¬ ca direktnega stika Ravenskega s pravo Panonsko nižino na vzhodu , preko odprtine med Goričkim in Lendavskimi goricami. Razlika 1°C v primerjavi s postajami na vrheh pomeni, da imajo pri gradientu 0,38°C na 100 m postaje na vrheh isto temperaturo kot najhlad¬ nejše postaje na dnu kotlin šele v relativni vi¬ šini dobrih 200 m. ad 3)Da so južno pobočja toplejša od postaj na vrheh, je za dnevne in s tem tudi za srednje mesečne maksi¬ malne temperature razumljivo, saj je vetrovnost manjša kot na vrheh in so zato učinki pod večjim kotom padajočih žarkov trajnejši in izrazitejši. Odprto ostane vprašanje, kakšne so temperature na osojnih straneh. Razen Ribniške koče nimamo postaje, ki bi ležala no severni strani. Brez do¬ kazov, le po principu simetričhosti naj bi bila severna pobočja za toliko hladnejša od vrhov,ko¬ likor so južna pobočja toplejša, torej za cca 1°C 6 v skrajni meri, kar bi pomenilo isto temperaturo kot jo imajo kotlinska dna. To podmeno pa ni mogo¬ če braniti. Ob severnih pobočjih polzi zrak navzdol, na njegovo mesto pa priteka toplejši zrak iz preste atmosfere. Polzenje ne' rabi nikakega zunanjega pro - žilca,temveč nastopi takoj, čim se gostota ohlaja¬ jočega zraka na pobočju dovolj poveča. Zato suponi- ramo, da so severna pobočja nekako za polovico hlad¬ nejša od vrhov, medtem ko so jušna pobočja za celo stopinjo toplejša. ad 4) Da so postaje Rudno polje, Babno polje in Črnomelj na isti zveznici kot postaje na prisojni legi, neko¬ liko iznenadi. Proces stabilizacije atmosfere v pri- zemnem sloju ne nastopi takoj, ko je dosežen suhoadi- abatni gradient, ampak šele, ko ga sproži kak zunan¬ ji dejavnik (7); če ta izostane, more priti do preko- adiabatnih otoplitev. Te so na pobočjih komaj verjet¬ ne , saj se segreti zrak dviga ob ogretem pobočju. Vsota primerov, ko naj bi prišlo na ravnem dnu do prek o adiabatnih otoplitev in dalje onih primerov, ko jezero hladnega zraka tudi v opoldanskih urah ne izgine, naj bi ustvarilo povprečne vredn. osti istih velikosti, kot so na pobočjih, kjer sta obe prikazani možnosti zastopani v manj izraziti obliki. Verjetno imamo opraviti še z dodatnim učinkom kot po¬ sledico dokajšnje pristopnosti omenjenih postaj za vetrove. Ob topli advekciji je ujeti hladen zrak po¬ prej odstranjen kot iz globokih kotlin»kakršne pred¬ stavljata spodnji del Ljubljanske in Slovenjgraške kotline. Skala nižanja srednjih maksimalnih temperatur, zaradi naraščajoče nadmorske višine,je naslednja: 4°C (teo¬ retično) v višini 0 m, 2°C 520 m , 0°C v višini I040m, -2 e C 560 m, ~4°C 2080 m in -6°C v višini 2600 m. To so vrednosti za južna pobočja in nezameglena kot¬ linska dna v notranji Sloveniji. 7 ad 5) Do katere višine sega sredi zime vpliv Sredozem¬ skega morja na posamezne planote Krasa,ni znano. Sodeč po temperaturi Gomanc (št.20' 1,0 C) pa je vpliv na južnem pobočju Snežnika čutiti še do vi¬ šine looo m. Nizka temperatura postaje Pleša na anosu (št. 70 -2.4°C) ne iznenadi, saj je naj¬ višji del N anosa pogosto v fenskem zidu, torej v „ oblakih, medtem ko so nižja področja v soncu. Sodeč po temperaturah postaj Koper, v edrijan in Temenica imajo idealno zračene postaje jugoza- padno od najvišjih dinarskih planot naslednjo po¬ vezavo med absolutno višino in temperaturo: 6,0 U C v višini ca 2oo m ; 4°C v višini 5oo m Q in 2°C V višini 8oo m. Gradient znaša torej '0,67 C/100 m, nekako dvakrat več kot v notranjosti. Visoka temperatura Kubeda (št42 7°C), Solkana (št.91,7,7°c), Kortine (št. '36 7,3°C) pa opozar¬ jajo, kako toplo utegne,biti na tistih mestih Pri¬ morske, ki so dobro zaščitena pred vetrovi. Pri obravnavanju srednjih mdcgmialnih temperstur na Primorskem velja še omeniti, .da so razlike med Primorsko in notranjo Slovenijo večje kot pa raz¬ like med diametralno nasprotnimi legami v notranji Sloveniji, ha vso Slovenijo pa velja, da so sred¬ nji makeimi v hladnem, delu leta pogojeni predvsem z nadmorsko višino, medtem ko je vpliv relativne višine drugoten. B. SREDNJE MAKSIMALNE TEMPERATURE V JULIJU (Gr. 2) Pod vtisom razporedbe, ali natančneje, nasprotja, ki smo ga spoznali v v.rednostih-.med' kotlinami in vrhovi v januarju, ocenimo razporedbo srednjih m drsim a In ih tem¬ peratur v juliju kot idealno enostavno. Razsipanje je majhno, praviloma pod 4 - 0,5°C in le v višinah pod 600 m preseže v nekaterih redkih primerih navedeni razpon . Gradient v vertikalni smeri znaša 0,75°C/100 m. Povdariti je treba, da Primorska sploh ne izstopa kot posebno toplejše področje . Kar zadeva enotnost temperaturne razporedbe v notranjo¬ sti, pokaže podrobnejša analiza , da le ni popolne sklad¬ nosti med postajami z diametralno različno lokavijo. Postaje na vrhovih so hladnejše od onih v kotlinah. Razlika sicer ni velika in bi lahko bila neupoštevana, saj znaša le 0,3°C. Pri risanju kart v našem merilu (1 : 75o.ooo) je dejansko ni mogoče upoštevati. Ugoto¬ vitev , da so vrhovi hladnejši pove, da so pogoji za termično konve.kcijo, vsaj v povprečju, pri nas neugodni, omejeni časovno predvsem na ozek interval opoldanskih ur« Res je sieer,da so medurne temperaturne razlike v času ekstremov najmanjše (k), vendar je razlika v ve- likostiO/3 ,0 Cpremajhna, da bi dovoljevala daljši časovni razpon. To pa pomeni : relativno pogosto pojavljanje oblakov vertikalnega razvoja kot posledice termične ne¬ stabilnosti je pogojeno predvsem z advekcijo hladnej¬ šega zraka v višinah, dnevna termika pa nestabilnost le stopnjuje in morda pomaga v procesu stabilizacije. Kot najtoplejše (relativno) izstopajo postaje: Rudno polje (št.85), Babno polje (šj;.4), Šmartno pri Slovenj- gradcu (št.lol), Brnik (št.11) in Lipe na Barju (št.45), to je postaje, ki so sicer znane po nizkih povprečnih temperaturah. Predznak v odnosu^dobro ventiliranih mest na vrheh in pobočjih je sicer res pozitiven, vendar znaša razlika, kot je omenjeno, pičlih cca 0,5°C. Kot najhladnejše spoznamo postaje : Li e g a (št.7o),Vojsko (št.115), Šmartno na Pohorju (št.loo), Sevno (Primskovo na Dolenjskem, št.75 ), Jeruzalem, (št.27), torej postaje na vrheh. Tolmačenje za ta pojav je takoj pri rokah. Neposredni vir toplote , zemljina površina, se na vrho¬ vih zaradi naglega menjavanja zraka nad njo manj segreje kot v kotlini, kjer je advekcija šibka. Dinamična turbu¬ lenca, pogojena s hitrejšimi vetrovi, pa poleg tega raz¬ deli toploto, ki jo oddaja zemlja, na večjo maso zraka. Oba procesa se medsebojno dopolnjujeta , posledica 'pa se pokaže v nižjih temperaturah vrhov in grebenov. Da se tudi v povprečju srednje maksimalne temperature v kotlinah višje od onih na vrhovih, je fizikalna nujnost. Saj bi sicer v večini dni ne bilo pogojev za konvektivne pro¬ cese. Drugačna razporedba bi pomenila, da je atmosfera celo v opoldanskih urah praviloma stabilno stratifici- rana, kar pa je v nasprotju z dejanskim stanjem. V primerjavi z velikostjo gradienta v mesecu januarju se gradient v vertikalni smeri v juliju poveča skoro za loo % in znaša 0,75°C/loo m. Vzrok je znan; višje plasti atmosfere le počasi slede naraščanju temperature zemljine površine in prizemnega sloja, ki se relativno zelo hitro segrejeta. Zato se poveča temperaturna raz¬ lika med spodnjimi in višjimi plastmi. Skala je nasledi nja: 10°C nastopa na najbolj zračenih mestih, na vrhovih in grebenih v višini cca 241o m, 12°C 215o m, 14°C vvirl šini cca 187o m, 16° C l6oo m, 18°C 132o m, 20°C v viši¬ ni lo5o m, 22°C 78o m, 24°C 5oo m in 26°C v višini 23o m. Spodnji del zveznice, ki predstavlja temperaturni gradient pove, da pri srednjih maksimalnih temperaturah v poletnih mesecih odpade običajna delitev Slovenije na toplejši, ozki obmorski pas in na hladnejšo notranjo Slovenijo. Temperaturna razporedba je enotna preko vse republike in so višje temperature ob morju, v Brdih in v Vipavi po¬ sledica nižje absolutne višine. Najvišje maksimalne temperature so zabeležene v notranjosti praviloma ob anticiklonskem vremenu. Za ta tip vremena so značilni relativno močni vetrovi prav v opoldanskih urah, torej v času maksimalnih temperatur. Dinamična in ter¬ mična turbulenca povzročata mešanje zraka v spodnjih pla¬ steh in ustvarjata s tem enakomernejšo razporedbo v tem¬ peraturnem polju; to pa pomeni, kot je bilo že uvodoma po¬ vedano,znižan je sicer visokih temperstur v najnižjem slo¬ ju. Nad morjem je v anticiklonskih situacijah strujanje pra¬ viloma laminarno. Kljub izostali termični turbulenci in stabilizacijskim procesom pa so temperature tudi y naj¬ nižjem sloju obalnega pasu enake onim v notranjosti. Vzrok za to je relativno hladna površina morja, iznad katerega pritekajo nad obalo vetrovi praviloma prav v najtoplejšem delu dneva. Prav ti vetrovi so vzrok, da v poletnih mesecih srednje rraximllne temperature obalnega pasu niso višje od onih v notranjosti. 10 III. SREDNJE MINIMALNE TEMPERATURE Primerjava v razporedbi povprečnih mesečnih temperatur med januarjem in julijem je pokazala, da pridejo speci¬ fičnosti mikro- in mezo reliefa v hladni polovici leta neprimerno bolj do izraza kot v topli polovici. Zato morajo nasprotja med dobro in slabo zračenimi lokalite- tami biti prav posebno očitna pri srednjih minimalnih temperaturah. Mimo velikih razlik med tempersturami vr¬ hov in kotlin moramo računati tudi z velikim razhajanjem med obalno in kontinentalno Slovenijo ; saj velika spe- cifilna toplota vode in njeno neprestano mešanje ne do¬ voljujeta bistvenih ohladitev v gornji plasti. S tem pa tudi temperature zraka nad morjem, v kolikor ne pride do advekcije s kopnega,, ne morejo bistveno varirati. Verjetno pa nasprotja med letom niso enako izrazita. A/ Razporedba srednjih minimajhih temperatur v januar ju (gr. 3) Že bežen pogled na grafikon 3 dovoljuje naslednje ugotovit¬ ve: 1) Gradient v vertikalni smeri je prilično isti kot pri srednji mafoimalni temperaturi - 0,36°C/loo m 2) Najhladnejše postaje,'mrazišča, so za cca 4°C hladnej¬ še (relativno) od postaj na vrheh in grebenih. 3) -rosteje/ia južnih pobočjih ne izstopajo po višjih tem¬ peraturah 4) Dobro zračena mesto obmorskega pasu so za cca 4°C to¬ plejša . bd enakih lokali te.t v notranjosti. 5) Dno doline Soče je za cca 4°C hladnejše od obale in ima iste temperature,kot vrhovi v notranjosti. ad 1) Gradient v Vertikalni smeri (0,36°C/loo m) je to¬ rej le za 0,02°C /leo m večji kot pri srednjih maksimal- .(JV _i - 11 nih temperaturah (mesec januar). Vrhovi in grebeni imajo naslednje temperature: -12°C v višini 26oo m, -10°C v vi¬ šini 2d5o' m, -8°C v višini 15oo m, -6°C v višini 92o in -4°C v višini 37o m. ad 2) Mrazišča* to so postaje: Rudno polje (št.85), Planica (št.79), Babino polje (št.4), Šmartno pri Slovenjgradcu (št.lol), Mokronog (št.57) in Sobota (št.59)so približ¬ no 4°C hladnejša od vrhov. Nenavadno je, da se znajdejo na isti zveznici postaje, ki smo jih spoznali pri sred¬ njih maximalnih januar’sMh temperaturah v grupi diametral¬ no nasprotnih temperaturnih reprezentantov. Saj sta bili postaji Rudno polje in Babno polje v vrsti postaj z naj- višjimi (relativno) temperaturami (Gr.l). Videz je, da moramo vzrok za prikazana navidezna proti¬ slovja iskati v posledicah razlik v makro reliefu. Babno in Rudno polje nista globoki kotlini , imata^a od vseh naštetih kotlinskih postaj največjo absolutno višino. Z večanjem absolutne višine poda delež vodne pare, s tem pa se veča možnost za dolgovalovno zračenje (od površine v vsemirje). Zato morejo na visokih planotah in v njihovih vdolbinah zlasti vnosnih, mirnih anticiklonskih nočeh zdrkniti temperature mnogo nižje kot v globokih, neredko v meglo zavitih nižjih kotlinah, kot sta vzemimo Celjska in Slovenjgraška. Da pa tudi v povprečju prvi dve postaji nista hladnejši kot Šmartno in Celje, temu so vzrok višje temperature na višjih postajah ; saj jih lahko po več dni popreje kot postaje v globokih kotlinah preplavi topel zrak ob situacijah, k c/smo v območju - tople advekcije z juga« Ljubljansko kotlino uvrščamo med najslabše zračene. Da so srednje minimalne temperature vendar višje od mrazišč (za 1,0 do 1,5°C), je v največji meri zasluga megle, ki preprečuje izžarevanje, c':> tremne ohladitve pa preprečuje tudi latentna toplota, ki se sprošča ob tvorjenju megie. 12 Kako zelo se ohladedncnkotlin in širokih dolin spoznamo iz naslednjega£>odatka : pri gradientu 0,56 C /loo m padejo srednji miriimi vrhov na isto temperaturo kot kot¬ line z mrazišči - šele v relativni višini dobrih l.ooo m! 0 izrazitosti inverzije v kotlinah govori tudi naslednji podatek : srednja januarska minimalna temperatura v Ljub¬ ljani je -5.9 C, 56o m višja Šmarna gora pa ima le -4,4°C. Ad 5) Postaje na južnih pobočjih so komaj opazno toplejše od onih na vrhovih: Miklavž na Gorjancih (št.118), Javorje nad Poljanami (št.26), Šmarna gora (št.99). Tolmačenje: zaradi navzočnosti snežne odeje je toplotna zaloga, ki naj bi se nabrala med dnevom na južnih pobočjih očitno neznatna. Ker kažejo slično velikost odstopanja od zvez¬ nice vrhov tudi nekatere postaje, ki leže na vrhu (Mač¬ kovci (št.121); Šmartno na Bohorju (št.loo); Pleša na Nanosu (št.7o), smemo pri risanju izolinij vpliv oson¬ čenja obiti. Ad 4) Da so srednje minimalne,temperature ob morju za dobre 4°C višje kot v notranjosti, temu je vzrok pogosta advekcija neposredno zrakajiznad morja, tako da se predhodno še ni mogel ohla¬ diti. Ni pa mogoče ugotoviti, kako daleč sega neposred¬ ni vpliv morja. Temnica (št.lo2),ki ležijna južnem: orcbu planote,ne kaže še nikakega vpliva kontinenta, bolj od¬ maknjeni postaji Lože pri Vipavi in Vipolže v Brdih (št«5o in 111) pa sta že za 1°C(relativno)hladnejši. Kubed (št.42),ki leži v majhni reliefni depresiji, se oddalji že za 1,5°C, postaja Ajdovščina (št.l),ki je po¬ gosteje pod udarom burje, pa že kar za 2°C. Postaja Ko¬ zina (št.38), sicer blizu morja, vendar na ravnem, se že približa temperaturam vrhov v notranji Sloveniji na 1°G, fcostojna (št.73)» tudi na ravnem, pa je za prav toliko hladnejša (relativno) od vrhov in grebenov v notranjosti. - 13 Vrhovi Trnovskega gozda in r leše na Nanosu p®imajo že isto temperaturo (relativno) kot vrhovi v notranjosti. Po tem¬ peraturi Gomanc, Vojskega in Pleše lahko z gotovost "o ra¬ čunamo, da sega vpliv morja, čeprav močno oslabljen, do južnih pobočij Snežnika in Trnovskega gozda, preneha pa v območju omenjenih planot v višinah okoli looo m. Ad 5) Enotnost Slovenije, vključno z obmorskim pasom, je bila pri srednjih maksimalnih temperaturah prevelika, da bi mog¬ lo od morja izolirano Posočje predstavljati opaznejšo po¬ sebnost. Ni pa tako tudi pri minimalnih temperaturah. Naj¬ nižji pas, to je vzdolž reke, kože v januarju srednje mi¬ nimalne temperature, enake onim na vrheh notranje Slove¬ nije. To velja predvsem za postaji Most na Soči in Tolmin, nekoliko manj pa za Bovec, ležeč no nekoliko dvignjeni ježi. Očitno je, da predstavlja sistem Alp za dolino Soče v zim¬ skih mesecih zelo efektno bariero, ki uspešno varuje Po¬ sočje pred najhujšimi vdorj/s severovzhoda. Res je sicer, da je dolina Soče za cca 4°C hladnejša od obale, prav to¬ liko pa'jetudi toplejša od enakih dolin in kotlin v no¬ tranji Sloveniji. Primerjava z' Ajdovščino, ki je za blizu 2°C toplejšabd Tolmina in iW osta na Soči, in kuje dokaj pristopna za jugozahodne vetrove iznad Furlanije pa pokaže, kako uspešno bariercvjredstavljata tudi Matajur in Korada. Ti dve sredogciski skupini preprečujeta namreč dostop top¬ lih južnih vetrov v območje najnižjega Posočja. B/ SREDNJE MINIMALNE TEMPERATURE V JULIJU (Gr.4) Grafikon posreduje naslednje osnovne značilnosti: DGradient v vertikalni smeri znaša 0,50°G/'100 m, srednja mesečna temperatura vrhov in grebenov v višini looo m pa je 11,3°C. 14 2) Izrazite inverzne kotline so skoro 4°C hladnejše od vrhov in grebenov« 3) Prevladujejo vendar kotline, ki so le dobri 2°'C hlad¬ nejše od vrhov« 4) Dolina Soče se močno približa (temperaturno) kotlinam kontinentalne Slovenije« 5) Dobro zračena področja obalnega pasu in bližnjega zaledja so za cca 2°G toplejša od enakih lokacij v notranjosti« Fizikalnautemejitev naštetih osnovnih značilnosti ni več potrebna, saj so vzroki isti, kot smo jih navedli že v prejšnjih 3 primerih« Od gornjih točk, ki so važne . za kartografski prikaz, bi se ustavili pri ugotovitvi, da se pri srednjih minimalnih temperaturah nasprotja med obalo in notranjostjo zmanjša v poletju prav malo, od 8 na 6°C« Zbližanje za 2°C je posledica zbližanja med oba¬ lo in dobro zračenimi vrhovi v notranjosti, medtem ko je nasprotje med vrhovi in kotlinami v notranji Sloveniji ostalo skoro nespremenjeno« Prvi del stavka ne potrebuje dopolnila, drugače pa je z ugotovitvijo o razlikah med kotlinami in vrhovi« V najtoplejših mesecih je absolutna vlaga okoli trikiiat večja kot pozimi« Poleg tega so noči mnogo krajše kot pozimi« Obe našteti dejstvi bi mogli navesti kot vzrok zakaj je nasprotje med vrhovi in kotlinami poleti - v od¬ nosu do razmer pozimi - m.očno zmanjšano. Primerjava obeh grafikonov pa pokaže razločno, da ostaja razlika ista, čeprav bi zaradi absolutne vlage in kratkih noči pričako¬ vali v poletju občutno zmanjšanje. Ponuja se sicer tolmačenje, da je oblačnost v poletnih mesecih, zlasti v nočnih in jutranjih urah (pomanjkanje konvekcije) manjša kot pozimi in da je izžarevanje kljub - 15 - veliki absolutni vlagi in kratkim nočem vendarle efekt- nejše« Vendar tako tolmačenje ni prepričljivoo Saj so analize dnevnih amplitud pokazale, da presegajo dnevne u amplitude, prinas tudi 25°C in to tako v tropskem kot v kontinentalno-polarn,em zraku - v vseh letnih časih« Zadovoljivega tolmačenja za sedaj torej ni= Vrhovi ph grebeni v notranjosti imajo, kot posledico ab¬ solutne višine, naslednje temperature : v višini 243o m temperaturo 4°C, v višini2o4o m 6°C, v višinil65o m 8°C, v višinil26o m 10°:., v višini 87o m 12°C, v višini 480 m pa 14°0o V obmorskem pasu imamo v višini 62o m 14°C, v višini 44o m 16°C in v višini 7o m 18°C. o POSTAJE NA VRHOVIH li. POSTAJE NA JUŽNIH POBOČJIH IN V ODPRTIH KOTLINAH lil. POSTAJE V ZAPRTIH KOTLINAH N. POSTAJE NA ZRAČENIH MESTIH PRIMORSKE G.2 2500 r 2000 1500- 1000 - 500- G.3 G.4 Srednje maksimalne temperature /1931 - 1960 / JANUAR M 1:750000 Srednje minimalne temperature /1931 - 1960 / JANUAR H 1•750000 - 24 - SREDNJE MAKSIMALNE !N SREDNJE MINIMALNE TEMPERATURE ZRAKA (1931 - 1960) - 25 - 26 - - 29 - V - 30 - - 51 - Ut TV. Zaključek Ze v uvodu je bilo poudarjeno, da so karte srednjih eks- t remnih temperatur, izdelane v predloženem elaboratu, ne le v Sloveniji, temveč sploh v Jugoslaviji pionirsko delo in da bodo spoznanja, do katerih je uspel® priti med študijem zastavljenega problema, služila kot izhodišče za izdelavo mnogo vrst kart; vseh tistih, za katere se dokumentacija ne opira na terminska opazova¬ nja, temveč na opazovanja dnevnih ekstremnih vredbosti. Število takih kart pa gre v desetine. Tehnična izvedba kart:, izvlečenje izolinij, je sicer za¬ mudno in zahtevno , vendar v glavnem rutinsko delo in za to tudi k kartam samim ni potreben poseben komentar, ^e*- žišče dela je bilo na ugotavljanju temperaturne razpored- dbe v prostoru. M ajhna razprostranjenost Slovenije v v- sporedniški smeri je vzrok, da razsipanja kot posledice razlik v zemljepisne širini praktično ni. Bistveni del problema o prostorski razporedbi posamez¬ nega od obravnavanih parametrov je bilo ugotavljanje ši¬ rine uplivnega področja Severnega Jadrana, ob istočasnem iskanju količinskega temperaturnega ekvivalenta v posa¬ meznih delih prehodnega pas^„ Druga, nič manj zahtevna točka pa je bilo ugotavljanje višin inverzij v kotlinah in dolinah. Obe točki sta bili v domači strokovni literaturi že ob¬ ravnavani; venda;-' ril j ni bila izdelava kart srednjih ekstremnih temperatur. V prvem primeru /lit.3/ je bilo poznavanje prostorske razporedbe srednjih ekstremnih tem peratur le nujna pomoč, preko katere naj bi iz kompo¬ nent, to je razporedbe ekstremnih temperaur v prosto¬ ru prišli posredno do zakonitosti o prostorski razpo¬ redbi rezultante , namreč srednjih mesečnih temperatu, dobljenih iz terminskih opazovanj, ^ve od terminskih opazovanj, se vršita v bližini /časovni/ na¬ stopa dnevnih ekstremov, 32 V drugem primeru /lit.2/ pa so lili temperaturni pro tlemi zajeti kompleksno in je bil glavni cilj, prika¬ zati, kako zelo so parametri minimalnih temperatur po¬ gojeni v danih reliefnih razmerah od relativne višine , ta kako majhna pa je odvisnost pri vseh tistih parametrih, ki izvirajo iz dnevnih maksikalnih temperatur. V obeh primerih je uporabljena dokumantacija zadoščala za dosego zastavljenega cilja. Dokumentacija je namreč obsegala srednje mesečne in 'letne temperature dnevnih ekstremov le za 30 postaj, od katerih je imela le posta¬ ja Ljubljana popolen niz 1931-1960. V se ostale postaje imajo nepopolen opazovalni niz, velik del celo krajšega od 10 let. Nujne redukcije so bile izvršene le po podat¬ kih postaje Ljubljana. Izdelava kart predstavlja neprimerno zahtevnejšo nalogo. Zato so morala biti izkoriščena praktično vsa dosedanja opazovanja ekstremnih temperatur v Sloveniji5 saj more le upoštevanje številnih reliefnih posebnosti dati jasnejšo sliko o razporedbi poljubnega temperaturnega parametra v prostoru. Prav zato je bilo v predloženem elaboratu upo¬ rabljenih preko 120 postaj. Večji zahtevnosti naloge se je morala prilagoditi tudi iz¬ vedba redukcij na normalni niz 1931-1960. Kot sekularne po¬ staje so bile namreč pritegnjene obrobne postaje Austrije in Hrvatske. Dobljeni rezultati predstavljajo najtrdnejšo dokumentacijo, ki jo omogoča naša mlada opazovalna mreža. Kasnejše in zato tudi daljše opazovalne dobe bodo nudile trdnejšo oporo v odkrivanju zakonitosti. Glavni vzrok za večjo trdnost pa bo takojšnje preverjanje opazovanj, kar bodo omogočala spoznanja, dobljena v tem elaboratu. Ob pra¬ vilnem upoštevanju medsebojnega učinkovanja klimatskih fak¬ torjev na temperaturno razporedbo, bodo pravila, ugotovije- v tem elaboratu za Slovenijo, dobila široko uporabo tudi drugod. - 33 - POVZETEK Skrajni severozapadni del Jugoslavije predstavlja pre¬ hod med apneniškimi /južnimi/ Alpami in Dinarskim gor¬ stvom. Vse področje je izpolnjeno z globokimi alpskimi kotlinami in vmesnimi vicokogorskimi in aredogorskimi grebeni, ki preidejo na vzhodu v obrobno gričevje Pa¬ nonske nižine. Taka je situacija na S, ki pripada Alpam. Južno polovico pa pokrivajo kraška polja, uvale in vr¬ tače, razdvajajo pa jih visoke planote, katerih višine popuščajo od naj višjih planot v Trnovsken gozdu in Sne¬ žniku /preko 1.500m/ proti morju naglo, mnogo počasneje - pa proti skrajnemu jugozahodnemu delu panonskega, obrobja. Karakteristično za vse opisano področje je izrazita raz¬ gibanost reliefa, ki postavlja pred kartografa-klimatolo- ga zelo zahtevne naloge. Tesna povezava med klimo na eni strani in floro, fauno ter raznimi panogami človekovega udejstvovanja na drugi strani, je potisnila v novejšem času srednje mesečne tempe perature, dobljene iz terminskih opazovanj, močno ob stran. Težisšče je preneseno predvsem na srednjo ekstremne tem¬ perature, dobljeni iz dnevnih maksimov in minimov. V literaturi niso bili doslej publicirani principi, kako naj se pristopi k izdelavi srednjih ekstremnih temperatur. To vrzel naj bi pomagala zapolniti izkustva,-pridobljena pri izdelavi ustrezn^?|*za področje Slovenije. Površina celo¬ tnega področja znaša dobrih 20. OOOkm^, dokumentarij pa predstavljajo normalne vrednosti /1931-1960/ za 120 po¬ staj, kar predstavlja tudi za evropske razmere izjemno gostoto. Merilo vseh 4 kart /za januar in julij/ je 14» 1:750.000, izoterme pa so izvlečene na vsaki 2°C. Pravila, ki so se pokazala med analiziranjem temperaturnih - 34 ~ razmer v prostoru, so fizikalno utemeljena in bodo s pridom/služila, seveda le kot osnova, povsod, kjer ob¬ stojajo slične reliefne razmere. Pravila za izdelavo kart A. Srednjih maksimalnih temperatur 1. Srednjih maksimalnih temperatur v januarju: a. Gradient v vertikalni snieri snaša 0.38°C/l00m, vrhovi In grebeni v višini l.OOOm pa imajo temperaturo - 0.7 °0. b. Kotlinske postaje,v naj izrazitejših primerih* so za cca 1.0 °dh Padne j še od vrhov. c. Postaje na južnih pobočjih so za ca 1°C top- plejše od onih na vrhovih in grebenih d. Podobno visoke temperature inajo /relativno/ tudi kotlinska dna, če so lahko dostopna za vetrove. e. Dobro zračene postaje obalnega pasu so za cca 4°C toplejše od podobno lociranih postaj v notranj osti. 2. Srednje maksimalne temperature v juliju: 1.Gradient v vertikalni smeri znaša 0. 75°C/lOOir, vrhovi in grebeni v višini l.OOOm pa imajo temperaturo 20.5 °C. b. Razsipanja kot posledice razlik v lokaciji skoro ni in se srednje maksimalne temperature ravnajo skoro izključno po absolutni višini. c. Le ravninske in kotlinske postaje kažejo nekoliko višje temperaturo kot postaje na pobočjih in vrho vih, vendar razlike le v izjemnih primerih pre¬ koračijo prag 0.3°Co Pri kartah z merilom - 1:500.000 in večjih merilih mora ostati v al« pskem svetu tako majhna temperaturna razlika neupoš tevana. - 35 - B. Srednjih minimalnih temperatur 1. Srednjih minimalnih temperatur v januarju. a. 'Vrhovi in grebeni, katere talne i verzi j e pravil o- na ne dosežejo, kažejo v vertikalni razporedbi gradient 0.36°C/l00m. V višini /absol./ cca 1. OOOm pa je temperatura-63°C b. Kotline z najidealnejšimi pogoji za razvoj temp. inverzije so za cca 4°C hladnejše od vrhov in gre- genov. Gradient kotlin je isti kot gradient vrhov. Ta poteza je skupna za vse temperaturne parametre. c. Postaje na južnih pobočjih kažejo le v izjemnih primerih višje temperaturne, kot jih imajo one na vrheh. d. Obmorski pas je na vrhovih in grebenih za cca 4°C toplejši od enakih lokalitet v notranji Sloveniji. e. Dno doline Soče, ki ga ščitijo pred severnimi vetrovi Julijske Alpe, je za cca 4°C toplejše od kotlin v notranji Sloveniji. 2. Srednje minimalne temperature v juliju. a. Gradient v vertikalni smeri zanaša 0.5C°C/l00m vrhovi v višini l.OOOm pa imajo 31.3°C. b. Izrazito inverzne kotline so do 3°C, manj izrazito pa za 1-2°C hladnejše od vrhov in grebenov. c. Dolina Soče se skoro povsem izenači z notranjo Sloveni j o. d. Dobro zračena področja obalnega pasu in bliž- njega zaledja so /relativno/ cca 2 toplejše od e— nakih lokacij v notranjosti. L I TERATURA 1 . 2 . 3* 44 5. 6 . 7. Furlan D.: Linfluence du relief'sur la repartition des temperatures. VI. Internacijonalni kongres za alpsko meteorologijo. Beogra 1962. Furlan D.: Temperature v Sloveniji. Slovenska aka¬ demija znanosti in umetnosti, Institut za geogra¬ fijo, Ljubljana 1965- Furlan D.: Razporedba srednjih ekstremnih in srednj njih mesečnih temperatur v Sloveiji. Raziskovalno delo za "Sklad Borisa Kidriča", Ljubljana 1964 Furlan D., Pučnik J.: Klima osrednje Slovenije, HMZ SR Sloveije, Ljubljana 1964 Furlan D.: Klimatski opis porečja Save, Ljubljana 1959* Arhiv SR Sloveije. Furlan D.:Klima Fosočja.Ljubijana 1959. Arhiv HMZ SR Slovenije. Geiger R.: Das Klima der bodennahen Luftschicht. Braunschweig 1942. .Seidl F.: Das Klima vonKrnin. ^itteilungen des Mu- sealvereins fiir Krain. 1891-1902. 8 . wm