IvsiiRk i a f*Tyi* jr|T/ 1 ' / f r^j rj q r / j j m 'mm f š g f r f f'rm f 1 ^JiFITIL Zadruga mozirje Mercator - Zgornjesavlnjska kmetijska , zadruga Mozirje z.o.o. \ \ K6MOZRŠČITA MOZIRJ6 tel. 831-871 Ž€ IMFl Nfl ZRLOGI: ŠKROPIVA ZA VARSTVO - sadnega drevja Hi ji - poljščin - cvetnih rastlin VRTNA S6M6NA - DOTTO --ABC - SCMCNARNA Ljubljana - semena VAL6NTIN V ZALOGI SO GNOJILA - ORGANO > - GARDIN - NPK (pakiran v manjše vrečke) S6MCNSKI KROMPIR Strokovnjak - svetovalec pa vam lahko svetuje o pravilni uporabi semen in zaščitnih sredstev vsak torek in sredo od 9. do 11. ure. SC PRIPOROČAMO! /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d. Velenje Vse več je vlomov v stanovanja, hiše, avtomobile... Le 1/3 oškodovancev dobi povrnjene stvari, vlomilci pa... Da bodo vaše dragocenosti zavarovane pred vlomilci v času odsotnosti vam LB SPLOŠNA BANKA VELENJE d.d. nudi dobro zavarovan prostor BANČNI SEF, v katerega lahko shranite dragocene predmete in dokumente. Sefi so vam na voljo v ekspozituri RUDARSKI, ŠOŠTANJ in MOZIRJE. So različnih velikosti in jih je možno najeti za krajši ali daljši čas. Od tega je odvisna tudi višina najemnine. Plačilo najemnine je v primerjavi s posledicami nezaželjenega obiska neznatna naložba, zato čimprej poskrbite za varnost svojega premoženja. Vse podrobnejše informacije so vam na voljo v že omenjenih ekspoziturah Rudarska, Šoštanj in Mozirje. It'2 12 /ms N®s k» Vn Irena in Žan foto: Tomaž Pajk 4 Prisilna poravnava dolgov v GLIN-u Nazarje je bila uspešna 5 Bo oddaja lokalov v najem za nazarski Turist prava rešitev? Ali bo Solčava I le postala 1 samostojna občina? m m M Program prireditev v letošnjem mesecu kulture Gostja meseca: Irena Vrčkovnik Nova rubrika: Zdravniški nasveti Začetek težavnega dela Nova lokalna samouprava pričenja v drugi polovici januarja svoje naporno poslanstvo. Na prvih rednih sejah, če odmislimo konstitutivne, ki so bile pred Novim letom, se sestajajo občinski sveti in začenjajo z reševanjem aktualnih problemov, ki jih v novih občinah ne manjka. Pri tem ne mislim le na formalne in organizacijske probleme, temveč tudi na vsebinske, morda celo strateške, seveda v relativnih dimenzijah omenjenih lokalnih skupnosti. O seji lučkega sveta lahko preberete v pričujoči številki, medtem ko boste o sejah ostalih štirih svetov lahko brali prihodnjič. Vsi se bodo namreč sestali v roku enega tedna. Seveda se občinski svetniki ta trenutek veliko pogovarjajo o tem, kje bo imela občina prostore in kdo bo tam zaposlen, na vrata pa trkajo tudi problemi financiranja in prednostne naloge v posameznem okolju. V Lučah se tako, denimo, ubadajo s statusom Solčave, v Mozirju že razmišljajo o občinskem proračunu, na Ljubnem želijo čimprej nadaljevati že prej začeta dela v občini. Podobno je tudi v Nazarjah in v Gornjem Gradu. Na tihem se precej razmišlja tudi o delitveni bilanci bivše občine in o tem, kaj bo komu prinesla. Kajti tudi nove občine želijo biti čimbolj ekonomsko močne. Razumljivo. A sodeč po zadnjih statističnih podatkih občani zgornjesav-injskih občin proračunov ne bodo polnili kdovekako izdatno. Po omenjenih podatkih namreč v dolini za povprečno slovensko plačo (še vedno) zaostajamo za dobrih 15 odstotkov. Bo sploh kdaj drugače? Se pa v novih lokalnih skupnostih v Sloveniji precej razmišlja tudi o strategiji razvoja vsake od njih in tako so se (sicer na pobudo območne gospodarske zbornice) pred nedavnim sestali župani iz Zgornje Savinjske in Šaleške doline ter rekli nekaj besed o možnostih skupnega nastopa na turističnem trgu. Gesta, ki jo velja pozdraviti. Če pa se bo iz tega res kaj izcimilo, bomo šele videli. V tokratni številki se prvič pojavlja, kot smo napovedali, rubrika Zdravniški nasveti. Upamo, da bo uspešno dopolnila paket različnih nasvetov, ki so zdaj v našem časopisu že ustaljeni. Izkoristite možnost in se je čimveč poslužujte, nam in sebi v zadovoljstvo. Smo pa tudi že na pragu drugega meseca v letošnjem letu. Mesec februar je poimenovan kot mesec kulture in tudi letos se bo v njem zvrstilo obilo kulturnih prireditev. Njihov spored si lahko ogledate na strani 11 in skupaj z organizatorji vas vabimo, da si jih čimveč ogledate. Prav vsaka od njih si zasluži vaša cenjeno pozornost. Lep pozdrav do prihodnjič! Franci Kotnik U IMPRESUM Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, Nazarje, telefon in fax: 063/832-306, žiro račun: 52810-685-13016. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Stalni zunanji sodelavci: Edi Mavrič, Aleksander Videčnik, Karolina Grudnik, Ciril Sem, Tomaž Pajk. Tisk: Igea d.o.o., Savinjska cesta 2, Nazarje. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 63331 Nazarje, tel. in fax.: 063/832-306. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in forografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Odpovedi sprejemamo za naslednje tromesečje. AKTUALNO Znova dohodnina Počasi se približuje 31.marec 1995, ko bodo morali zavezanci za dohodnino oddati napovedi za leto 1994. Tako kot lani, tudi letos ta rok velja tudi za zavezance davka iz dejavnosti (obrtnike in samostojne podjetnike), kot tudi za zavezance od dohodkov iz premoženja (dohodki od prejetih najemnin). Obrazci napovedi za odmero dohodnine za leto 1994 so od lanskih nekoliko spremenjeni, vendar ne bistveno drugačni, tako da zavezancem pri izpolnjevanju ne bodo povzročali prevelikih težav, medtem ko za odmero dohodnine za leto 1994 že velja nov Zakon o dohodnini. Ugodne in ne ugodne novosti novega zakona Med ugodne novosti davčne zakonodaje pri odmeri dohodnine bi lahko šteli predvsem : poenotenje sistema odmere akontacij dohodnine med letom z dokončno odmero, zaradi česar zavezanci po odmerni odločbi dohodnine ne bi toliko doplačevali (predvsem tisti z nižjimi plačami) - neobdavčen del dohodka - po novem Zakonu o dohodnini se vsem zavezancem prizna enotna olajšava v višini 11% letne poprečne plače zaposlenih v RS v letu, za katero se dohodnina odmerja - povečanje olajšav za otroke - širitev postavk pri lastnih dohodkih vzdrževanih družinskih članih (štipendija se ne šteje več kot lastno sredstvo...) Med neugodne novosti zakona pa lahko štejemo predvsem : - povišanje davčnih stopenj pri nekoliko višjih dohodkih - znižanje davčne osnove za različna vlaganja po 9. členu Zakona o dohodnini se prizna le v višini 3H. Znižanja davčne osnove za različna vlaganja se niso le zmanjšala iz 10% na 3%, ampak so se spremenila tudi vlaganja, ki se štejejo kot olajšava pri odmeri dohodnine. Več o teh olajšavah pa boste lahko prebrali v naslednjih treh številkah Savinjskih novic. IZPOSTAVA RUJP MOZIRJE GOSPODARSTVO____________ Glin Nazarje Prisilna poravnava dolgov je uspela V največjem zgornjesavinjskem gospodarskem bolniku, nazar-skem Glinu, od 5. januarja dalje, ko je potekel rok za prisilno poravnavo dolgov, "dihajo nekoliko lažje". Poravnava je namreč uspela, dolgovi do upnikov so poravnani v predvidenih zneskih in kar je najbolj pomembno - na ta način se je podjetje, katerega usoda se je še pred letom dni zdela brezupna, izognilo stečaju. Da ne bi ponavljali dolge in zapletene zgodbe o kopičenju težav, izgubi jugoslovanskega trga in naraščanju dolgov, se spomnimo dejstva, da je Glin Nazarje leta 1992 pod svoje okrilje sprejel Sklad za razvoj RS. Sledili so številni neuspešni dogovori med posameznimi večjimi upniki, konec koncev pa se je večina upnikov, merjeno po višini njihovih terjatev do Glina, konec predlanskega leta odločila za prisilno poravnavo. To je pomenilo, da mora Glin v roku enega leta od 26-tih milijonov nemških mark vrniti polovico tega zneska. Pravzaprav je bila vrednost, ki jo je bilo treba povrniti, nekoliko višja - 14,7 milijona mark - saj je bilo za tri milijone mark zastavnih pravic. Sklad za razvoj je predvideval, da bo dolg poravnal s prodajo podjetja Glin Pohištvo, kar pa se ni zgodilo, čeprav sta se za nakup podjetja potegovala dva kupca: njegovi delavci in nemški kupec. Po mnenju sklada sta bili obe ponudbi za odkup prenizki. So pa delavci Glina predstavljali tudi enega od večjih upnikov zaradi neizplačanih oziroma premalo izplačanih osebnih dohodkov. Delavci so se strinjali, da za ta del, postanejo solastniki podjetja, poleg tega pa imajo še možnost internega odkupa s certifikati. Sklad za razvoj se je zaradi takšnega razpleta odločil, da Glinove dolgove odkupi s svojimi obveznicami. Upniki so bili poplačani v treh oblikah: z gotovino, z obveznicami in z lastninskimi deleži. Danes je v Glinovih hčerah, ki so samostojna podjetja, zaposlenih okrog 700 delavcev. Glede na to, da so v veliki meri razbremenjena dolgov iz preteklosti, bo predvsem od njih samih odvisno, kako uspešna bodo v prihodnje v vsakodnevnem boju na trgu. KF MGA Nazarje Gradijo prostore za konstrukcijski razvoj Kot je vodstvo Bosch Siemensa napovedalo že ob položitvi temeljnega kamna za gradnjo nove hale pred okroglim letom in pol, bo omenjeni nemški gigant, ki je stoodstotni lastnik nazarskega podjetja, semkaj preselil center za proizvodnjo in razvoj malih gospodinjskih aparatov na motorni pogon. Medtem ko je proizvodnja v določenem obsegu v tem času že stekla, pa konstrukcijskega razvoja do sedaj v Nazarjah ni bilo. Da bi ga lahko lokacijsko prestavili v nazarsko tovarno, so bili potrebni prostori in ustrezen kader. Z gradbenimi deli za dozidavo obstoječega objekta so pričeli pred nedavnim. Novi prostori bodo pretežno namenjeni razvojnemu oddelku, svoje mesto pa bodo dobili tudi razstavni prostor malih gospodinjskih aparatov, različni laboratoriji in arhiv. Za potrebe konstrukcijskega razvoja so del kadra že zaposlili, del pa ga še iščejo. Gre predvsem za diplomirane inženirje strojništva in elektrotehnike. Gradnja prizidka naj bi bila zaključena do sredine maja. KF Podjetniški kotiček Čas zaključnih računov ali po novem letnih poročil se nezadržno bliža, v roke pa nam je prišlo tudi besedilo novega pravilnika o poslovnih knjigah za samostojne podjetnike, čeprav pravilnik še ni objavljen v Uradnem listu. Zopet v času, ko imajo tisti, ki se ukvarjajo z vodenjem poslovnih knjig, najmanj časa za študij in uvajanje nečesa novega. Podobnih početij smo že dodobra navajeni in nas ne presenečajo. Pravilnik bo veljal od 1.1.1995, prinaša pa nekatere spremembe v primerjavi s prejšnjim. Uvaja (bolje obnavlja) cenzus, po katerem morajo samostojni podjetniki, ki presegajo dva od omenjenih kriterijev - 5 zaposlenih, 20 mio SIT letnih prihodkov, 10 mio povprečna vrednost aktive - pričeti z vodenjem poslovnih knjig po sistemu dvostavnega knjigovodstva. Cenzus za pričetek vodenja poslovnih knjig za posamezno leto bo ugotovljen na podlagi podatkov predpreteklega leta. Dvostavno knjigovodstvo se vodi na enak način, kot je predpisan za družbe. Čas usklajevanja, oziroma prilagoditveni rok je eno leto. Tudi večji samostojni podjetniki lahko torej v letu 1994 še vodijo knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva, do konca leta pa si lahko pripravijo pogoje za zahtevnejšo dvostavno knjigovodstvo. Način vodenja poslovnih knjig je tudi po najnovejšem pravilniku potrebno najaviti davčnim organom do konca leta za naslednje koledarsko leto oziroma v osmih dneh po tem, ko začne na novo opravljati dejavnost. Za leto 1995 bodo morali samostojni podjetniki, ne glede na to, po katerem sistemu vodijo poslovne knjige, oddati RUJP letno poročilo, ki poleg bilance uspeha, ki jo morajo zavezanci predložiti že za leto 1994, izdelati tudi bilanco stanja (prikaz premoženja in obveznosti do virov sredstev). Poslovne knjige, predpisane po novem pravilniku pa so: - knjiga prihodkov in odhodkov, ki mora poleg doslej znanih podatkov zagotoviti tudi evidenco terjatev in obveznosti, ki je lahko zajeta v sami knjigi prihodkov in odhodkov ali ločeno. Medtem ko doslej pri samostojnih podjetnikih plačila niso igrala posebne vloge in jih v pos-ovnih knjigah ni bilo potrebno evidentirati, bo ta evidenca odslej obvezna. - register osnovnih sredstev (enaka vsebina kot doslej) - knjiga ostalih terjatev in obveznosti, kamor se bodo vpisovali podatki o terjatvah in obveznostih, ki ne vplivajo na poslovni rezultat (avansi, bančna posojila...) Poslovni dogodki morajo biti v poslovnih knjigah praviloma sknjiženi v osmih dneh, najkasneje pa enkrat mesečno od dneva izstavitve oziroma prejema na mesto, kjer se vodijo poslovne knjige. Pravilnik prinaša tudi natančnejšo in bolj nedvoumno razlago nekaterih postavk, bolj približan je tudi slovenskim računovodskim standardom, ki so pravzaprav podlaga za knjiženje poslovnih dogodkov tudi za samostojne podjetnike. Bolj podrobno so v pravilniku med drugim določena tudi pravila amortiziranja osnovnih sredstev. Kot osnova za amortizacijo lahko služi nabavna vrednost po fakturi, obračun LC pri OS, izdelanem v lastni režiji, darilna pogodba, pri brezplačno pridobljenem OS pa njegova nabavna vrednost, če le-te ni, pa poštena vrednost OS, torej doslej velikokrat sporna in nepriznana cenitev. Amortizacija se obračunava in cnjiži najmanj enkrat letno. Še preden se bomo dokončno spoznali z novim pravilnikom, pa bo potrebno spraviti pod streho letna poročila za leto 1994, ki so prvič delana po slovenskih računovodskih standardih. Medtem ko so obrazci za samostojne podjetnike že na voljo, pa le-teh za družbe še ni oziroma jih sploh ne bo. Obrazec za obračun davka od dobička pravnih oseb, ki so ga družbe sicer dolžne predložiti do 31.3.1995, rabijo pa ga že pri pred-ožitvi bilančnih izkazov (BU, BS), - do 28.2., še ni zagledal luči sveta, čeprav je bil "tik pred objavo" že v začetku decem bra, obrazcev za bilančno stanje in bilanco uspeha pa sploh ne bo. )ružbe bodo potrebne podatke, v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah in slovenskimi računovodskimi standardi oblikovale in predložile same. Vida Skok GP Turist Nazarje Bo oddaja lokalov v najem prava rešitev? Stanje v gostinskem podjetju Turist Nazarje se v času od našega zadnjega poročanja pred štirinajstimi dnevi ni bistveno spremenilo. To seveda ne pomeni, da so vsi sedeli križem rok, a prave poteze so šele pred vrati. Smer pa je začrtana in predvideva radikalne ukrepe. Kot smo pisali, je upravni primeru mogoče izpeljati odbor podjetja zadolžil direktorja, Draga Riflja, da pripravi program ukrepov za sanacijo razmer. Direktor je to tudi storil, upravni odbor pa je njegov predlog temeljito proučil in ga nekoliko spremenjenega posredoval v obravnavo skupščini podjetja. Ta se je sestala v soboto, 21. januarja, v pros- lastninjenje v predvideni verziji, po kateri bi zaposleni in bivši zaposleni postali lastniki 60 odstotkov podjetja. Po uvodni razpravi na seji skupščine je predsednik upravnega odbora, Rudi Hramec, povedal, da zaradi preobremenjenosti z ostalimi zadolžitvami odstopa s funk- LOKAL ZARADI 0BM0VE DO NA0ALJWE6A ZAPRT ! liahlt eni ir bistro T Vrata lokala Savinja v Nazarjah bodo očitno zaprta še lep čas torih gostilne Dren na Rečici ob Savinji. Predlog upravnega odbora sta delegatom skupščine posredovala Rudi Hramec, predsednik, in Vera Robnik, član UO. Bistvena ugotovitev upravnega odbora je, da podjetja ni mogoče rešiti pred stečajem brez svežega kapitala. Slednjega je v tej situaciji mogoče dobiti na tri načine: z najemnino, s prodajo opreme in inventarja ter z najetjem kredita. Seveda pa brez tehnoloških viškov ne bo šlo, teh je po oceni upravnega odbora 10 do 12. Rešiti podjetje pred stečajem pa je seveda zelo pomembno, saj bo le v tem cije upravnega odbora. "S tem ima skupščina možnost v upravni odbor postaviti še enega svojega človeka. Sam ne želim nikomur vsiljevati svojega mnenja in ne želim se odločati tako ali drugače ter s tem komurkoli delati krivico. Pripravljen pa sem še naprej pomagati kot pravnik in kot znanec z nekaterimi strokovnimi službami." Po tem je Rudi Hramec tudi zapustil sejo skupščine. V nadaljnji razpravi so se delegati skupščine strinjali, da je z ukrepi potrebno pričeti čimprej, saj čakanje pomeni samo slabšanje razmer in v končni fazi stečaj. Skupščina je tako podprla predlog upravnega odbora, da se lokali Bistro T Nazarje, Dren Rečica in Planinka Ljubno oddajo v najem. Minimalna doba najema naj bi bila pet let, razpis za oddajo lokalov v najem pa naj bi se najprej opravil v samem podjetju. To bi pomenilo, da imajo zaposleni prednost, šele nato, če pri zaposlenih odziva ne bi bilo, pa bi objavili javni razpis. V najem bi se oddali izključno gostinski lokali, pomembni pri tem pa so še drugi predvideni pogoji najema. Tako naj bi najemnik ob sklenitvi pogodbe plačal določeno pris tojbino, ki bi jo vodstvo podjetja uporabilo za izplačilo odpravnin tehnološkim viškom. Poleg tega bi moral najemnik odkupiti opremo in inventar lokala, najemnina pa bi se določila selektivno za posamezne lokale. Prav tako naj bi bil najemnik dolžan zaposliti optimalno število Turistovih delavcev za ta lokal. Turist bi bil udeležen v določenem odstotku od vrednosti bruto prometa, najemnik pa naj bi 50% nabave vršil preko Turista, v kolikor bi bile cene enake ali ugodnejše kot pri konkurenci. Zaposleni v gostilni Savinja Nazarje naj bi postali tehnološki višek, ker ta lokal v kratkem skoraj zagotovo še ne bo odprt. Slaščičarne v Mozirju naj ne bi oddali v najem, pač pa naj bi na podlagi internega razpisa razmerje uredili s pogodbo o poslovodenju. Skupščina je tudi menila, da naj bi Rudi Hramec kljub odstopni izjavi ostal član upravnega odbora, medtem ko naj bi novega predsednika upravni odbor izvolil sam. Poleg tega je skupščina zadolžila upravni odbor, da apelira na direktorja (na seji skupščine ni bil prisoten - menda zaradi bolezni), da bo korektno izvajal dogovorjen način reševanja težav in da takoj prekine pogodbo o zaposlitvi z Miranom Urat-nikom, ki opravlja dela in naloge vodje obratov. Seveda pa tudi s tem stvari še niso dokončne, kajti od Novega leta dalje ima zadnjo besedo pri Turistovih poslovnih odločitvah Sklad za razvoj RS. KF POSLOVNE INFORMACIJE GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA VELENJE TRG MLADOSTI 2, P.P.45 63320 VELENJE TELEFON 063/856-920 TELEFAX 063/855-645 1. Obveščamo vas, da je 25.1.1995 ob 9.00 uri na Gospodarski zbornici Slovenije/Ljubljana SLOVENSKO - ROMUNSKO poslovno srečanje. Z romunske strani sodeluje 11 podjetij iz kemične, prehrambene, pohištvene, avtomobilske in trgovske branže. Podrobnejše informacije in prijavnice so na razpolago na Območni zbornici Velenje. 2. Prejeli smo razpis za vlaganje zahtevkov za dodelitev kontigentov za uvoz končnih tekstilnih izdelkov. 3. 20. in 21. marca 1995 bo v Dortmundu prireditev Europartenariat, to je poslovno srečanje malih in srednjih podjetij. Pričakujejo udeležbo 500 nemških in 1400 podjetij iz cele Evrope. Udeležba je brezplačna. Katalog in prijavnice so na razpolago na Območni zbornici Velenje. 4. Združenje podjetnikov Slovenije in Gea College vabita v VEČERNO ŠOLO PODJETNIŠTVA. Cilj programa je usposobiti podjetnike, managerje za organiziranje in vodenje podjetij ali delov večjih podjetij. Šola je sestavljena iz petih vsebinskih modulov (podjetniška vizija, marketing, managment, finance-ekonomika-računovodstvo in kadri). Potekalo pa bo 4 mesece, in sicer 2x tedensko, ob torkih in četrtkih ob 18.00 - 20.30 ure. Pričetek bo 14. februarja 1995. Osnovna cena je 144.000 SIT za udeleženca. Ceno sofinancira Ministrstvo za gospodarske dejavnosti in Gospodarska zbornica Slovenije, tako da je cena za podjetnike, ki poravnavajo članarino GZS, cena le 85.200 SIT, plačljivo v dveh obrokih. Število udeležencev je omejeno na 25 slušateljev. Vse informacije in prijavnice dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje. 5. Vabimo vsa podjetja na seminar "Celovito obvladovanje kakovosti (TQM) in standardi serije ISO 9000, ki bo v Topolšici 31. januarja od 9.00 - 14. ure. Prijave sprejemamo na Območni gospodarski zbornici Velenje, telefon 063/856-920. 6. Gospodarska zbornica Slovenije in Območna zbornica Kranj organizirata predstavitev dela slovenskega gospodarstva na 27. mednarodnem strokovnem sejmu gastronomije, turizma in gostinske opreme GAST 95, ki bo od 11. do 15. marca 1995 v Celovcu. Organiziran nastop slovenskih razstavljavcev na omenjenem sejmu bo potekal pod sloganom: KAKOVOST ZA SPREJEMLJIVO CENO. Rok za zbiranje prijav je 30. januar 1995. Vse podrobnejše informacije lahko dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje. 7. Izobraževalni center za razvoj podjetij iz Maribora vabi na naslednje seminarje: - seminar: Kako znamka izdelka vpliva na uspešnost podjetja Seminar bo potekal 16. februarja 1995 od 8.30 do 16. ure v prostorih ICRP v Cankarjevi ul. (1. nadstropje) v Mariboru. Kotizacija z gradivom in prigrizkom v času kosila znaša 18.000 SIT. - seminar: Kako uspeti s franšisingom Seminar bo potekal 15. februarja 1995 od 8.30 - 16. ure v prostorih ICRP v Cankarjevi ul. (1. nadstropje) v Mariboru. Kotizacija z gradivom in prigrizkom v času kosila znaša 16.000 SIT. Podrobnejše informacije lahko dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje. 8. Od republiške carinske uprave smo prejeli podrobnejša navodila za prevoz neocarinjenih kosovnih pošiljk za uvoz, izvozno ocarin jenih kosovnih pošiljk na enem, skupnem prevoznem sredstvu v cestnem prometu ter navodila za carinski nadzor nad zbirnimi pošiljkami v skupnem prevozu. Navodila so na razpolagi na Območni gospodarski zbornici Velenje. 9. Opozarjamo vas na Gospodarski vestnik št. 1-2, kjer je objavljen pregled vseh sejmov sveta v letu 1995. Prav tako je objavljen razpis za dodelitev kontingentov za uvoz končnih tekstilnih izdelkov. VSE PODROBNEJŠE INFORMACIJE LAHKO DOBITE NA OBMOČNI GOSPODARSKI ZBORNICI VELENJE, TRG MLADOSTI 2. TELEFON: 063/856-920 GOSPODARSKA ZBORNICA OBMOČNA ZBORNICA VELENJE TRG MLADOSTI 2.P.P.45 63320 VELENJE TELEFON: 063/856-920 TELEFAX: 063/855-645 Uvajanje dualnega sistema poklicnega izobraževanja Meseca februarja 1995 bo objavljen razpis za vpis v 1. letnik srednjih šol za šolsko leto 1995/96. V tem razpisu bo Gospodarska zbornica Slovenije objavila tudi učna mesta, ki jih bodo ponudila podjetja za učence, ki se bodo vpisali v 1. letnik triletnih programov poklicnega izobraževanja, ki so prilagojeni za periodično organizacijo pouka. Značilnosti teh programov so: * Učenec je praviloma v 1. letniku 5 tednov, v 2. letniku 23 tednov in 3. letniku 21 tednov na praktičnem usposabljanju v podjetju (periodična organizacija pouka). * V podjetju vodi praktično usposabljanje mentor (izobraževalec), ki mora imeti z določili posameznega programa ustrezno izobrazbo, delovne izkušnje in pedagoško andragoško usposobljenost. * Učna mesta v podjetju bodo pregledale komisije, ki jih imenuje Gospodarska zbornica. * Pred začetkom izobraževanja sklenejo šola, podjetnik in starši učenca pogodbo o izobraževanju, ki opredeljuje obveznosti in pravice učenca in podjetnika. Seznam poklicev, za katere so že ustrezno prilagojeni programi za periodično organizacijo: 1. Strojništvo, smeri - oblikovalec kovin (poklic: orodjar) - preoblikovalec in spajalec kovin (poklica: konstrukcijski ključavničar, avtoklepar) - monter in upravljavec energetskih naprav (polici: monter hladilnih naprav, ogrevalnih naprav in plinskih naprav) - finomehanik in urar (poklica: finomehanik, urar) - zlatar-filigranist (poklic: zlatar-filigranist) - mehanik vozil in voznih sredstev (poklic: avtomehanik) 2. Mizar in tapetnik (poklica: mizar, tapetnik) 3. Frizer (poklic: frizer) 4. Izdelovalec in predelovalec usnja (poklici: usnjarski galanterist, usnjarsko-krznarski konfekcionar, čevljar) 5. Tekstilec (poklic: šivilja-krojač, pletilec) 6. Gradbinec (poklica: zidar, tesar) 7. Avtoličar (polic: avtoličar) Podjetja prosimo, da število učnih mest za navedene poklice pošljete na Območno gospodarsko zbornico Velenje, Trg Mladosti 2, p.p.45 Velenje. Tel&Fax: Smučišče Kamp Ivanija v Logarski dolini organizira ZAČETNI TEČAJ SMUČANJA ZA ODRASLE Tečaj bo potekal od 30.1. do 3.2. od 16. do 18. ure. Prijave v bifeju v kampu ali po tel. 846-008. GZS Območna zbornica Velenje O razvoju turizma v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini "Turistična ponudba ožjega in širšega območja je sestavljena iz spleta storitev, ki jih opravljajo različni subjekti v zasebnem in javnem sektorju. Za zagotovitev vseh sestavin, ki so nujne za oblikovanje konkurenčne ponudbe, ki zajema celotno območje, je nujno organizirano sodelovanje zasebnega in javnega sektorja na območju, ki lahko samostojno oblikuje turistično ponudbo. Za njeno predstavitev in prodajo je nujno, pa tudi smotrno sodelovanje in usklajevanje ponudb na regionalni in narocionalni ravni." S temi besedami je velenjska podružnica slovenske gospodarske zbornice vabila na posvet o možnostih razvoja turizma v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini ter o možnostih povezovanja in skupnega oblikovanja turističnega marketinškega nastopa, ki je bil v petek, 13. januarja v Vili Široko v Šoštanju. Udeležili so se ga župani občin na omenjenem območju, poslanca državnega zbora Franc Avberšek in Ivo Verzolak, državni svetnik dr. Jože Zupančič in predstavniki podjetij, ki se tako ali drugače ukvarjajo s turizmom ter predstavniki turističnih zvez. Kot predstavnik Ministrstva za gospodarske dejavnosti se je posveta udeležil Stane Bizjak. Le-ta je prisotnim po pozdravu direktorja območne zbornice, Boža Lednika, in šoštanjskega župana, dr. Bogdana Meniha, tudi na kratko pojasnil strategijo razvoja turizma v Sloveniji. Strategija temelji na dejstvu, da nas je Slovencev bistveno premalo za naš lastni trg in da za normalno delo potrebujemo vsaj 50 odstotkov tujih gostov. Seveda pa se ne smemo zadovoljiti z razvojem kakršnegakoli turizma temveč le kakovostnega turizma. Za uspešen napredek turizma je potrebna ustrezna promocija in na nivoju države v ta namen pripravljajo ustanovitev zavoda za promocijo in pospeševanje razvoja turizma. Za promocijo je potreben denar in prav bi bilo, da bi v "Žakelj" zanjo prispevali vsi, ki imajo neposredno ali posredno korist od turizma. Kot je povedal Bizjak, je v razvitih državah tri četrtine vseh turističnih objektov v družinskem upravljanju, kar pomeni, da turizem praviloma ne prenese velikih sistemov z velikim številom delavcev. Stanje na področju turizma v Zgornji Savinjski dolini je predstavil Marko Lenarčič iz podjetja EPSI Nazarje. Povedal je, da se leta 1992 sprejeti plan razvoja turizma v dolini uresničuje, to pa velja tudi za program promocije doline. Kako je s turizmom v Šaleški dolini, je razložil Alojz Hudarin. Po njegovem mnenju sta Zgornja Savinjska in Šaleška dolina tako različni, obenem pa sta tako blizu, da se lahko odlično dopolnjujeta ter marketinško ponudita skupaj. Predstavnik podjetja Sipina, Jaro Berce, je predstavil zasnovo informacijskega sistema v slovenskem turizmu, ki predvideva mrežo turističnih informacijskih centrov (TIC) v smislu zbiranja in posredovanja informacij, promocije in razvoja turizma. Stane Bizjak je v nadaljevanju pojasnil koncept turistične promocije, ki je zasnovan po posameznih regijah. Šaleška in Zgornja Savinjska dolina po tej delitvi spadata v regijo Pohorje, ki ima podobne naravne karakteristike kot nemški Schwarzwald. Regijo Pohorje je prej tvorilo 19 občin, sedaj pa 54. V razpravi je bilo opozorjeno na vlogo turističnih društev, ki delujejo na neprofitni bazi, vendar v krajih običajno pomenijo gibalo večjih turističnih prireditev. Veliko besed je bilo namenjenih tudi problemom, ki se na turističnem področju kažejo v povezavi z zasebno lastnino. Občinski svet Luče Solčavani morajo izvoliti sogovornike Svet občine Luče ob Savinji se je na svoji drugi seji sestal v sredo, 18, januarja. Glavna točka dnevnega reda se je nanašala na problematiko v zvezi s Solčavo, svetniki pa so spregovorili tudi o kadrovskih in drugih aktualnih zadevah. Franc Avberšek je tako opozoril na vprašanje zasebnih gozdov, še posebej to velja za našo dolino, saj (še) ni jasno, kako jih bodo lahko “koristili" turisti. Razprava ni obšla tudi perečih ekoloških problemov Šaleške doline. Toni Rifelj, župan občine Gornji Grad, je predstavil zamisel razvoja kraja in Zadrečke doline, za celotno območje bivše občine Mozirje pa je menil, da vsekakor potrebuje lasten informacijski center. Svoja razmišljanja so podali tudi Marjan Prelog, di- rektor RTC Golte, Gusti Lenar, direktor podjetja Logarska dolina, Božo Plesec, predstavnik Ekološko hortikul- turnega društva Savinski gaj, in Mirko Zamernik, župan občine Luče. Udeleženci posveta so se razšli z ugotovitvijo, da so tovrstna srečanja vsekakor potrebna in koristna, dejanski rezultati pa bodo odvisni predvsem od zainteresiranosti tistih, ki se s turizmom na tak ali drugačen način ukvarjajo v svojih okoljih. KF Kot je v uvodu povedal župan Mirko Zamernik, je največji problem glede Solčave v tem, ker v tej volilni enoti niso izvolili treh svetnikov, kot je bilo to predvideno z zakonom, ampak so volitve bojkotirali. Tako sedaj občinski svet nima pooblaščenih sogovor nikov za pričetek razprave o odcepitvi Solčave oziroma o ustano vitvi lastne občine. Člani občinskega sveta so bili mnenja, da Solčavani morajo izvoliti svoje predstavnike v ta organ, v kolikor želijo, da bodo potrebne aktivnosti stekle po tej ustrezni poti. Občinski svet odceptivi Solčave namreč ne nasprotuje. Da bi ugotovili, če v Solčavi obstaja interes za izvedbo nadomestnih volitev treh svetnikov, naj bi bila že v sredo, 25. januarja, izredna seja sveta, posvečena izključno tej problematiki, na katero so povabili tudi Damjana Haudeja in Janez Čerka iz Solčave. Vse stroške nadomestnih volitev bo v primeru, da do njih res pride, morala nositi občina, zato jih kar "na pamet" res ne gre razpisovati. Solčava lahko v sklopu občine Luče, dokler ne postane občina, dobi status krajevne skupnosti, ki je lahko tudi pravna oseba, odvisno od dogovora. Toda najprej morajo za poga jalsko mizo sesti pooblaščeni sogovorniki. V nadaljevanju seje je župan Mirko Zamernik predstavil zamisel glede občinske uprave v Lučah. V skladu z republiškimi priporočili naj bi bila v takšni občini, kot je Luče, redno zaposlena dva delavca: tajnica in koordinator. Za prvo delovno mesto, ki bi zajemalo tudi finančna in knjigovodska opravila, je Zamernik predlagal Marto Poznič, vodjo proračuna bivše občine Mozirje, predlagal pa je tudi, da se v smislu čim-boljšega operativnega vodenja občine na drugem delov nem mestu zaposli sam. Občinski svet je predlog načelno podprl in zadolžil župana, da do naslednje redne seje pripravi predlog opisa del in nalog ter temu ustrezno ovrednotenje delovnih mest. Občinski svet je tudi sklenil, da bo za pripravo statuta občine angažiral pravnega strokovnjaka. Zupan je seznanil člane sveta, da občina že ima odprt žiro račun, na katerega so že bila nakazana sredstva za cesto v Kritički log. V zaključnem delu seje so svetniki spregovorili še o projektu CRPOV v Lučah in o morebitnem sodelovanju pri ustanovitvi turistično informacijskega centra Zgornje Savinjske doline. KF ______________IZ OBČIN_____________ Gornji Grad Krajevna skupnost tudi v bodoče Na svojem zadnjem, v nekem smislu poslovilnem srečanju, so se člani sveta KS Gornji Grad dogovorili, da bo krajevna skupnost tudi v bodoče delovala kot pravna oseba. Njihova odločitev izhaja iz dejstva, da je sedanja občina formirana iz treh krajevnih skupnosti, poleg gornjegrajske sta tu še Nova Štifta in Bočna. V pogovoru z županom, dosedanjim predsednikom sveta KS, so se dotaknili problematike nekaterih že začetih del in opredelili bodoče načrte. Novi občinski svet naj bi se na svoji prvi letošnji seji posvetil predvsem kadrovski politiki, od katere bo v mnogočem odvisno delovanje nove občine. Edi Mavrič IZ OBČIN Solčava Svetnikov (kot kaže) ne bodo volili Minulo nedeljo se je v zadružnem domu v Solčavi sestal tamkajšnji svet krajevne skupnosti in obravnaval problematiko statusa Solčave v sedanji občini Luče. Seje se je udeležil tudi poslanec Slovenske ljudske stranke v Državnem zboru, dr. Franc Zagožen. Kot smo izvedeli, so na seji člani sveta sprejeli stališče, da nadomestnih volitev za tri člane občinskega sveta Luče ne bodo izvedli, pač pa naj bi Solčava dobila status krajevne skupnosti. Ta rešitev bi bila začasnega značaja, saj naj bi po ustrezni proceduri čimprej dosegli, da bo Solčava postala samostojna občina. Pomoč pri tem je Solčavanom obljubil tudi dr. Zagožen, ki si je po seji ogledal stanje na Maces-nikovem plazu v Podolševi. Sprejeta stališča naj bi predstavnik iz Solčave prenesel tudi občinskim svetnikom v Lučah na njihovi izredni seji, ki je bila predvčerajšnjim. KF Naše občine so med najmanjšimi Po podatkih iz marca lanskega leta, ki jih je objavil slovenski statistični zavod, sodijo občine, ki so nastale na območju bivše občine Mozirje z izjemo nove občine Mozirje med najmanjše v Sloveniji. Prvo mesto si je "priborila" Ljubljana, ki je prehitela prej največji Maribor. Občina Ljubljana šteje 272.650 prebivalcev, občina Maribor 134.475, Kranj na tretjem mestu 50.863, Celje na četrtem 50.648 itd. Občina Žalec je na osmem mestu s 37.812 prebivalci, mesto za njo pa je občina Velenje s 33.428 prebivalci. Kamnik je trinajsti s 28.766 prebivalci, v sredini razpredelnice najdemo Šoštanj s 8.136 prebivalci. Občina Mozirje s 6.179 prebivalci se nahaja nekako pred začetkom zadnje tretjine. Povsem pri repu najdemo: 133. Ljubno 2.793, 135. Gornji Grad 2.712, 136. Šmartno ob Paki 2.638, 139. Nazarje 2.566 in 142. Luče 2.283 prebivalcev. Upati je, da ne bo število prebivalcev tudi merilo za nivo življenskega standarda v novih slovenskih občinah. Mozirje Vsakoletno srečanje starejših krajanov V telovadnici mozirske osnovne šole je bilo v petek, 6. januarja, tradicionalno srečanje starejših krajanov. Udeležence srečanja sta pozdravila župan občine Mozirje, Jakob Presečnik, in predstavnik KS ter občinski svetnik Anton Venek. V kulturnem programu, ki so mu starejši z zanimanjem prisluhnili, so nastopili učenci OŠ Mozirje in upokojenski pevski zbor iz Mozirja pod vodstvom Antona Acmana. V imenu udeležencev srečanja se je organizatorjem zahvalila Pavla Trogar, tako eni kot drugi pa so bili enotnega mnenja, da je tovrstno srečanje za starejše še kako pomembno, saj jim tudi skromna pozornost v jeseni njihovega življenja veliko pomeni. Sproščen klepet in zadovoljstvo po "uradnem" delu srečanja je zgolj potrditev navedenega dejstva. KF NE POZABITE: UGODNI PLAČILNI POGOJI VSI AVTOMOBILI NA KREDIT PUNTO“ AVTO HIT 94 AVTOŽUNTER OD A DO Ž KF Lepota ledu Kogar je v minulih dneh pot zanesla proti Logarski dolini, je imel v krajši soteski, ki jo imenujejo Krznarjeve peči, možnost videti lepoto ledu. Nešteto ledenjh sveč, velikih in majhnih, se je obešalo preko kamnitih polic proti tlom. Nekatere od sveč so bile že kar zavidljive velikosti, a kaj, ko jih bo prva toplota, čeprav se skrivajo v senci, slej ko prej stalila in povrnila v prvotno podobo - vodo. Zveza kulturnih organizacij Nujnost kulturne enovitosti Prva seja izvršilnega odbora ZKO za Zgornje Savinjsko dolino, razširjena je bila s predsedniki oziroma predstavniki kulturnih društev, je bila prvenstveno namenjena pripravi programa meseca kulture za leto 1995. Kljub popolni nedorečenosti prihodnjega financiranja se priprave za obeležitev meseca kulture po društvih odvijajo s polno paro. Še več, letos se je aktivnostim pridružila tudi Rečica, ki je v preteklih letih svoje moči usmerjala predvsem v obnovo kulturnega hrama. Ni torej naključje, da bo prav Rečici ob Savinji pripadla čast organiziranja osrednje kulturne proslave v Zgornji Savinjski dolini. Na njej bodo zaslužnim kulturnim delavcem podelili priznanja ZKO. Ob tej priložnosti naj bi večer popestrili pevci kvarteta DO, vrhunska vokalna skupina, sestavljena iz članov legendarnega Slovenskega okteta. Ni odveč omeniti, da stroške gostovanja omenjene skupine krije Zavod za kulturo, ki na tak način omogoča ljudem užitke, kateri so brez dvoma enkratni in težko ponovljivi. Bivši izvršni svet bivše mozirske občine je ob rebalansu občinskega proračuna dodelil ZKO dodatnih 408.000 SIT, ki bodo namenjeni za delovanje društev. Predstavniki društev so bili enotnega mnenja, da se bo potrebno v kulturi povezovati tudi v bodoče, neodvisno od novih občinskih mej, mogoče vsled tega dejstva še bolj, saj se jasno čuti potreba po področnih aktivnostih. EM KULTURNO PROSVETNO DRUŠTVO GORNJI GRAD Uprizarja: A.T. Linhart - E. Mavrič TA VESELI DAM ali MATIČEK SE ŽEMI sobota 4.2.1995 ob 19. uri nedelja 5.2.1995 ob 15. uri v dvorani kulturnega doma Vabljeni! 0:M:tj.TTTT-Ubl-AM O Kultura - sredstvo, ki posvečuje namen? O kulturi obče in splošno govorimo, v kolikor seveda smemo verjeti nekaterim indicem, praviloma takrat, ko se želi prikriti ali kako drugače zamegliti njen vpliv na jasno in seveda tudi temu nasprotno naravnanost njenih protagonistov in še bolj nasprotnikom. S tega mesta seveda ne govorimo o kulturi osebnosti in dejanj, ki iz nje izhajajo, čeprav se ne izključujeta popolnoma, ampak in predvsem o kulturi, katero manifestirata beseda slovenskega jezika in njena moč na rast narodne identitete. Gradnja in skrb zanjo sta kljub doseženi državnosti nujnost, katera sama po sebi ne zagotavlja njenega obstoja. Govoriti o kulturi v dneh, ko vstopamo v mesec, kateri ji je zaradi pesnika Prešerna in njegove smrtne nesmrtnosti farizejsko namenjen, jasno očrtava ozkost prostora, ki ga ji namenjamo. Še ta se manifestira v svrhe lastne pompoznosti, namesto da bi ob tem uvideli globočino poslanstva akterjev, ki prezentirajo besede, like in stvaritve v najširše pore splošnega povezovanja. Dejstvo je, da po nekakšni čudni, a vendar za splošno mislečega človeka nelogični logiki čas in razmere (te oblikujejo ljudi) nekako niso naklonjene kulturi. Le-ta se sama po sebi kot imaginaren pojem zrcali skozi njene ustvarjalce in prenašalce. Še posebej bodo stvari zaznavne (naj mi bo opravičeno vizionarstvo) v tako imenovani tranziciji, ko se vzpostavljajo sistemi organiziranosti in interesne sfere že obstoječih občin. Spremeniti in predrugačiti utečene tokove in povezave, ki so na območju bivše Zveze kulturnih organizacij bivše občine Mozirje na nek način simbolizirale enovitost Zgomjesavinjskega prostora, lahko v črno beli tehniki pomeni prehod od životarjenja k umiranju. S to bojaznijo se več ali manj srečujejo tudi drugi dejavniki tako imenovanih družbenih dejavnosti. Dejstvo ostaja, da bo prav zmožnost skupnega prezentiranja potreb kulturnega delovanja in ohranitev vsaj dosedanjih pozicij društvom zagotavljala osnovne kriterije, na katerih bodo gradili svoje poslanstvo. Mesec kulture je torej na nek način priložnost inventure in še bolj faza objektivne pripravljenosti dati in priznati kulturi mesto, ki ji pripada. Ne gre samo za državni nivo, ampak predvsem za njim položaj v pogojih in videnjih znotraj novih obän. Ne kaže se slepiti in verjeti v statusno neodvisnost kot nekaj samoumevnega. Dejstvo je, da bodo kulturniki, z vsemi vzponi in padci vred, pristali prav na pozicijah, katere si bodo izborili sami. V nasprotnem se kulturi piše mesto lakaja, potrebnega zgolj in samo na podlagi žalostne ugo- j tovitve, namreč, odigrati svojo vlogo v interesu nekih drugih potreb. In če tudi v kulturi velja upoštevati zakon recipročnosti, se za kulturo ni bati. Načeloma. Življenje in poznavanje notranjih okvirov njenih pozicij, ki ji po že davno vcepljeni maniri pripisujejo uspešnost predvsem v razmerah životarjenja, napovedujejo, izraženo s Prešernom, ne boj ampak mesarsko klanje. Edi Mavrič Zveza kulturnih organizacij in Zavod za kulturo za Zgornjo Savinjsko dolino vabita na prireditve 10. meseca kulture 1995 PROGRAM PRIREDITEV Rečica ob Savinji 8.2. ob 15. uri - Kulturni dom Rečica Slavnostna otvoritev meseca kulture s podelitvijo priznanj in plaket kulturnikom Zgornje Savinjske doline - program: Kvartet DO 19.2. ob 15. uri - Kulturni dom Rečica Koncert malih vokalnih skupin (Škrjanček, Savinjski Ave, Rožmarin, Mavrica iz Velenja) 26.2. ob 18. uri - Kulturni dom Rečica Gledališka igra: Linhart-Mavrič "Matiček se ženi" - v izvedbi dramske skupine PD Gornji Grad 4.3. ob 16. uri - Kulturni dom Rečica Koncert Godbe na pihala in deki. PZ Škrjanček PD Rečica Nazarje 7.2. ob 18. uri - Delavski dom Nazarje Pozdrav kulturnemu prazniku v izvedbi PD Nazarje 11.2. ob 18. uri - Delavski dom Nazarje Gledališka igra: Linhart-Mavrič "Matiček se ženi" - v izvedbi dramske skupine PD Gornji Grad 17.2. ob 18. uri - Delavski dom Nazarje Koncert Glasbene šole Nazarje 5.3. ob 15. uri - Delavski dom Nazarje Koncert malih vokalnih skupin (Savinjski Ave, Rožmarin, Škrjanček, Mavrica iz Velenja) 17.2. ob 8. uri - Delavski dom Nazarje (za OŠ) ob 9.30 uri - Delavski dom Nazarje (za OŠ) Gledališka igra: J. Bračič "Vse, razen hotela" - v izvedbi gledališke sekcije ŠKUD-a osnovne šole Mozirje Nova Štifta 25.2. ob 16. uri - Kulturni dom Nova Štifta Gledališka igra: Kosmač-Petek "Kam iz zadreg" - v izvedbi gledališke skupine PD Nova Štifta 26.2. ob 15. uri - Kulturni dom Nova Štifta Gledališka igra: Kosmač-Petek "Kam iz zadreg" - v izvedbi gledališke skupine PD Nova Štifta Gornji Grad 4.2. ob 19. uri - Kulturni dom Gornji Grad Gledališka igra: Linhart-Mavrič "Matiček se ženi11 - v izvedbi dramske skupine PD Gornji Grad 5.2. ob 15. uri - Kulturni dom Gornji Grad Gledališka igra: Linhart-Mavrič "Matiček se ženi" - v izvedbi dramske skupine PD Gornji Grad Bočna 19.2. ob 15. uri - Zadružni dom Bočna Koncert pevskih zborov PD Bočna in Oktet iz Šoštanja 5.3. ob 16. uri - Zadružni dom Bočna Gledališka igra: Linhart-Mavrič "Matiček se ženi" - v izvedbi dramske skupine PD Gornji Grad Solčava 25.2. ob 16. uri - Zadružni dom Solčava Vinarska 95 Luče ob Savinji 9.2. ob 11. uri - OŠ Luče Pozdrav prazniku v izvedbi PD Luče in OŠ Luče 10.2. ob 18. uri - Gasilski dom Luče Gledališka igra: Linhart-Mavrič "Matiček se ženi" - v izvedbi dramske skupine PD Gornji Grad 18.2. ob 18. uri - OŠ Luče Koncert Godbe na pihala, pevskih zborov PD Luče in gostujočega zbora iz Starega trga pri Ložu Ljubno ob Savinji 7.2. ob 17. uri - Prosvetni dom Ljubno Pozdrav prazniku v izvedbi PD Ljubno in OŠ Ljubno 18.2. ob 19. uri - Prosvetni dom Ljubno Gledališka igra: Linhart-Mavrič "Matiček se ženi" - v izvedbi dramske skupine PD Gornji Grad 5.3. ob 18. uri - Prosvetni dom Ljubno Koncert Godbe na pihala in pevskih zborov PD Ljubno Lepa njiva 12.2. ob 15. uri - OŠ Lepa Njiva Gledališka igra: Kosmač C. "Kam iz zagate" - v izvedbi gledališke skupine PD Lepa Njiva 5.3. ob 15. uri - OŠ Lepa Njiva Koncert moškega PZ Lepa Njiva 18.2. ob 15. uri - OŠ Lepa Njiva Gledališka igra: J.Bračič "Vse, razen hotela" - v izvedbi gledališke sekcije ŠKUD-a osnovne šole Mozirje Šmihel nad Mozirjem 5.2. ob 15. uri - OŠ Šmihel Krajevna kulturna prireditev v izvedbi PD Šmihel 19.2. ob 15. uri - OŠ Šmihel Gledališka igra: Kosmač C. "Kam iz zagate" - v izvedbi gledališke skupine PD Lepa Njiva 26.2. ob 11. uri - OŠ Šmihel Gledališka igra: J. Bračič "Vse, razen hotela" - v izvedbi gledališke sekcije ŠKUD-a osnovne šole Mozirje Mozirje 7.2. ob 18. uri - Kulturni dom Mozirje Pozdrav prazniku v izvedbi PD Mozirje 9.2. ob 19. uri - Knjižnica Mozirje Srečanje z g. profesorjem Vekoslavom Grmičem: "Škof Slomšek in današnji čas" 13.2. ob 19. uri - Cankarjev dom Ljubljana Ogled opere "Turandot" v Ljubljani 16.2. ob 11. uri - Kulturni dom Mozirje ob 18. uri - Kulturni dom Mozirje Gledališka igra: J. Bračič 'Vse, razen hotela" - v izvedbi gledališke skupine ŠKUD-a osnovne šole Mozirje 20.2. ob 18. uri - Galerija Mozirje Predstavitev knjige: A. Videčnik "Rože in čarovnije" 12.2. ob 15. uri - Kulturni dom Mozirje Gledališka igra: Linhart-Mavrič "Matiček se ženi" - v izvedbi dramske skupine PD G. Grad Zavod za kulturo Mozirje Vabilo Vabimo vas k ogledu operne predstave TURANDOT v Cankarjevem domu v Ljubljani, v ponedeljek, 13.2.1995, ob 19. uri. Odhod avtobusa ob 17. uri izpred občinske stavbe v Mozirju. Cena vstopnice in avtobusnega prevoza: 3.000 SIT. Prijave sprejemamo do zasedbe mest. Vabljeni! m KULTURA ORGANIZACIJE Videčnik o zdravilstvu v dolini Da je Aleksander Videčnik vse bolj cenjen kot publicist in raziskovalec Gornje Savinjske doline, pove tudi dejstvo, da je pred kratkim predaval v Knjižnici Kulturnega centra Ivan Napotnik v Velenju. V tem uveljavljenem kulturnem hramu, se je zbralo precej Velenjčanov in tam živečih Zgornjesavinjčanov, ki so uživali ob živahnem kramljanju poznavalca čudovite dežele ob Savinji in Dreti. Če so bili zadovoljni obiskovalci, še posebej s starimi zgodbami npr. "kako so vragci šteli proso", je prijetno vzdušje čutil tudi gospod Videčnik. Ob zaključku so ga nagradili z močnim aplavzom ter stekleničko dragocenih "zdravilnih kapljic". Da bi pač bilo vse v stilu in za zdravje. Jože Miklavc Koncert v bočki cerkvi Sedaj je že navada, da se tudi v cerkvah prirejajo koncerti, nedeljo, 8. januarja, Mešani in ženski pevski zbor "Cetis" iz Celja sta nas že drugič obiskala. Pričarali so nam urico užitka ob poslušanju njihovega petja. Kristalno čisti glasovi so se zlivali v zveneče akorde. Peli so narodne, umetne, nekaj črnskih duhovnih in par nabožnih pesmi. Mi, "navadni Zemljani", le najbolj cenimo slovensko pesem. Burni aplavzi so jim bili v zahvalo, saj plačila niso hoteli. Nazadnje so še povabili, da Tako smo imeli v koncert tudi v Bočni. je cela cerkev zapela svetovno znano pesem "Sveta noč, blažena noč", kar je izzvalo še posebno veselje. Zbor sta vodila domačina Vida Bukovec in njen soprog Pavle. Želimo jim še mnogo uspeha pri njihovem ustvarjalnem delu. Marija Ročnik Slovenski častniki na Golteh Zveza slovenskih častnikov, Območni štab slovenske vojske in Smučarski klub Velenje so s pomočjo RTC Golte minulo soboto izvedli 4. državno in 1. mednarodno prvenstvo slovenskih častnikov. Nastopilo je 57 tričlanskih ekip, prvič pa so se tekmovanja v smučanju in streljanju z MK puško udeležili tudi častniki iz Avstrije, Madžarske in Združenih držav Amerike. Pokrovitelj prvenstva je bilo Ministrstvo za obrambo Slovenije. Drugič zapored je zmagala in prejela prehodni pokal ekipa Pokrajinskega štaba slovenske vojske iz Kranja, izjemno pa so se izkazali častniki iz Mozirja z ekipno tretjim mestom in z zmago v posamični konkurenci. Rezultati - ekipno: 1. PŠSV Kranj I 3:07,37, 2. 106. Častna četa Ljubljana 3:14,56, 3. ZSČ Mozirje 3:18,00 (Stefanovič, Tratnik, Napotnik). Pri posameznikih je prepričljivo slavil Andrej Stefanovič (ZSČ Mozirje) 0:58,18. JP Obiski in obdaritev borcev NOV v KS Mozirje Krajevni odbor Združenja borcev in udeležencev NOV Mozirje je na decembrski seji sklenil obiskati in obdariti vse tiste svoje člane, ki so bolani in socialno ogroženi. V predprazničnih dneh so člani krajevnega odbora združenja obiskali 22 bolnih članov združenja in jih obdarili z darilnimi paketi v vrednosti po 1.500 SIT. Šestim članom, ki so po oceni krajevnega odbora socialno ogroženi, se je poleg darilnega paketa podarila še denarna pomoč v znesku 10.000 SIT. Obiskali smo tudi dva člana, ki preživljata starostna leta v domu ostarelih v Velenju in na Polzeli. Obiskali in obdarili pa smo tudi tri člane, ki so v letu 1994 praznovali svoj 90. življenski jubilej. V prijetnem kramljanju smo obujali spomine na najtežja vojna leta narodnoosvobodilnega boja 1941-1945. Krajevni odbor združenja pa se je tudi spomnil vseh tistih članov, ki so v letu 1994 praznovali svoj življenski jubilej (70, 80, 90 in več let starosti) s čestitkami in najlepšimi željami, hkrati pa smo jim zaželeli vesele praznike in srečno, zdravo in zadovoljno novo leto 1995. Krajevni odbor združenja borcev in udeležencev NOV Dobitniki priznanj MO Ob lanskem Dnevu Slovenske vojske so bila zaslužnim častnikom in delavcem sekretariatov za obrambo na svečanosti, ki je bila v celjskem Narodnem domu 23. decembra, podeljena priznanja. Iz Zgornje Savinjske doline so jih prejeli: Vojko Hren iz Kokarij, častnik, nekdanji pripadnik TO, je prejel Bronasto medaljo Slovenske vojske z meči. Vojko Hren * Pred vojno je bil razporejen v Občinski štab TO Mozirje na dolžnost načelnika štaba. V pripravah na osamosvojitev je aktivno deloval pri varovanju orožja. Po združitvi občinskih štabov TO Mozirje in Velenje v območni štab je opravljal dolžnost glavnega koordinatorja aktivnosti TO za Zgornjo Savinjsko dolino in za mobilizirane enote na tem območju. Vse naloge je opravljal vestno in se pri tem izkazal kot izredno inovativen. Janez Herman iz Nazarij, častnik, nekdanji pripadnik TO, je prejel Bronasto medaljo Slovenske vojske z meči. Janez Herman V času razporeda v TO je opravljal dolžnost poveljnika ju-rišnega odreda v občini Mozirje. V letih 90-91 je aktivno sodeloval pri varovanju orožja. Že nekaj dni pred agresijo je bil v stalnem stiku z ožjim delom poveljstva in poveljniki enot. Pred in ob mobilizaciji se je izkazal kot odličen organizator. S svojo enoto je postavil cestne ovire proti Črnivcu in Soteski in jo ves čas vojne vodil zelo uspešno. Franc Slapnik iz Varpolja, pripadnik sekretariata za obrambo, je prejel Bronasto medaljo slovenske vojske. Franc Slapnik Kot referent za vojaške zadeve je svoje delo ves čas službovanja (upokojil se je sredi decembra lani) opravljal z veliko mero odgovornosti in vestnosti. Posebej aktivno je bil vključen v delo sekretariata v času agresije, ko je bila njegova poglavitna naloga koordinacija izvedbe mobilizacije enot TO in enote za zveze. Vse probleme je pri svojem delu reševal na strpen način v obojestransko zadovoljstvo. Boža Polak iz Šmartnega ob Paki, pripadnica sekretariata za obrambo, sedaj vodja mozirske izpostave Ministrstva za obrambo, je prejela Bronasto medaljo Slovenske vojske. Boža Polak V drugi polovici osemdesetih let je uspešno vodila usposabljanje izvenšolske mladine in prebival- stva na področju obrambe in zaščite. V času pred agresijo in med njo je razdelala naloge po sprejetih smernicah, koordinirala je ažuriranje obrambnih načrtov in opravila potrebne razgovore za zagotovitev materialne in zdravstvene oskrbe enot TO. Sodelovala je tudi pri mobilizaciji enot, po vojni pa je koor- dinirala izdelavo obrambnih načrtov po novi metodologiji ter materialno in zdravstveno osk- rbo enot, ki se mobilizirajo na območju bivše občine Mozirje. KF ^ GZ Mozirje \c Malo denarja za 9 velike potrebe? Sasflci Predsedstvo in nadzorni odbor GZ Mozirje sta se na svoji prvi letošnji seji sestala v gasilskem domu v Grušovljah. člani obeh organov so se seznanili z bodočo organiziranostjo gasilstva v novi lokalni samoupravi in potrdili predlog financiranja društev in zveze, o katerem bo tekla beseda z župani novih občin. Zaradi možnih sprememb občin je bil na lanskem kongresu sprejet statutarni sklep, po katerem se GZ delijo na 60 mest. Po tej razdelitvi zasede Gasilska zveza Mozirje 34. mesto v državi. Zaradi jasne zakonske opredelitve gasilskim društvom ni potrebno sprejemati izjav o vključitvi v GZ. Organiziranost gasilstva je slej ko prej jasna in dorečena, veliko bolj pa je prozorna slika bodočega financiranja. Jasno je sicer opredeljeno financiranje operativne dejavnosti in nujnih društvih dejavnosti, ki naj bi se financirale preko lokalnih skupnosti in države. Nedvomno se pred občinske svete in gasilsko zvezo postavljajo huda vprašanja zagotovitve zadovoljivih sredstev. Za ilustracijo bodo dovolj zgovorne številke. Za redno dejavnost gasilskih društev in njihovih operativnih enot predvideva poveljstvo zveze za občinske zveze upravne enote Mozirje sledeča sredstva: Mozirje 3.302.240 SIT, Nazarje 2.184.220 SIT, Ljubno 2.487.440 SIT, Luče 1.629.600 SIT in Gornji Grad 2.184.220 SIT. Za delovanje GZ Mozirje se predvideva še dodatnih 2.500.000 SIT. Poleg redne dejavnosti so na Gasilski zvezi pripravili predlog načrta nabave tehnične opreme za gašenje in reševanje ter osebno in skupno zaščito gasilskih enot po posameznih občinah (realizirano naj bi bilo do leta 2016). Predlog, s katerim se bodo sestali z župani, predvideva za občino Mozirje 110.043.690 SIT, Gornji Grad 67.457.850 SIT, Luče 50.704.460 SIT, Ljubno 87.191.460 SIT in Nazarje 62.457.850 SIT. Dejstvo je, da naloge, ki so izvleček iz pravil službe, nalagajo društvom veliko dela in odgovornosti. Društva se bodo morala organizirati v skladu z zakonom o društvih, ki bo predvidoma pristal (predlog) v parlamentarni proceduri konec februarja. Poveljnik poveljstva GZ Mozirje je prisotne seznanil z izidom volitev na funkcije poveljnikov in podpoveljnikov občinskih poveljstev. V Mozirju je funkcijo poveljnika prevzel Aleksander Sedovšek, v Nazarjah Franc Pukart ml., ljubensko poveljstvo bo vodil Alojz Poljanšek, gornjegrajsko pa Branko Stenšak. V Lučah bosta na mesto poveljnika in podpoveljnika naknadno imenovana Mitja Urtelj in Alojz Hudobreznik. Po dokaj burni razpravi so člani predsedstva z glasovanjem sprejeli sklep, ' po katerem se razdeli cca 600.000 SIT GD Ljubno za dokončanje doma in garaže, GD Pobrežje za odplačilo kredita in obresti za avtomobil in GD Šmartno ob Dreti za adaptacijo garaže in stopnišča. Sredstva bodo društva dobila v enakih zneskih. Dogovorili so se tudi, da bodo za prvo polletje zavarovali društva za normalno delovanje. Dejstvo je, da denar še ni zagotovljen, društvom pa je na vsak način potrebno zagotoviti normalno in nemoteno delovanje. Edi Mavrič LJUDJE IN DOGODKI Dejanja so lahko večna Dnevi minevajo, ostajajo pa spomini na preteklost, delo, življenje. Strani se polnijo z dogodki, ki jih določajo trenutki, človek pa postaja bogatejši za izkušnjo, ki mu jo podarja njegov obstoj. Ovekovečiti sedanjost in sneti pajčevine s preteklosti, to je vedno bil cilj Antona Ikovica. Človeka z veliko idejami kako izpopolniti čas, ki ga ima na voljo. Ljubezen do narave in ljudi odseva v njegovih dejanjih. Kako enostavno je brskati po spominih, če so shranjeni na papirju ali filmskem traku. Anton se je rodil v Solčavi, leta 1926. Od osmih let osnovne šole so mu bili najbolj všeč izleti. Seveda so šli na izlete peš. Učitelj Grgič ga je pri 12-ih letih naučil fotografirati. To svoje znanje še vedno uporablja in širi. Malega Tončka so v šoli naučili tudi plesti, saj so se morali tudi fantje ukvarjati z izdelavo pete na nogavici. To je menda bil so se priložnostno gradile. Reševati je bilo potrebno bolečine in življenja. Nabirala se je snov za knjigo Koroško partizansko zdravstvo. Anton je s pomočjo urejevalca Marjana Linasija izdal knjigo leta 1985. Da človek lahko zbere toliko člankov, mora strniti spomine mnogih znancev in soborcev. Poln Antonovih člankov je tudi Vestnik Koroških partizanov (Solčavska številka 2-3, letnik X), izdan leta 1976. Navedba 146 objav in črtic pove več kot dovolj, da je pisateljevanje obrodilo Anton Ikovic najhujši problem. Po končani šoli je postal vršilec najrazličnejših kmečkih del, ki so vsakdanja opravila hlapca na kmetiji. Tako je bilo v tistih časih. Dopolnil je 16 let kot kozji pastir na Icmank-ovem stanu, ko je nenadoma njegova noga zakorakala po novi poti preizkušnje. Odločil se je pomagati sočloveku, ki se bojuje za svojo in njegovo zemljo. Najbrž ni lahko postati bolničar čez noč, prav pa je prišlo znanje o zdravilnih rastlinah, ki se ga je Anton naučil od mame. Gozdovi na Solčavskem, Kočevskem in v Borovljah so bili zavetje partizanov. Bolnice sadove. V pripravi je tudi monografija Solčave Temni oblaki nad Solčavo, ki zajema predvsem čas NOV in povojna leta. Knjiga je vprašanje sponzorstva, saj je vaščanov malo in stroški naklade se dvignejo. 1.600 strani rokopisa ali tipkane besede si prav gotovo zasluži, da pristane v rokah branja domače zgodovine željnih ljudi. Se skrivnostnejša pa je snov, ki jo Anton že dolgo dopolnjuje in skrbno hrani. To je zgodovina ljudi, ki jih je življenje pahnilo na dno pekla. Življenjska zgodba Franca Kamnika - Šikanca in njegove družine, ki je 20 let živela pod streho kamnite zijalke. Zgodovinsko razkrivanje življenj in njihovih usod, sega tja do leta 1910. Šikane je bil doma iz okolice Trojan. Svojo številno družino je v glavnem preživljal z divjim lovom. Njegovo življenje je ugasnilo v Celovcu, in sicer v ječi, kamor je bil pripeljan zaradi nezakonitega lova. Življenja družinskih članov pa so bila prepuščena na milost in nemilost krute usode. Res veliko zna povedati Anton o teh ljudeh, a da ne bo skrivnost knjige prekmalu razkrita, je teh par stavkov dovolj. “Delovno dobo“ pred upokojitvijo je Anton preživel v vlogi gozdarja. Zavzema se za čiste gozdove in pravi, da bo skrajni čas, da osveščenost s problemom ekologije začnemo udejanjati. Na vprašanje, kje začeti, preprosto odgovori: "Pri majhnem otroku z vzgojo staršev, da bo odgovornost do narave vzklila že takrat!" Ta ljubezen do bogate dediščine, ki nas obdaja, se odraža v Tonetovem fotografiranju, na posnetih filmskih trakovih, slikarskem ustvarjanju in celo v pisanju verzov. Posnetih ima čez 60 videokaset, da pa števila diapozitivov ni mogoče določiti, tudi verjamem. Za hobi je lovec, zagnan planinec, ki je prehodil slovensko transverzalo vse od Maribora do Triglava in vse te kraje tudi s fotografijami in komentarji ter žigi "spravil" v lep spominski dnevnik. Pred zimo se je udeležil Brodarjevega pohoda do Potočke zijalke in mislim, da že komaj čaka, da mine zima in spet kam krene. Seveda pa je Anton tudi organizator vseh postavitev spominskih obeležij borcem na Solčavskem. Veliko zaslug ima še za ureditev muzeja v Solčavi, kamor je dal tudi svoje fotografije. Gotovo se sprašujete, od kod toliko življenjske moči za toliko različnih ciljev!? Tudi jaz ne vem, kako je "vmes" uspel dograditi hišo, hoditi v službo, biti mož in oče, pa še tisto, na kar sva oba pozabila (gotovo kaj sva)!? Pozabljivost pa za človeka, ki ima toliko zapisanega, fotografiranega in na filmih posnetega življenja okoli sebe, ni velik problem. Slavica Tesovnik foto: Ciril Sem e«st meseca Tako. Led naše nove rubrike GOST MESECA je prebit. Kot lahko preberete na straneh 16 in 17, smo pred nedavnim v prijetnem ambientu gostišča Grad Vrbovec v Nazarjah gostili popularno pevko slovenske zabavne glasbe, IRENO VRČKOVNIK. Ob kapljici odličnega vina priznanega zasebnega vinarja in ob odlični strežbi, ki jo je pohvalila tudi gostja, je beseda po trenutku začetne zadržanosti stekla brez vsakih težav. Čas za klepet je minil kot za stavo. Seveda pa bo kmalu prišel mesec februar, ko bomo gostili novega gosta. Ker je imela v januarju prednost dama in ker je mesec februar mesec kulture, smo tudi naslednjega gosta izbirali na podlagi teh dveh kriterijev. In izbrali smo dr. MATJAŽA KMECLA. Svoja vprašanja zanj nam pošljite najkasneje do petka, 3. februarja na naslov: SAVINJSKE NOVICE, Savinjska cesta 4, 63331 NAZARJE. Razgovor s priznanim kulturnikom boste lahko prebrali v drugi februarski številki. Franci Kotnik LJUDJE IN DOGODKI C "Zlatile čase njune so stopinje" Vsakokratno srečanje z ljudmi, ki po svojem delovanju in živi jenju poosebljajo pristno povezanost in originalno vpetost v nitke vsakdana, pomeni posebno doživetje. Brez samo-poveličevanja, brez velikih besed, z velikim vzgledom in dejanjem očrtavajo neponovljive nitke, iz katerih se spletajo dolgoročni kapitali ne samo sopotnikom, ampak celim rodovom. To so ljudje, ki ne vprašajo zase, ampak kaj morejo in zmorejo od sebe dati, ljudje, ki s svojo pristno skromnostjo in neposrednostjo izstopajo iz okvira časa, se švanj vračajo kot spon osvobojeni ljudje. Gotova sta Vika Venišnik in Lojze Mavrič, z mirno vestjo zapisano, gledališka umetnika iz Gornjega Grada, s svojo malodane polstoletno prisotnostjo na odrskih deskah trajno zaznamovala sebe in lastno vpetost v okolico. Liki oseb, večkrat tragični kot komični, so se z njuno pomočjo učlovečili in zaživeli v vsej možni razsežnosti. Vika in Lojze, gledališki mož in žena, sta še danes nepogrešljiv člen v verigi uspešnih gornjegrajskih gledališčnikov, ki svoj izrazni jaz gradijo brez dvoma tudi iz izkušenj in znanja naših portretirancev. Vika Venišnik in Lojze Mavrič kot Karničnika v Samorastnikih Vika Venišnik je svoje prve gledališke korake naredila po vojni v kozolcih, kjer je bilo še vse sila preprosto. Potreba po ohranitvi jezika je bila prisotna na vsakem koraku. Kot kruh je bila slovenska beseda. Doma na Pobrežju niso imeli odra, zato so igrali skupaj z Rečičani. Prvi uspeh in navdušenje publike pa je Vika doživela kot otrok. V samostojni igrici je igrala porednico, doživetje, ki se vtisne v spomin za vedno. V študijskih letih je nastopala predvsem na proslavah, po prihodu v Gornji Grad leta 1953 jo je opazil in povabil k sodelovanju Bratko Lešnik, tudi sam igralec in režiser. Prva vloga ji je bila zaupana v Godčevi pesmi, obrobna vloga, kjer je igrala kmečko dekle. Še to pove, da so ji bile kljub mladosti zaupane vloge kmečkih mater. Zaupane vloge je vedno rada igrala, čeprav bi včasih želela upodobiti tudi zaljubljene vloge. Je pa vedno dala v študijo vloge sebe v celoti, tudi v like problematičnih oseb (pijanka, naivka). Gledalcem so gotovo še v spominu Vikini veliki liki mater v Potrčevih Kreflih. Matere, ki v trpljenju in duševni potrtosti daje odgovore za dejanja svojih otrok. “Vsaka naloga je sporočilna. Z odigranim likom vzgajaš in usmerjaš, pozitivno in negativno. Najbolj se mi je vtisnila v spomin vloga jalove žene v Mrtvem kurentu in nesrečne matere v Samorastnikih", razpreda po spominih Vika Venišnik. Lojze je našel pot na odrske deske v februarju leta 1948 v igri Ženitev. Za povabilo je še danes hvaležen. Pravi, da sta za vse krivi Rezika Tratnik - Mehkela in Marija Božič. "Spomnim se, da sem v bivši sokolski dom nosil žarnico od doma, da smo sploh lahko igrali. Letno smo pripravili tudi do tri predstave. Drugih možnosti zabave ni bilo, zato ljudje niso bili tako zahtevni. Veliko so žrtvovali tudi člani dramske skupine, toda rad bi dodal, da ljudje, ki danes orjejo to njivo, žrtvujejo še več. Kljub možnosti različnih zabav vztrajajo in požrtvovalno ustvarjajo novo kvaliteto." Malo je ljudi, ki bi se tako vztrajno in s takšnim odrekanjem kot Lojze Mavrič predajali svojim dejavnostim, ki je v tem primeru gotovo več kot samo to. Kot gozdni delavec je dolga leta prihajal večer za večerom z Menine in se zgodaj zjutraj vračal nazaj. Danes se to sliši nenavadno, za nekatere tudi nerazumljivo, za tisti čas pa je bilo tudi tako veliko odrekanje nekaj vsakdanjega. Vika Venišnik in Lojze Mavrič sta zaigrala zakonce prvič v drami Ko bi padli oživeli. V dolgih letih skupnega ustvarjanja sta kot mož in žena stala na odru vsaj sedemkrat. Postala sta odrski par, ki se je dopolnjeval do skoraj nemogoče odigranih razsežnosti. "Like sem v glavnem ustvarjala brez napotkov režiserja. To je lahko pozitivno, je pa po svoje breme, ki se ob uspešni predstavi prelevi v nagrado. Zame je premiera nove igre svet trenutek. Ko te loči od ljudi samo še zavesa, veš, da si prepuščen sebi in kolegom, ki te na odru obdajajo in s katerimi dolge večere gradiš projekt. To je posebno doživetje, za katerega se velja potruditi. Tesnobnost pričakovanja se prelevi v odprt in neposreden stik z gledalci." Še to povesta Vika in Lojze, da so današnji pogoji dela enkratni, potrebno je le vztrajati. Mlade je potrebno vzpodbujati, kljub temu, da so včasih nezadovoljni. Bo pa potrebno v kulturi še več idealizma. Vse ni mogoče plačati in tudi užitki ugasnejo. Ni, da jima ne bi prisluhnili. Igralca in človeka, ki sta v svoji karieri odigrala preko 30 vlog Vika in preko 40 Lojze, smeta in morata usmerjati sedanje in bodoče rodove, ki se podajajo na njuno pot. Lojze zase pove, da se mora vlogo vedno naučiti na pamet in še le po tem ustvarjati lik, kot ga je zapisal pisatelj. V karieri je igral predvsem negativne vloge, saj se pesimist, kot zase pravi, da je, v teh podobah lažje najde. Edino merilo pa so seveda gledalci, bolj kot mu uspe pri le-teh izzvati odpor, večje zadovoljstvo čuti. V medsebojnemu pogovoru se dotikata in v mislih nežno božata vso prehojeno pot. To so bila obdobja veselih, žalostnih in tudi nepredvidljivih situacij, iz katerih sta stkala knjigo bogatih vtisov. Tudi zato pravi Vika Venišnik, da bo še vztrajala. Če bo za delo in rast društva potrebna. Po vsem znanem o tem res ne kaže dvomiti. Lojze Mavrič pa se je odločen po Linhartovem Matičku posloviti, tako kot že nekajkrat doslej. A očitno so odrske deske in vse, kar je z njimi povezano, močnejše tudi od njegovega trdnega značaja. Zakaj Vika Venišnik in Lojze Mavrič sta bila in ostajata gledališka fenomena podeželskega odra, ki bi bil v mnogočem primerljiv s poklicnimi. Še to povesta vsem, ki prihajajo, naj vztrajajo, če bodo imeli srečo, da jih bodo poiskali. Trud, ki ni plačljiv z denarjem, skriva v zakulisju vendarle toliko draži in lepot, ki človeka grejejo in bogatijo vedno. Edi Mavrič Foto: Sašo Bernardi Klepet z Ireno Vrčkovnik o tem, kako in kdaj se je začela njena pevska kariera, kakšno vlogo je imel in jo še ima ansambel Vesna, kaj meni o slovenskih festivalih in o Heleni Blagne in tudi o tem, kako je njeno življenje spremenil sinek Žan "Rajtežje je nastopati pred domačo publiko" Tega, da je Irena Vrčkovnik pevka zabavne glasbe, ni treba nikomur posebej razlagati. In tudi tega ne, da sodi Irena Vrčkovnik ta hip v sam slovenski vrh te zvrsti glasbe. Prav gotovo pa je kar precej Savinjčanov in Zadrečanov, ki ne vedo, kako je Irena sploh prišla do uglednega mesta, ki ga v tem poslu zaseda sedaj. Prav zato je bilo prvo vprašanje namenjeno pogledu v preteklost... IRENA: Začetki moje glas- bene kariere segajo v rano otroštvo, ko sta me starša, sicer oba ljubitelja glasbe, vpisala v glasbeno šolo. Najprej sem se šest let učila harmoniko, nato še šest let klavir. S študijem glasbe sem nadaljevala na pedagoški fakulteti v Mariboru. S petjem pa sem pričela pri šestnajstih letih, ko sem ustanovila ansambel z imenom Aurora. Sestavljen je bil iz samih "malinovcev“, igrali pa smo takratne uspešnice Debela dekl’ca, O ne, Šeri, itd. Potem sem dobila ponudbo od ansambla Vesna, ki mi je bil že od nekdaj zelo všeč. Seveda sem jo sprejela in bila članica ansambla šest let, dokler nisem dobila ponudbe za snemanje samostojne kasete od založnika Draga Vovka iz založbe Sraka. Pred tem si niti v sanjah nisem predstavljala, da se lahko zgodi kaj takšnega in ponudbo sem sprejela. Skoraj istočasno sem na povabilo ansambla Sredenšek odšla z njim za eno leto v Nemčijo. V tistem času sem si nabrala tudi precej drugih izkušenj, kar se tiče nastopanja, vendar to ni bilo zame, saj je bilo enostavno prenaporno. Leta 1991 sem izdala prvo kaseto in začela se je pot, po kateri stopam še danes. SN: Sodelovanje z ansam- blom Vesna v določeni obliki, kot opažamo, obstaja tudi v sedanjem času? IRENA: Seveda. Ansambel Vesna, na katerega sem, kot sem dejala, vezana že iz časa pubertete, je danes moj spremljevalni ansambel. Najraje nastopam prav z njim. Razumemo se kot ljudje in prijatelji, poleg svojih pesmi pa lahko z Vesno zapojem tudi kakšno domačo pesem, saj zelo rada pojem tudi, narodnozabavno muziko. Pri ansamblu Vesna pa igra tudi moj fant in tako sva lahko vsaj malo skupaj., SN: Kako danes, ko je Irena priznana pevka, izgleda njen delovni dan? IRENA: Čisto tak je, kot od vsake gospodinje. Zjutraj moram kar kmalu vstati, saj me zbudi sin Žan, ki bo kmalu dopolnil eno leto. Saj jaz bi še spala, a ne morem, ker me Žan vleče za lase, me udari, skratka -zelo "nežen" je. Potem sledi vsakodnevno pospravljanje, kuhanje, pranje, pač vsa gospodinjska dela. Ob koncu tedna, ko grem nastopat, Žan ostane v varstvu pri babici. SN: In kako reagira Žan, ko gre mamica od doma? IRENA: Žan in jaz imava srečo, da sva že od vsega začetka pri moji mami. Mislim, da me v kratkem času moje odsotnosti niti ne pogreša, saj imam v glavnem večerne nastope. Če se primerjam z mamicami, ki so vsak dan v službi osem ur in več, je Žan prav gotovo na boljšem, saj sem med tednom praviloma doma. SN: OK, vrnimo se k vašemu poslu. Kako pride, recimo, do nastopa na katerem od festivalov? IRENA: Za nastop na festivalu se je treba prijaviti na javni razpis. Pravočasno je potrebno dobiti avtorja teksta in glasbe, ki napišeta pesem. Na osnovi prijave si na festival sprejet ali pa tudi ne. Doslej sem,-bila še vedno sprejeta in tako sem sprejeta tudi na letošnji slovenski Evrosong, ki bo 18. februarja v Ljubljani. Z Otom Pestnerjem, ki je tudi avtor glasbe, bova pela v duetu. Pravzaprav je festivalov v Sloveniji zelo malo: Melodije morja in sonca, Vesela jesen, potem pa se že kar konča. SN: Vam je kateri od teh še posebej pri srcu? IRENA: Na obeh festivalih sem dosegla že lepe uspehe. Na Veseli jeseni sem bila doslej po oceni občinstva dvakrat tretja, enkrat sem tudi zmagala, na MMS-u pa sem osvojila tretjo nagrado občinstva s skladbo Zaljubljena v Portorož. Moram pa reči, da se vse bolj čuti, da festivali niso več tisto, kar so bili. Na žalost je kuhinja povsod. Po mojem bi bilo potrebno spet oživeti Slovensko popevko, kot je bila včasih. SN: Doslej ste predstavili predvsem lepšo plat pevskega poklica. Kaj pa tista senčna plat, ki je za nas, "navadne zemljane" skrita in je ne vidimo? Priprave na snemanja, snemanja in podobno? IRENA: Jaz se snemanj vedno veselim. Morda zaradi tega, ker stare komade tolikokrat prepojem, da komaj čakam, da dobim nekaj novega v roke. Zato se samih snemanj ne bojim, pač pa se mi zdi bolj senčna plat samo življenje. Strašno me moti, da se ne morem gibati po cesti brez da bi kdo s prstom pokazal name, brez da bi mi v lokalu gledali v krožnik... Hočem reči, da so časi, ko sem bila anonimna, minili in V prijetnem ambientu gostišča Grad Vrbovec Razposajena mamica in sinek da mi je za njimi žal. Kamorkoli namreč pridem, vedno moram biti nasmejana, vedno zdrava, vedno moram imeti "štimo" pa čeprav imam štirideset vročine... Nihče pa se ne vpraša, koliko moram porabiti za obleke, za make up, za frizuro... Saj to rada delam, vendar... SN: Najbrž je to pač cena, ki jo plača vsak, ki se poda na pot, po kateri se vi že kar nekaj časa vzpenjate in po kateri ste prišli tako rekoč na vrh. In ko ste ravno omenili frizuro, kaj pa je bi! razlog, da ste jo spremenili? IRENA: Sprememba frizure ni "zrasla na mojem zeljniku", Imam srečo, da sem prišla v roke starejši gospe, Pavlina Mavrin je njeno ime, ki me je postavila pred dejstvo: ali se boš ostrigla in shujšala šest kilogramov ali pa boš še naprej navadna Irena! Odločila sem se za prvo možnost in danes mi ni žal. SN: V silvestrski oddaji smo vas videli v vlogi natakarice in dobili smo občutek, da se tudi v vlogi igralke počutite tako dobro kot v vlogi pevke. Ste kdaj stali na odrskih deskah? IRENA: Ne. V oddaji sem se pač skušala čimbolj vživeti v vlogo "kelnerce". Spomnim pa se dogodka v srednji šoli, ko mi je profesor med šolsko uro, ko sem "pokala frise", dejal: "Vrčkovnikova, vi ste zgrešila poklic! Vi bi morala biti igralka!" SN: Veliko nastopate na različnih prireditvah in v različnih krajih. V Mozirju ste lani nastopili tudi na dobrodelnem koncertu za duševno prizadete. Ali na tovrstnih prireditvah večkrat pojete? IRENA: Petje na dobrodelnih prireditvah je sestavni del mojih nastopov in včasih se veliko bolj veselim kakšnega podobnega koncerta kot pa kakšnega šesturnega plesa. Vsako leto se udeležim treh ali štirih dobrodelnih prireditev, med katerimi je gotovo najpomembnejši Klic dobrote, ki se odvija vsako leto 26. novembra v Celju. SN: Pred kakšno publiko najraje nastopate? IRENA: Pred vsako publiko dam čisto vse od sebe, razen obleke, seveda, ha, ha. Res je morda nekoliko lažje nastopati pred otroci, vendar je to najbolj odkrita publika in publika, ki ni nevoščljiva. To pa je največje zadovoljstvo. SN: Kako pa domače okolje sprejema Ireno Vrčkovnik kot priznano pevko? IRENA: Najtežje je prav gotovo nastopati pred domačo publiko. Morda se motim, vendar čisto drugače je nastopati v Ljubljani, na Gorenjskem... Občutek imam, da so domačini bolj kritični. Kadar nastopam v domačem okolju, me je vedno malo strah. SN: Ko smo že ravno pri nastopih, nam lahko pojasnite, kako je s tako imenovanim petjem na play back? Se tega kdaj poslužujete? IRENA: Na festivalih se vedno poje v živo, še posebej to velja za glavne vokale. Spremljevalna glasba pa se izvaja studijsko posneta. Tudi sicer vedno pojem v živo, denimo na raznih veselicah, izjema pa je petje na televiziji. Tam gre res za play back. V bodoče nameravam na javnih nastopih uporabljati tudi kitaro. SN: Prej ste omenili, da bosta z Otom Pestnerjem znova pevska partnerja. S kom sicer najraje pojete? IRENA: Najraje pojem prav z Otom. Za moje pojme je najboljši. Zelo rada pojem tudi z Ivanom Hudnikom. Tudi on je krasen pevec, nekoč je pel pri ansamblu Marela. Z njim sva lani na Klicu dobrote pela nosilno pesem tega koncerta. Zelo rada pojem tudi z Vero Trafelovo, pevko ansambla Vesna, ki je odlična pevka in bi lahko naredila tudi samostojno kariero, če bi hotela, a noče. Škoda. SN: Marsikdo rad primerja Ireno Vrčkovnik in Heleno Blagne. Vidve sta ta trenutek gotovo v vrhu slovenske zabavne glasbe... IRENA: Helena nedvomno. SN: Morda je Irena Vrčkovnik po določenih kriterijih celo pred Heleno Blagne, vendar vprašanje je drugačno: ali bi se dalo sodelovati s Heleno na pevskem področju? IRENA: Zakaj pa ne? Helena je super punca, dobro se razumeva in včasih me kar razjezi, ko jo kritizirajo. Helena sploh ni napačna, ima pač svoj stil, svojo filozofijo življenja in ima prav. Jaz sem jo sicer nagovarjala, naj si priskrbi kakšnega dojenčka, ampak naj ostane raje skrivnost, kaj mi je odgovorila. SN: Kako pa kaj oboževalci, vam kaj pišejo? IRENA: Dobivam pisma, na katera pa, žal, ne utegnem odgovarjati. Skušam se čim-več posvečati Žanu in ko bo malce zrasel, bom tudi na pisma spet odgovarjala. Oh, da ne pozabim, v Ljubiji imam oboževalko Jerico Bukovec, ki ve skoraj čisto vse o meni! SN: Vas na Zgornjo Savinjsko dolino tudi sicer vežejo kakšni lepi spomini? IRENA: 0, ja, vsekakor. Lepe spomine imam. Tukaj so moji sorodniki, moja mama je doma iz Nazarij, same lepe stvari. Pa "fajn" veselice so tukaj. SN: In kakšne so ambicije Irene Vrčkovnik v njeni nadaljnji glasbeni karieri? IRENA: Nekoč sem že dejala, da se želim do svojega 50. leta uvrstiti na "ta pravo" Evrovizijo. To ne pomeni, da bom šla letos na finale slovenskega Evrosonga obremenjena in da pričakujem zmago, želim pa si, da bi se to nekoč res zgodilo. Želim si tudi čimveč uspešnih kaset. Svojo četrto bom izdala letos spomladi, na njej bo tudi uspavanka za Žana. Upam, da mi bo glas služil še prihodnjih 30, pardon, 300 let, ha, ha. Pa da bi Žan bil zdrav. SN: Tudi mi in naši bralci vam želimo, da bi se vam želje izpolnile in hvala, ker ste nam pomagali razbiti led naše nove rubrike Gost meseca. Na svidenje! Pogovarjala sta se Edi Mavrič in Franci Kotnik, foto: Tomaž Pajk Piše: Aleksander Videčnik Iz okolice Ljubnega Pri velikem kmetu v Savini niso in niso mogli zrediti kaj prida svinj za zakol. Menili so, da jim nekdo vsakič uroči žival, zato so svinjak skrbno zaklepali. Baje je res bilo tako, saj so pri zakolu svinje enkrat opazili v "Špehu" vse do mesa globoko, povsem štirioglato luknjo, vendar je koža živali bila zunaj cela! Kaj so potem storili, pripovedovalka ne ve povedati, tudi ne, če in kako so ukrotili tistega, ki jim je svinje uročil. Pred drugo svetovno je bil na Rosulah grobokop, ki je že vnaprej vedel, da bo nekdo umrl, zato je pričel z izkopom jame za grob že kak dan pred prijavo smrti. Kot je sam zatrjeval, mu je zvon v zvoniku dal "calm" in po njem se je ravnal, pa nikoli zgrešil. Pripovedovalka iz Ljubije se spominja, da so nekoč pri oddaljenem kmetu prevažali les. Ko so se pozno ponoči vračali domov, bilo je prav na večer pred Vsemi svetniki, so pred domačo hišo opazovali, kako so "angelci" plesali... Videle so se bele postave, ki so se nekako v krogu vrtele. Čez nekaj dni si je domači sin sam vzel življenje. Stara ženska v Žekovcu, doma je bila iz Rovta, je pripovedovala, da hočejo verne duše imeti svoj praznik. Dogodilo se je, da so pri njih doma nekoč prav na ta praznik morali delati, tako je pač naneslo. Zvečer pa so lahko opazovali, kako po poti k njihovi hiši hodi dolga procesija črnih postav... Od takrat na ta dan niso nikoli več delali. Večkrat so se sosedi kregali za "svet" (zemljo). To so bili včasih dolgotrajni in mučni spori. Neki moški, ki je imel kolomon, je prestavljal mejnike. Nad Okonino je to bilo, tja pa je vodil zelo strm kolovoz, da zlepa ni nihče zvozil v breg. Pa so se ljudje obračali nanj s prošnjo, da zagovori klanec in res so potem lažje zmogli strmino. Ko pa je možak hudo zbolel in prosil, da poskrbijo za župnika in poslednje zakramente, se je dogodilo, da je tisti hip, ko je župnik stopil na njegovo zemljo, mož umrl, seveda brez zakramentov. Baje je v smrtnem boju "krempil" po omarici zraven postelje, na njej so se poznali globoki risi. V njej je imel shranjen kolomon, župnik pa je, ko so mu domači vse to pripovedovali, ukazal kolomon zažgati in menil, da je pokojnika držal hudič v krempljih. Kot vedo povedati, je po smrti moža v hiši še dolgo strašilo, celo so trdili, da je bilo včasih slišati klice "kam bi vteknil". Naj povemo, da so naši predniki zemljiške meje zelo spoštovali, kdo se pa tega ni držal, je bil med ljudmi neugleden. Pa spet pripoved iz Radmirja. Pri fari ni zdržal noben župnik, pripoveduje zgodba. Kadar je izpred davnih časov župnik zvečer ob sveči bral, je ta hitro ugasnila. To je bilo tako mučno, da je seveda vsakogar motilo. Med ljudmi je šel glas, da pač nekdo išče pomoč, torej naj bi z ugašanjem sveče rajniki opozorili na svojo stisko. Še so vedeli povedati, da je kmalu po tem, ko je župnik prižgal svečo, bilo občutiti kot neke vrste piš skozi sobo in sveča je ugasnila. Pripovedovalka je še dostavila, da se je to dogajalo le v župnikovi sobi. Mati naše sogovornice iz okolice Ljubije je bila na smrt bolana. Doma pa je bilo kar precej otrok, ki so bili odvisni od njenih rok. To jo je zelo skrbelo, pa se je v stiski zatekla k poglobljeni molitvi v čast sv. Terezije (Mala Terezija) in je tudi res ozdravela. Vsem znancem je pripovedovala, da je le s pomočjo te svetnice premagala bolezen. Doživela je visoko starost in umrla v 87. letu. Znano je, da so nekoč ljudje skrbno pazili, da na določen dan niso delali. To je bilo odvisno ali je šlo za praznik zavetnika konj, tedaj s konji niso delali, če je šlo za zavetnika volov, so ti ta dan ostali v hlevu in tako naprej. Sv. Matija je postal zaščitnik drvarjev in sploh gozdnih delavcev. Zgodba, o Jožefa Drobež - Gril s Tera se spominja svojega starega očeta kot drobnega, domala slabotnega moža. Pisal se je Andrej Lojen-Jelenski in je bil Lučan, sicer pa je služil po raznih kmetijah, ali pa je delal kot dninar. Nazadnje je živel v Replah. Baje je marsikaj znal in ker je imel "Kolomon", so mu ljudje pripisovali razne sposobnosti. Živel je še pred prvo svetovno vojno, umrl pa je kmalu po njej. Vedno je trdil, da je v navedeni čarobni knjigi bilo zapisano, da se sme predati le zanesljivemu in resnemu človeku, če pa imetnik knjige takega nima, pa jo mora tako skriti, da je prav nihče ne bo našel po njegovi smrti. Baje je bil znan po zagovarjanju, posebno uspešen pa je bil pri zaustavljanju krvi, če je ta prehudo tekla. Baje je poleg zagovora vedno opra vil še določen obred, ki je temeljil na molitvi. Nekoč, ko je bilo zunaj hudo mrzlo, da so streh visele kateri bomo govorili, je resnična in je vezana na opisano verovanje. Pisalo se je davnega 1859. leta. Prav na dan sv. Matije naj bi večja skupina gozdnih delavcev pod vodstvom Voduške Urške spravljala les po riži. Delavci so opozarjali Urško, ki pa je smeje odvrnila "sv. Matija ima sekiro, jaz pa cepin", to je pomenilo, kaj mi pa more... Olcarji so z delom pričeli, toda že pri drseči platanici se je zgodilo - Urška je nosila po tedanji navadi dolgo krilo in ko je les pridrvel, se ni dovolj umaknila, pa jo je potegnilo v rižo in ubilo. V spomin na ta dogodek je na smreki ob poti proti Knebovšku visela spominska podoba. metrske sveče, so fantje od njega zahtevali, da jim pokaže Andej Lojen - Jelenski, slikan leta .1908 hudiča. Pa jim je dejal, da tega že ne bo poklical, saj bi lahko bile težave, kako bi ga spet nazaj spravil. Fantje so mu predlagali, da prikliče "šumeva" (čmrlja), ker so pač vedeli, da v takem mrazu te živali ni najti. Velel je odpreti okno, pa je skozi kmalu Mali mož velike moči ZGODOVINA IN NARODOPISJE prifrčal izredno velik čmrlj, obkrožil je sobo (hišo) in spet odfrčal ven. Kot je pozneje ta dogodek opisal Tostovrški Janez, je bilo tako in fantje so baje kar onemeli ob čarovniji Andreja. Ko je Andrej služil pri kmetu Replšku pod Planino, se je podal gospodar še z dvema fantoma po bika na Koroško. Tam ga je že plačal in bilo ga je treba privesti to dolgo pot do Ljubnega. Pa se bik ni dal, upiral se je na vse pretege in trije močni možje mu niso bili kos, zato so se odpravili nazaj domov, seveda brez bika. Andrej je vprašal, kje je bik in ko so mu povedali, kako je bilo, je vzel povodec in se podal tja na Koroško, da bo sam pripeljal hudega bika domov. Še prej pa je gospodarja vprašal, če bo bik služil razplodu ali pa bo šel pod nož. Ko mu je Replšek povedal, da ga rabi za pleme, je bila Andreju stvar jasna. Po nekaj dnevih se je pojavil doma z bikom, ki ni kazal znakov neukrotljivosti... Nihče pa ni slutil, da ga je Andrej uročil, tega pa ne bi smel, če bi bika namenil zakolu. Andrej je imel izvoljenko in z njo petletnega sina. Pozneje sta se poročila. Dekle je nekega dne prišlo k njemu, ko je na planini pasel živino za kmeta Replška. Pripeljala je s seboj sina, na katerega naj bi popazil med tem, ko bo ona na božji poti na Višarje. Baje so tja hodili cele tri dni in prav toliko potem še nazaj, torej bi moral Andrej teden dni imeti sina pri sebi na planini. Ko se je Polona, tako je bilo izvoljenki ime, vrnila po sina, ta ni želel oditi z njo, kar je povzročilo spor med njima in tedaj je Andrej Poloni primazal krepko zaušnico. To jo je tako razjar- ilo, da je odšla naravnost k ljubenskim žandarjem in prijavila Andreja za nasilno ravnanje. Mož postave je moral tedaj po obtoženega na planino, da ga je pripeljal k zaslišanju na Ljubno. Med potjo je Andrej na ubogem žandarju preizkušal svoje “kunšte" in ga resnično tako utrudil, da je ob prihodu na žandarmarijo izjavil, da takega človeka, kot je Andrej, ne bo več vodil, saj je res slabotne postave, pa zelo močnega duha, ki mu nihče ne more biti kos, je še dodal ljubenski žandar... Ljudje so vedeli, da je Andrej lahko vsako kačo "panal". Z enoletno leskovo šibo jo je rahlo udaril na glavo in ta je otrpnila tako dolgo, kot je to Andrej hotel. Nekega dne pa je vendarle Andreju prišlo do zavesti, da dela “čudne" reči in da to lahko nanj pritegne božji gnev, bridko se je razjokal, gospodar pa ga je tolažil, češ ničesar ne počenjaš Bogu navkljub in ga torej ne žališ... Baje ga je ta tolažba pomirila, tako, da je tudi v naprej zagovarjal, panal in še uprizoril kakšno nenavadno dejanje. Rad je pripovedoval, kako prideš do denarja... Na veliki petek moraš skriti na glavni oltar srebrnik tako, da ga nihče ne najde. Naslednji dan ga moraš spet skrivoma odnesti pod kamen v bližini cerkve, seveda si ga moraš dobro zapomniti. Tja potem nosi hudič dnevno po en srebrnik, ti pa ga moraš odnesti, toda paziti moraš, da ne vzameš tistega, ki si ga skril na oltarju... tedaj je čarov nije konec! Zanimivi so zapisi, ki jih je hranila Jožefa Drobež in so napisani pač tako, kot je Andrej znal, saj se je brati in pisati naučil kar sam. Ko je šlo za monstranco... O ropu radmirske moštrance smo nekoč že pisali. Tokrat želimo opisati dogodke, ki so to zgodovinsko posebnost končno pripela nazaj v radmirski tabernakelj. Takoj po končani drugi svetovni vojni je v Radmirju opravljal naloge poveljnika civilne zaščite domačin, Franc Dobrovnik. hčerka Tončka. Slika je iz 1.1945 Ko je izvedel za krajo, je takoj napisal zapisnik (poročilo), ki ga je hranila njegova hčerka Marija Pavlovič. Ta pomembna listina pove, da je bila kraja opravljena dne 12. junija 1945 pri Hojniku, kjer je domača hči Anica skrila monštranco. V poročilu navaja Dobrovnik podrobnosti dogajanja in osebe, ki so storile to obsojanja vredno dejanje. Dobrovnik, ki je pred vojno delal po raznih žagah in si tako služil kruh, je bil preprost človek, vendar je dojel vso težo kraje in kot domačin takoj orni ukrepal. To seveda ni bilo enostavno, ko so bili v igri tako pomembni ljudje, ki so imeli vso možnost zadevo "spraviti s sveta". Kot vse kaže, se Dobrovnik teh groženj ni ustrašil, takoj ko je ugotovil naslov storilca v Ljubljani, je sklenil potovati tja in zahtevati vrnitev moštrance. Takrat prometne zveze niso bile ugodne, zato je naprosil Kovačevega Ivana, da je z njegovim motorjem s prikolico opravil prevoz v Ljubljano. No, prvo potovanje ni bilo uspešno, zato je bilo treba v drugo na pot. Po dveh dnevih mučnega in vztrajnega prizadevanja je uspelo dobiti dragocenost nazaj. Obakrat je sodeloval tudi Kokovnik. Baje so tedaj za njim celo streljali, ve povedati iz pripovedi očeta, Pavlovičeva. Monštranca se je tako znašla spet v Radmirju, vendar kar hudo oropana. V župnišču so natančni podatki, koliko dragocenih kamnov in držalo za hostjo iz čistega zlata, posuto z diamanti, je manjkalo. Vendar, hvala gre Dobrovniku za pogum in odločnost, to pa velja tudi po njegovi smrti ohraniti zapisano, kajti tudi mali ljudje so lahko veliki! Dobrovnik je ugotovil, da so Nemci med vojno odpeljali mašne plašče v Celje, kjer so bili v hrambi. Seveda je poskrbel, da je Apov oče dal konja in voz, pa sta se s hčerko Tončko odpeljala v Celje po plašče. Tako so tudi plašči našli pot nazaj v Radmirje. Drage bralke in bralci! Objava starih fotografij je med Vami zelo odmevna. Vabimo Vas, da nam pošljete stare upodobitve katerega od krajev, dogodkov ali krajine. Razne družinske slike, ki niso v zvezi s pomembnimi dogodki v Dolini, hvaležno odklanjamo. Veliko je še slik po naših domačijah, ki prikazujejo naše ljudi na delu v tujini* predvsem gozdne delavce, splavarje ali kaj podobnega. Seveda je slika za objavo le tedaj, če so znani podrobni podatki o njej. Hvala za sodelovanje! Šmihelčani iz prvega vpoklica leta 1914, slikani so kot vojaki celjskega 87. pešpolka. Stojijo z leve: Ateljšek, Pod-forštnik, Boštjan, Nac; klečijo z leve: Lesjak, Hriberšek in Rženičnik. Sliko je poslal Anton Mikek iz Šmihela 17. Zdravniški nasveti Dragi bralci! V uredništvu Savinjskih novic so se odločili, da bodo v časopisu, ki ga prebere največ ljudi v naši dolini, zdravniški nasveti. Glavni in odgovorni urednik je dr. Urlepa in mene prijazno povabil k sodelovanju. Ker sva oba kar preveč zaposlena, sva za trenutek omahovala, ali naj sprejmeva še to obveznost ali ne, na koncu pa sva vseeno rekla "ja", saj imava oba izkušnje s svetovanjem v časopisih. Mislim, da ni potrebno, da se vam posebej predstavljava. Dr. France Urlep je višji zdravstveni svetnik, primarij, magister znanosti, specialist splošne medicine in še kaj, predvsem pa že preko 30 let zdravnik v Gornjem Gradu. Tudi jaz delam v dolini, točneje na Ljubnem, že dlje kot 10 let in sem specialistka splošne medicine. Danes torej začenjamo v Savinjskih novicah z novo rubriko, v kateri bova odgovarjala na vprašanja, ki se vam porajajo ob bolezni ali v strahu pred boleznijo. Veva, da se kar pogosto v ambulanti ne spomnite vsega, kar vas zanima. Včasih pa je v ambulanti takšna gneča, da vam vaša zdravnica ali zdravnik ne utegne povedati vsega, kar bi vas zanimalo. Spet drugič vam je kakšno stvar nerodno vprašati svojega zdravnika... In še bi lahko naštevala razloge, zaradi katerih zastavljajo bralci vprašanja v svoje časopise. Nikakor pa ne želiva, da bi pisali pisma, ki bi bila naperjena proti zdravnikom in zdravstvu. Nočeva, da bi postala rubrika neke vrste pri-toževalnica čez zdravnike in zdravstvo. Na takšna vprašanja ne bova odgovarjala. Za to tudi nisva pooblaščena. Pisma bova skrajšala ali priredila, če bodo predolga ali pa, če bi bil pisec pisma razpoznaven, saj tega gotovo ne bi želel. Mogoče bova kdaj odgovorila na kakšno vprašanje tudi po pošti ali po telefonu, vendar bo to le redka izjema, kadar bo vprašanje tako intimno, da odgovor v časopisu res ne bi bil primeren ali kadar bodo vaši podatki v pismu preskopi ali pa odgovor ne bi bil zanimiv tudi za širši krog bralcev. Vaša pisma naslovite na uredništvo Savinjskih novic. Na kuverti označite "Zdravniški nasveti“. Upam, da sem napisala vse, kar je potrebno ob rojstvu nove rubrike v časopisu. Lepo vas pozdravljam in vabim k sodelovanju. dr. Maja Natek, spec. spl. med. Danes bom odgovorila na vprašanje, ki mi je bilo zastavljeno ustno, bolj mimogrede: Zanima me kaj več o vodenih kozah, zakaj zboleva istočasno toliko otrok, kako dolgo se zdravijo, ali puščajo kakšne posledice? Franci Norice (pri nas jim pravimo vodene koze) so otroška bolezen z izpuščaji. Ker proti noricam ne cepimo, jih vidimo najpogosteje od vseh otroških bolezni z izpuščaji. Povzroča jih virus Varicella Zoster, prenašajo pa se z neposrednim stikom in s kapljičnim prenosom. Zelo so nalezljive. Včasih so rekli, da se prenašajo že s prepihom. Inkubacija, t.j. čas od okužbe do zbolenja, traja 10 do 23 dni, navadno okrog 13 dni. Pogosto se zgodi, da ko okreva en družinski član, zboli drug, saj je bolnik kužen 2 dni pred začetkom ’bolezni in 5 dni po zadnjem izbruhu izpuščaja. Bolezen navadno spremlja povišana telesna temperatura, ki pa ni obvezna. Na koži se pojavljajo najprej rdečkasti madeži, iz katerih nastanejo sprva mehurčki, nato krastice. Izpuščaj se pojavlja v več zagonih. Spremembe se lahko pojavijo tudi na ustni sluznici in v nožnici. Redko pride ob noricah do zapletov, kot so vnetje srčne mišice, možganskih ovojnic, ledvic, pri odraslih se pojavijo včasih pljučnice. Zdravila, ki bi delovalo direktno na virus noric, pri zdravljenju navadno ne uporabljamo. Zdravimo z zdravili za znižanje telesne temperature, vendar otrokom ne smemo dajati aspirina ali andola! Temperaturo znižu- jemo s Panadonom. To sem napisala zato, ker dajejo starši marsikdaj zdravilo proti vročini še pred obiskom pri zdravniku. Pomembna je redna higiena nohtov in kopanje med boleznijo, da ne pride do okužbe mehurčkov. Včasih, vendar redko, je potrebno kakšno sredstvo proti srbenju, ki ga napiše zdravnik. Če je to tekoči puder, je pomembno, da mažemo izključno po izpuščajih in ne po celem telesu. Otroka z noricami ne vodimo v kolektiv. Poskrbimo, da med boleznijo ni v stiku z zdravimi otroki. Tako preprečimo širjenje bolezni. Bolezen traja približno 10 do 14 dni, če ne pride do zapletov. KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Problemi pri proizvodnji mleka S 1. novembrom 1994 je stopil v veljavo nov pravilnik o določanju odkupne cene kravjega mleka. Glede na razred se odkupna cena kravjega mleka poveča oziroma zmanjša: - E razred + 10% - 1. razred 0% - 2. razred - 5% - 3. razred - 15% - 4. razred - 40% rezultat pa se prišteje oz. odšteje od bazne cene. Kvaliteta mleka ima veliko vlogo pri oblikovanju odkupne cene. Glede na rezultate analiz, ki jih dobimo iz mlekarne v Radmirju, se še vedno pojavljajo problemi pri doseganju kvalitete mleka. Vsak mesec dobi nekaj proizvajalcev prepoved oddaje mleka, ker njihovo mleko ne ustreza zahtevam kupca. V zvezi s problematiko pridobivanja neoporečnega mleka se obračajte na kmetijsko svetovalno službo. Skupaj se bomo dogovorili o problemih pri higienskem pridobivanju mleka in jih skušali tudi odpraviti. O higienskem pridobivanju mleka je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v sodelovanju z Mlekarskim inštitutom izdalo svetovalne liste, v katerih je v besedi in sliki podrobno prikazan potek proizvodnje mleka. Nekateri proizvajalci mleka so te liste naročili in jih tudi prejeli. Če bi kdo še želel omenjene svetovalne liste, se naj obrne na našo službo. Hkrati vas ponovno obveščamo o predavanjih, ki bodo v teku prihodnjih štirinajst dni. Torek, 31.1.1995 Način obnove travne ruše, Mozirje ob 9. uri Gornji Grad ob 11. uri Ponedeljek, 6.2.1995 Bolezni hrbtenice (predava dr. Urlep) Gornji Grad ob 14. uri Torek, 7.2.1995 Trženje kmetijskih pridelkov Mozirje ob 9. uri Četrtek, 9.2.1995 Vzreja plemenskih telic in reja krav dojilj Ljubno ob 9. uri Na predavanja ste vabljeni v čimvečjem številu! Štefka Goltnik Voda naša vsakdanja Ali kdo od nas kdaj pomisli, kakšno srečo imamo, da lahko kadarkoli odpremo pipo in iz nje priteče čista pitna voda? Da si jo lahko brez skrbi natočimo poln kozarec in jo počasi z užitkom popijemo. Na svetu ni veliko takih srečnežev. Še slavna zahodna Evropa, kamor si tako zelo želimo, bogata in gospodarsko močna, pije večinoma močno klorirano podtalnico ali vodo iz rek. Prvič sem se zavedel te dragocenosti, ko sem se pred mnogimi leti še kot študent potepal po Italiji in Španiji. In videl, da se tam prodaja voda, pomislite navadna voda v steklenicah in še poceni ni bila. Zdaj pa to ni nobena redkost. Danes se prodaja tudi pri nas. Malo debelo sem pogledal, ko mi je prijateljica, ki živi na Rečici, pred časom pravila, da že nekaj let za kuhanje ne uporablja vode iz vodovoda. Ali je to mogoče? Tako malo nas živi v tej dolini, pa smo si sposobni onesnažiti skoraj vso vodo! Problem na Rečici se je sicer rešil, opustili so onesnaženo zajetje v Župnek-ovem žrelu in zdaj dobivajo vodo iz Letošča, zajetja, ki oskrbuje največ ljudi v naši dolini. Tudi v Lučah so imeli enak problem. Parkrat na leto je bila voda neužitna. In so ga spet rešili tako, da so poiskali vodo drugje, nad Stoglejem. Pa zajetje na Brdu, pa Jezerc v Vologu so tudi opustili. Sušna poletja in vedno več onesnaženje vode nas silijo k iskanju novih vodnih virov. Zdaj se bodo oglasili tisti, ki imajo svojo kmetijo nad zajetji vode. Ali naj kar nehajo kmetovati in se odselijo, da bo voda čista? Saj jim ni hihče ni dal niti tolarja, da bi z drugačnim načinom kmetovanja ohranjali čisto vodo v zajetjih. Ta problem ostaja nerešen. Potreben je dogovor med uporabniki vode in oškodovanci. Strokovnjaki, ki gledajo v prihodnost, napovedujejo, da bo voda glavna strateška surovina naslednjega stoletja. In v Zgornji Savinjski dolini imamo bogate vire. Pazimo nanje! Ne uničujmo in onesnažujmo vode po nepotrebnem. Nikoli ne bom pozabil nizozemskih turistov, ki so se ustavili ob studencu na solčavski panoramski cesti, pili vodo in bili čisto ganjeni. Saj so celo življenje pili le močno klorirano vodo iz umazanega Rena ali iz steklenic. Šele takrat ceniš neko stvar, če ti je primanjkuje. Med pisanjem pogledam skozi okno, prav nad sotočjem Drete in Savinje je moja sobica. Pravkar je pripeljal mlad fant s traktorjem cisterno za gnojevko in jo bo fino opral tu v reki. Brigajo ga ribe in tisti, ki to vodo rabijo v spodnjem toku reke. Jutri pa bo prišel nekdo, nastavil pinjo in v isti vodi pral čreva. Poleti se bodo v njej kopali otroci, medtem ko nemoteno zbira vso odpadno vodo cele doline. Najbolj nujne stvari za ohranitev naših voda so: - Ureditev kanalizacije in gradnja čistilnih naprav v večjih naseljih (Čistilna naprava v Mozirju - Loke že deluje, zgrajeni sta čistilni napravi v Lučah in na Ljubnem.) - Ureditev greznic pri vseh stavbah, ki niso priključene na kanalizacijo - Spoštovanje varstvenih pasov za obstoječa zajetja pitne vode - Velik onesnaževalec naših voda je gnojnica. Vsak, ki poliva gnojnico po zamrznjeni zemlji ali v bližino tekočih voda, naj se zaveda, da je to skoraj enako, kot da bi jo vlil kar v reko ali potok, ker zanesljivo skoraj vsa odteče tja. Problem je tudi polivanje jeseni, ko vsak želi izprazniti gnojnično jamo, trava pa ne more hranilnih snovi porabiti za rast in jih dež odplakne v najbližji potok. Rezultat je tak, da pogine skoraj vse živalstvo in občutljivo rastlinstvo. Iz potoka nastane odtočni ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA NAZARJE V majski številki "SAVINJSKIH NOVIC" lansko leto smo gozdarji iz Zavoda za gozdove Slovenije, OE Nazarje, v kratkem predstavili pod naslovom "NOVA ORGANIZIRANOST GOZDARSTVA" bistvene novosti, ki jih je prinesel novi Zakon o gozdovih na vseh področjih našega delovanja in med drugim tudi novosti na področju gradnje in vzdrževanja gozdnih prometnic (gozdnih cest in vlak). Po osmih mesecih, ko je za nami leto 1994, torej ena "sezona", pa je čas, da se kritično ozremo, kako so se novosti odrazile in upoštevale v praksi. Vzdrževanje gozdnih cest bi moralo po Zakonu o gozdovih zaživeti, kar se tiče financiranja, že v drugi polovici leta 1994. V uradnem listu Republike Slovenije je 30. junija izšla UREDBA o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest, po kateri bi se že za drugo polletje pričele zbirati pristojbine - 6,9% od kata- strskega dohodka gozdnih zemljišč - ki so strogo namenska sredstva za vzdrževanje gozdnih cest. Sredstva naj bi se po 4. členu Uredbe zbirala na posebnem računu odprtem pri Službi družbenega knjigovodstva Republike Slovenije. Na tako zbrana sredstva bi Republika Slovenija prispevala še 35% iz proračuna, nato pa bi se kanal. Pri pranju cistern lahko umazano vodo zliješ vsaj na bližnji travnik in ne nazaj v reko. Malo si potrkajmo na svoje kosmate duše! Kajti pregovor, da bo voda odnesla vso svinjarijo na Hrvaško, že dolgo ne velja več. Kar nekaj jo bo ostalo tudi pri nas! Zeleni Franček Gozdne prometnice po določenih deležih tekoče razporejala občinam. Žal določila uredbe niso bila realizirana in so se gozdne ceste v letu 1994 vzdrževale le s pičlimi sredstvi, ki jih je Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo dodeljevalo iz proračuna Gozdnim gospodarstvom po pogodbi, sklenjeni med Ministrstvom za kmetijstvo in gozdarstvo in GG Nazarje. Program vzdževanja in prevzem izvršenih del je opravljal Zavod za gozdove. Za vzdrževanje gozdnih cest v zasebnih gozdovih je bilo tako porabljenih 5.624.117 SIT, kar je za skoraj 800 km gozdnih cest neznaten denar, če upoštevamo, da je po kalkulaciji, ki jo izdelal Inštitut za gozdno gospodarstvo iz Ljubljane, potrebno povprečno 62.000 SIT za vzdrževanje 1 km gozdne ceste. Ob sodelovanju lastnikov gozdov in skrajno racionalni porabi teh sredstev so gozdne ceste še kar v zadovoljivem stanju. Za ceste, ki potekajo po gozdovih, ki so v upravljanju Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, je zagotovil sredstva Sklad. (NADALJEVANJE V 3. ŠTEVILKI) Jože Jeraj MLADI BOBENČEK V<" Lastna sob(ic)a ki si jo dobil(a) še kot dojenček ali pa tista iz časov tvoje babice..., stavim, da ti gre že prav na živce! Vendar... ni problema! Včasih dosežeš čudežne spremembe samo s tem. da zamenjaš ročaj na vratih. V trgovinah je izbira prav super. Od vijoličastih plastičnih, pa do zlatih... Za vsak okus! Starejšim predalnikom pa vdahneš novo dušo - spet z barvami! Pobarvaš jih v tvoji najljubši barvi ali pa vsak predal in ročaj z drugačno barvo. Pazi le, da se odtenki ujemajo z barvo postelje in seveda - stola, ki je prav "luškan" na štirih različnih nogah. sanje vsakega fanta ali dekleta. No, če ne ravno soba, pa vsaj kotiček. Urejen po tvojih željah in zamislih se lahko hitro spremeni v kraljestvo. Kako? Z nekaj nasveti ti bo tudi danes pomagal Mladi bobenček. Tako, za začetek. Sicer pa hitro napni možgane in super ideje se bodo porajale same od sebe! »motana omara VEDNO PREMALO POLIC? Nič več! Ko boš ravno na lovu za barvo in ročaji, lahko pogledaš, če imajo v zalogi kovinske nosilce za palice. Tudi ti se dobijo v vseh mogočih barvah in jih je zelo lahko namestiti. Potrebuješ le še nekaj desk - polic in dodaten prostor za avtomobilčke, parfume, škatlice in druge življenjsko nujne stvari bo tu! Fostelja ~ raj za sanjače Če je raj, potem ni vseeno, kako izgleda! Če je stara ali odrgnjena, jo prepleskaj! Ali pa ozaljšaj z romantičnim baldahinom (samo dekleta, se razume...). Vsaka postelja pa potrebuje še piko na i - pregrinjalo. Ni nujno, da je kupljeno. Iz ostankov volne ali blaga se da splesti oziroma sešiti zanimivo pregrinjalo. Če ga dopolniš še z okrasnimi blazinami, bo postelja kot nova! S.?'“?.»«.»»'“ NAJ SAVnjSKM PET Hay! Tokrat vam predstavljam nekaj glasbenih dogodkov iz minulega leta 1994. Januar se je začel v znamenju Mettalice, ki je bila razglašena za rock bend 1993. Gunsov Axl Rose je osvajal naslov najbolj priljubljenega in najbolj osovraženega rock zvezdnika. Čestitamo, Axl, kar dve nagradi naenkrat. V februarju je imela Nirvana v ljubljanski hali Tivoli še zadnji veliki koncert. Bajagi in njenim Inštruktorjem je ministrstvo za zunanje zadeve dvakrat odklonilo vstopne vizume. Kasneje so koncert uspešno zaključili v Tivoliju in poželi velik aplavz. Gunsi so snemali video Estranged. Med snemanjem je Axl popenil in skočil v morje - s prekooceanske ladje. V mesecu marcu se je izvedelo, da se je pevec Nirvane Curt Cobain med evropsko turnejo zastrupil in da se zdravi v ameriški vojaški bolnišnici v Rimu. Na Metelkovi je nastopila kalifornijska skupina Victim Family, že tretjič pri nas. 8. aprila so svet obkrožile vesti o smrti Cobaina. Ko je Cobain zapustil kliniko za zdravljenje narkomanov v Los Angelesu, si je kupil puško, še zadnjič vbrizgal heroin ter se ubil z enim samim strelom. V poslovilnem pismu je napisal: Nič več zabavno ne morem živeti tega življenja. Star je bil 27 let. Maj je bil v znamenju koncertov. V klubu Channel Zero na Metelkovi so nastopili belgijski Junkifish z energično mešanico hardeora in tehno repa. Magnifico je dokazal, da ima jajca, saj je na koncertu Očetu za rojstni dan napolnil ljubljanske Križanke. Prav tako se je v Križankah predstavila skupina The Walkaboute s svojo novo vročo glasbo. Aerosmith so kurili po Japonski kot nihče prej. V juniju je bila v središču pozornosti Metallica s svojo turnejo po ZDA: Shit Hits The Sheds (Ko drek udari v vrtne ute). Na mini slovenski turneji je nastopala skupina Heavy Les Wanted ter svoj reperski zvok nagradila z elementi funka, jazza in rocka. Naslednjič: glasbeni koledar zadnjega dela leta 1994. Katja Tuji del: 1. PINK FLOYD: Wish you were here 2. E.T.: Tek je 12 sati 3. NIRVANA: Smells like teen spirit 4. BON JOVI: Always 5. MARIAH CAREY: Without you Domači del: 1. CHATEAU: Mlinar na Muri 2. MAGNIFICO: 24.000 poljubov 3. ČUKI: Iz srca 4. POP DESIGN: Ko si na tleh 5. ŠANK ROCK: Lahka dama dama«» skladb« Zadruga mozirje '•C Tujo skladbo< ime in priimek: 4, jßaslobiA________ mm MLADI BOBENČEK v rti11 "Sonce na sp~» «-—"''/si- ci- iresv ne oblečemo v ie - ■- v 7.a s« v*- f/si- iiät°>..in‘”pS” s. ^iufjeni&ko nevarno _____ «s r-*— Boji po“gl-p>• iSÄ--- -° - - — Spremembe v tvojem bivalnem kotičku bodo povzročile več učenja! Se strinjaš? Poskusi, čeprav ti učenje ni najljubši hobi, pa vendar, znanje vsakemu koristi. Zavesa. To obešeno blago lahko z malo domišljije prekrojiš in s tem dobiš novo svetlobo sobe. Zavese so lahko obešene na mnogo zanimivih načinov, iz različnega, bolj ali manj prosojnega, popisanega, črtastega, karirastega in še in še, blaga. Postelja pogrnjena s krpanko iz ostankov blaga je videti stara in nova. Če iščeš LOOK iz časov življenja -tvoje babice, ga imaš. Opremi jo z okrasnimi blazinami, ki so zarobljene z volančki in tudi "skrpane" iz različnega tekstila kot pregrinjalo. Oblike poljubne. Nad posteljo si lahko omisliš romantično zaveso. Dopolnila bo videz postelje in naredila sobo bolj tvojo. Vendar pa ti moji nasveti ne sodijo skupaj. Če bi, bi zate ne ostalo nič tuhtanja in premlevanja! Tudi omaro lahko deloma "oblečeš" v blago, na primer zunanjo stran vrat in predalov. Na koncu pa če želiš risati, pa nimaš papirja, ustvari kako umetnino na lončke tvojih rožic. Male spremembe "velikih" mojstrov spreminjajo svet! Čao! Slavica Tesovnik ■■■ ■H ^ kwtec prt, če se ne odločiš za pleskanje sWjjh prenoviš s (foto) tapeto oziroma MLADI DOPISNIKI Mozirski osnovnošolci na Radiu Raglja Minulo soboto so na osnovni šoli v Mozirju gostili ekipo oddaje Radio Raglja, ki je na sporedu vsako soboto zjutraj na prvem programu slovenskega radia. Osnovnošolci so s petjem in igranjem predstavili Mozirje in Zgornjo Savinjsko dolino, več o tem pa bodo v prihodnji številki Savinjskih novic napisali sami. KF Srečni obrazi V četrtek, 21.12.1994, smo učenci 2. b razreda OŠ Mozirje povabili v razred svoje babice in dedke. Prisostvovali so pri uri slovenskega jezika. Skrbno so spremljali naše delo in nas večkrat nagradili z aplavzom. Ob koncu ure so z nami tudi zapeli. Vsi smo bili srečni, saj so bili obrazi naših obiskovalcev nasmejani, v marsikaterem očesu pa se je lesketala solza sreče. Ob kavi in soku smo še malo poklepetali, nato pa smo si zaželeli najlepše v novem letu in se s stiskom rok poslovili. Učenci 2. b in učiteljica Betka Jakop Če bi bila mama: - bi ves dan pospravljala, imela bi komaj eno uro prosto (TEJA); - bi kuhala, prala, pomivala posodo in obešala perilo (ANA); - bi imela dojenčka in z njim hodila na sprehode (ANE, JANJA); - bi bila frizerka, vsak dan bi hodila v trgovino (MIRELA); - bi bila učiteljica, imela bi pet otrok (URŠKA). Če bi bil oče: - bi vozil otroški avtobus (SILVO); - uredil bi si službo, graditi bi si začel hišo in okoli nje bi posejal travo, naredil vrt, potem bi si dobil ženo (DAVID); - bi delal, kupil bi nov avto, družino bi vozil na izlete, imel bi otroke, z ženo pa bi hodila v disco (ADAM); - bi si zgradil vikend (MATIC); - šel bi v službo, vozil bi mamo v trgovino in družino na izlete (URBAN); - bi se poročil, doma bi vse uredil in imel bi avto (LOVRO). Ljubezen je: - če mama opere perilo in naredi kosilo, - če te ima kdo rad, - če se imamo radi in si pomagamo, - ko me ima mama rada, - če ubogaš mamico, - da imam rada vso družino, - če mi mamica pomaga pisati nalogo, - poslušnost, ubogljivost, pridnost, - če mi prijatelj pomaga, kadar se mi kaj zgodi. LOVRO ADAM MILENA JANJA SILVO MILENA NIKA MATEJA DAVID Prijetno in nepozabno Zadnji mesec v letu 1994 si bomo učenci 2. b razreda OŠ Mozirje dobro zapomnili, saj je bil za nas nekaj posebnega. Skupaj z našo učiteljico Betko Jakop smo se dogovorili, da se bomo lotili projekta z naslovom Moja družina. Pridno smo zbirali material, pisali, brali, izdelovali stripe, reševali besedilne naloge, se učili pesmice, plesali... Zadnji kamenček v mozaiku, ki smo ga sestavljali vrsto dni, pa so nam pomagali postaviti naši starši, ki so prišli v naš razred in skupaj z nami naredili čudovite novoletne pogrinjke. Bilo je prijetno in nepozabno. Veliko smo napisali in izdelali. To smo tudi predstavili našim staršem. Učenci 2. b razreda Starši v šolskih klopeh Da, prav ste prebrali. Sredi decembra smo bili starši 2. b razreda OŠ Mozirje na pobudo Betke Jakop povabljeni v šolo. Skupaj s svojimi šolarčki naj bi pripravili novoletni pogrinjek. S seboj smo prinesli različno okrasje, kar pač spada na praznično mizo. Z lastno idejo smo začeli ustvarjati vsak svojo umetnijo. Seveda je bilo to našim otrokom zelo všeč, ker so lahko delali s pomočjo svojih staršev. Za hip mi je celo spomin ušel nazaj v moja šolska leta, ko mi je bila šola edina skrb. Ob prijetni spremljavi praznične glasbe po radiu, je hitro minila urica, ko so naši izdelki že dobili dokončno obliko. Sledila je ocena Zinke Hadžič, ki je bila z našim delom zelo zadovoljna. Da bi bilo vzdušje še lepše, so nas pogostili s kavico, ob kateri smo lahko tudi poklepetali. Naši otroci pa so se takrat že pripravljali, da nam v kratkem programu povedo, kaj so se naučili v zadnjem tednu. Prijetno je bilo poslušati njihovo pripovedovanje, saj je znal vsak povedati kaj lepega. Tudi lepih pesmic jim ni manjkalo. Po končanem programu smo dobili od svojih otrok še majhno darilce in da bi bilo vse skupaj še lepše, smo vsi družno še eno zapeli. Vsi skupaj smo zadovoljni odšli domov, kar pa gre tudi zahvala prijaznima učiteljicama. Marjana Puncer Avtobus zvestih naročnikov Savinjskih novic Savinjske novice nagrajujejo svoje zveste naročnike! Po tem, ko smo v lanskem letu podelili lepo število enoletnih brezplačnih naročnin, smo se v uredništvu odločili, da naše naročnike letos še bolj bogato nagrajujemo. In tako se je v sodelovanju z turističnim birojem SONJA rodila ideja o avtobusu zvestih naročnikov, ki sama po sebi seveda ni nikakršna novost, je pa res, da podobne akcije Savinjske novice v svoji sicer bogati zgodovini še niso imele. Torej k stvari! V času od 23. januarja do 19. maja bomo pred izidom vsake številke Savinjskih novic izžrebali štiri naročnike. Prve štiri smo že tokrat. V tem obdobju bo izšlo devet številk, kar pomeni, da bo število izžrebancev ob izteku tega roka 36. Če k temu turist biro stmpA ________Grad Vrbovec Razarje__________ * ZIMA 95 - domovina in tujina * izleti - domovina in tujina (ISTANBUL 23.2, 2.3., 23.3. 4 dni) * potovanja: - Kanarski otoki: vsako soboto - Malta: prvi odhod 18. februarja, vsako soboto že od 499 DEM dalje - v pripravi 1. maj VAL THORENS Francija (odhod avtobusa iz Mozirja) * obrtniki - podjetniki! organiziramo strokovna potovanja, avio karte tel. od 11.00 do 13.00 831-316 od 9.00 do 10.30 in od 13.30 do 20.00 0609/616-847 številu prištejete še člane našega uredništva, je avtobus zvestih naročnikov poln. 3. junija nas bo odpeljal na enodnevni izlet po Sloveniji in videli boste - prav prijetno nam bo! Imena prvih štirih izžrebanih naročnikov lahko preberete v prvem okencu avtobusa, njihovi polni naslovi pa so: FRANC HRIBERŠEK, HOFBAUERJEVA 20, MOZIRJE, JUSTINA ŠORLI, NOVE TRATE 20, MOZIRJE, JOŽE BITENC, TIROSEK 22, GORNJI GRAD, HINKO ČOP, SAVINJSKA CESTA 8, MOZIRJE. Ob tem pa naj dodamo tudi to, da bomo (smo) pri žrebanju preverjali, če je izžrebanec poravnal naročnino. V kolikor je ni, bomo izžrebali drugega. Obilo sreče pri žrebu torej! KF ŠPORT Logarska dolina 1. državno prvenstvo vlečnih psov Pred nekaj meseci registriran Klub vlečnih psov Slovenije je v čudovitem zimskem ambientu Logarske doline minuli vikend organiziral prvo državno prvenstvo vlečnih psov. V tem športu, ki je v naši državi šele v povojih, smo tako dobili prve državne prvake. Športna zvrst vlečnih psov je sicer doma na Aljaski, v Evropo pa je našla svojo pot pred približno 30-imi leti. Primož Urank, vodja tekmovanja, nam je povedal, da glede na način tekmovanja ločijo tekmovanja v sprintih in etapna tekmovanja. Na prvih tekmujejo po kategorijah vprege do štiri pse, ki tečejo na razdaljah od 6 do 10 kilometrov, vprege od 4 do 6 psov tečejo na razdaljah do 12 kilometrov, vprege od 6 do 8 psov tečejo na razdaljah do 16 kilometrov, obstaja pa tudi odprti razred, kjer so našteli tudi že 28 psov v vpregi, kjer tečejo na razdaljah od 16 do 25 kilometrov. Etapne tekme trajajo običajno več dni, najbolj znani pa sta Iditarod na Aljaski v skupni dolžini 2.000 kilometrov in njena evropska različica Alpirod, katere start je v Franciji cilj pa v Avstriji. V tem športu lahko tekmujejo vse vrste psov ne glede na velikost in pasmo. Največ je psov pasme aljaški husky, ki so vzrejeni izključno za tovrstna tekmovanja in nimajo rodovnika. Tekmujejo pa tudi čistokrvni psi, med katerimi so najpogostejši pasme sibirski husky. Prvega državnega prvenstva v Logarski dolini se je udeležilo devet tekmovalcev, vsi z vpregami štirih psov. Prvo vožnjo na sedem kilometrov dolgi progi so opravili v soboto, drugo pa v nedeljo. Seštevka časov obeh voženj sta dala končni rezultat. Med vsemi je bil obakrat najhitrejši Dušan Jontes s skupnim časom 34 minut in 55 sekund (povprečna hitrost 24,4 km/h). Drugi je bil Primož Urank s skupnim časom okroglih 37 minut, tretji pa Leopold Kovač s časom 41 minut in 58 sekund, ki je bil obenem tudi najhitrejši med tekmovalci s čistokrvnimi psi. Tekmovanje v Logarski dolini je lepo uspelo, žal pa je bilo zaradi slabe medijske priprave sorazmerno slabo obiskano. Organizatorji so zagotovili, da bo boljše že na naslednji tekmi, v roku dveh ali treh let pa si želijo tudi evropskega tekmovanja. KF, foto: C.Sem Primož Urank s svojo vprego na progi Kopušar in Murko uspešna tudi v letošnji sezoni Mlada smučarska skakalca iz SSK Ljubno ob Savinji, Robi Kopušar in Tomaž Murko, se tudi letos dobro držita v državnih selekcijah. Tako je prva slovenska ekipa, ki so jo sestavljali Kopušar in njegovi kolegi skakalci Grosar, Radelj in Stegnar, pred nedavnim na tekmi za Alpski pokal v švicarskem zimsko športnem središču Gstaad zmagala, druga slovenska ekipa v sestavi Murko, Hribar, Brzin in Peterka pa je v konkurenci enajstih ekip iz petih držav osvojila šesto mesto. KF Košarka Medobčinska rekreacijska liga V prvem kolu medobčinske košarkarske lige so bili doseženi naslednji rezultati: skupina A Pizzerija 902 : TES 43 : 41 Smreka G.Grad : No pass, look 29 : 44 Rekreacija Šoštanj : Fiskulturniki 57 : 26 skupina B Ravne : Elektra mladi 27 : 38 Sportklub : Vrbovec Nazarje 24 : 27 Bonaca : Partizan Mozirje 24 : 50 Po odigranih tekmah prvega kola je v skupini A na vrhu razpredelnice ekipa Rekreacija Šoštanj. Sledijo No Pass, look, Pizzerija 902, TES, Smreka G. Grad in Fiskulturniki. V skupini B pa zaseda trenutno prvo mesto Partizan Mozirje pred ekipo Elektra mladi, Vrbovec Nazarje, Sportklub, Ravne in Bonanca. Edi Mavrič Nova zmaga Zgornje Savinjske V štirinajstem kolu l.A odojkarske lige je ekipa OK Zgornja Savinjska gostovala v Ljubljani pri ekipi Krim. Zgornjesavinjčanke v postavi: Založnik, Mihalinec, Kislinger, Adamina, Rifelj, Bastelj, Košiča, Hojak, Prelesnik in Rušnov so bile tokrat boljši in srečnejši nasprotnik. Po vodstvu Krimovk v prvem nizu 14:11 in v tretjem 15:14 so se naše igralke vedno zbrale v pravem trenutku in na koncu zmagale z rezultatom 3:1 (14, -3, 15, 11). Po 14. kolu je lestvica naslednja: Klima Com. Bled 14 13 1 40: 7 26 TPV Novo mesto 14 10 4 35:16 20 Zgornja Savinjska 14 8 6 29:22 16 Krim 14 6 8 23:29 12 HIT Casino 14 5 9 18:33 10 LIK Tilia 14 0 14 4:42 0 Pari prihodnjega kola 28. januarja: Zgornja Savinjska : Klima Commerce Bled, LIK Tilia : Krim, TPV Novo mesto : HIT Casino. Ljubitelji odbojke, vabljeni v dvorano na Gomilskem v pomoč ekipi Zgornje Savinjske v boju z vodilnim moštvom lige! KF PISMA BRALCEV OBVESTILO BRALCEM Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo dosledno spoštovali omejitev največ 60 tipkanih vrstic, daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani. Ljubenskim volitvam na rob Nekateri ljudje, ki veljajo za razsodne, so mi v novoletnih dneh očitali, da smo na Ljubnem izigrali volitve in jih napravili nedemokratične. Svojo sodbo so utemeljili s tem, da je bila samo ena kandidatka za župana, ki je kandidirala na listi SDSS. Odgovoril sem, da bi volitve gotovo bile bolj demokratične, če bi bilo več kandidatov za župana, da pa ni kriva SDSS, če ostale stranke niso imele svojih kandidatov. Se več, naša stranka je pravzaprav rešila čast Ljubnega, saj bi se lahko zgodilo, da bi to bila edina od 147 občin, ki ne bi imela nobenega kandidata za župana... Nadalje so omenjali tudi neko anketo javnega mnenja, ki da bi utegnila biti razlog, da ostale stranke niso kandidirale svojih predstavnikov. Anketiranje je danes množično uporabljena metoda ugotavljanja javnega mnenja in ni znan noben primer, da bi zato kakšna stranka ne kandidirala svojih predstavnikov, razen če jim je anketa napovedala možnost volilnega neuspeha. Tiste, ki so jezni ali nevoščljivi zaradi volilnega rezultata SDSS na Ljubnem, naj potolažim, da ga. Anka Rakun (še) ni članica naše stranke, da je sicer kandidirala na listi SDSS, bila pa je tudi skupna kandidatka strank slovenske pomladi, kar je bilo jasno razvidno iz predvolilnih plakatov. Vrh tega pa sodi občina Ljubno med tiste dve ali tri slovenske občine, kjer SDSS danes nima nobenega občinskega svetnika. Mar to pomeni, da je ugled SDSS na Ljubnem res tako majhen? Po javnomnenjski anketi se je na Ljubnem za SDSS odločilo 19 odstotkov občanov, pred njo je bila SLS, ostale stranke pa so dobile manj. Tudi dejanski volilni rezultat v sosednjih občinah, kot so Gornji Grad, Mozirje in Luče, je pokazal, da je dosegla naša stranka okrog 20 odstotni volilni uspeh. Za razliko od nekaterih drugih strank SDSS do lokalnih volitev na Ljubnem ni imela organizacije, prisotni sta bili samo dve članici. Tako je stranka nastopila le z eno kandidatko za občinsko svetnico, ki pa ni bila članica stranke. Ta kandidatka žal ni bila izvoljena. Bolj kot pri kandidatki Mariji Podkrižnik, ki je ugledna gostilničarka na Produ pri Rastkah in kot pri stranki SDSS, ležijo razlogi za to v krivičnih in nezakonitih okoliščinah, ki postavljajo pod vprašaj regularnost volitev na Ljubnem. Področje Ter je bilo razdeljeno med II., 111. in IV. volilno enoto. Marija Podkrižnik je kandidirala v III. volilni enoti, večina njenih sosedov, katerih interese naj bi zastopala, pa je volilo v 11. volilni enoti. Nekateri zakonito, drugi pa kot vse kaže tudi nezakonito. Zemljevid, ki ga je Geodetska uprava občine Mozirje z žigom in podpisom izdala 9.11.1994, razmejuje II. in III. volilno enoto v področju Ter tako, da sodijo kmetje Podlesnik, Globočnik (Kumprej) in Pus-totnik (Tostovršnik) v II. volilno enoto, ostali sosedje Marije Podkrižnik pa v lil. volilno enoto. Čeprav po omenjenem zemljevidu sodijo: Majcen Daniel - Ter 28 a, Ulolekovi (Golob) -Ter 28, Gladeževi (Golob) - Ter 29, Ulolekov Tinko (Golob) - Ter 30, Božič - Ter 31, Jordan - Ter 32, Jezernik (Zajc) - Ter 40, t.j. skupaj preko 20 volivcev, v lil. volilno enoto, so kljub temu dobili vabila in so volili v II. volilni enoti! Ne drži trditev, da jim je bilo zamenjeno le volišče, ne pa tudi volilna enota. Iz kandidatov, ki so jih imeli na glasovnicah, (kjer ni bilo Marije Podkrižnik) izhaja, da so volili v II. volilni enoti. To potrjuje tudi razvrstitev hiš, ki jo je dobila volilna komisija, po kateri sodijo hiše št. 10 -40 v II. enoto od 41 - 58 pa v lil. enoto, čeprav sodijo po zemljevidu Geodetske uprave hiše od 28 a - 40 v III. volilno enoto! Skratka, družina kandidatke SDSS Marije Podkrižnik - Ter 42 je bila južno od potoka Sopot edina, ki je bila razvrščena v lil. volilno enoto, vsi ostali sosedje pa so v nasprotju z zemljevidom volilnih enot volili v II. volilni enoti. Vodovod, cesto, elektriko, telefon itd. imajo napeljan skupaj, zato bi bilo normalno, da bi kot svetnica zastopala tudi njihove interese. Če bi Marija Podkrižnik dobila teh 20 nezakonito odvzetih glasov, bi bila izvoljena. In da bo mera polna: zakaj je občinska uradnica hodila tri dni pred volitvami, ko so bili kandidati že znani, po kmetijah, menda je bila pri petih, zagotovo pa je bila Jezerniku (Zajc) - Ter 40, kjer je jemala vabila za na volitve in dajala nova, kjer je bil naveden drug kraj volitev - v Trgu? Kakorkoli že, volitve so za nami, v SDSS so zaradi vsega tega pustila grenak priokus. Veseli nas, da se na Ljubnem in v okolici javlja čedalje več, tudi uglednih ljudi, ki želijo biti člani naše stranke. Ta je v pol leta narasla iz 2.000 na 10.000 članov, volilni rezultat pa je izboljšala za 400 odstotkov! Po javnomnenjskih anketah je danes to druga največja stranka. Ni več dvoma, da bo SDSS na naslednjih volitvah med zmagovalkami. dr. Jože Zagožen Član predsedstva SDSS Ljubljana KRONIKA Razbijal je kozarce in inventar 11. januarja je okrog 20. ure v gostilni Tetika v Bočni kršil javni red in mir Darko Č. (27) iz Bočne. Razbijal je inventar in kozarce, zato so zoper njega napisali predlog sodniku za prekrške. Na zagovor pa bo morala tudi natakarica v omenjenem lokalu, Vesna U. (18) iz Nazarij, ki je Darku kljub temu, da je bil vinjen, postregla z alkoholno pijačo. S traktorjem nad osebni avto 11. januarja je v večernem času Vojko P. (32) iz Brezja skušal s traktorjem zapeljati preko osebnega avtomobila, last Milene J. (48), s katero živi v ižvenzakonski skupnosti. To mu sicer ni uspelo, kljub temu pa je na avtomobilu naredil za okoli 40 tisoč tolarjev škode. Z avtomobilom v telefonski drog 18. januarja je okrog 13.30 ure Alojzij K. (58) iz Škofje Loke vozil osebni avto po lokalni cesti iz Bočne proti Gornjemu Gradu. Pred naseljem Gornji Grad je zaradi neprimerne hitrosti v blagem levem preglednem ovinku zapeljal desno z vozišča in trčil v telefonski drog. Pri tem se je voznik lažje telesno poškodoval, na vozilu in drogu pa je nastalo za okoli 250.000 tolarjev škode. OGLASI ZAHVALE AVRORA D.O.O. -ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d. Razpisuje prosta delovna mesta za zavarovalniškega zastopnika, na področju Savinjske doline, Celja in Velenja. Pogoja: - najmanj srednješolska izobrazba - lasten prevoz Pisne vloge naj kandidati pošljejo do 10.02.1995, na naslov: Avrora d.o.o., Šlandrov trg 40, 63310 Žalec. Dodatna pojasnila lahko dobite na tel. številkah: 063/715-452 in 714-257. Radio klub Mozirje organizira tečaj za radioamaterje-operaterje III. razreda. Tečaj se bo začel 31.1.1995 ob 17. uri v sejni sobi Občine Mozirje. Informacije na telefon 845-194 zvečer. Ljubitelji radijskih zvez in elektronike vabljeni. MIHI« ITMITWI 24 II NA III IVAN BOPOTAR JNbtmo turn: - kompletne pogrebne storitve - prevoze doma in v tujini - urejanje grobov - urejanje cvetličarskih storitev - povračilo stroškov za celoten pogreb v znesku 83.000 SIT - možnost obročnega odplačevanja - prvi prevoz do 70 km zastonj - dobava spomenikov Šempeter v Savinjsl(i dolini 112/a, tel. 063/701-433 POGREBNA SLUŽBA CVETLIČARNA MORANA d.o.o. Parižlie II/c, Braslovče Tel.& fax 063 721-667, 721-043, 720-003 Kompletne pogrebne /toritve Izdelovo vencev in o/tnlih cvetličnih oronžmojev ter do/tovo no dom Ureditev dokumentov Od/tejemo pogrebnino POSLUJEMO 24 UR NA DAN Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica in tašča Antonija ŠTORGELJ iz Šmartnega ob Dreti 39 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem OŠ, prijateljem, znancem za izrečena sožalja, za darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se gasilcem, ga. Cajnerjevi za prisrčne poslovilne besede ob grobu in g. župniku za cerkveni obred. Neizmerna hvala dr. Sirku za dolgoletno zdravljenje in številne obiske na domu v zadnjih mesecih. Iskrena hvala tudi g. ravnatelju Vugu za razumevanje. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše drage in skrbne žene, mame, stare in prastare mame Marije GORIČNIK roj. FINKŠT smo iskreno hvaležni vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem ZKZ, posebno pa sosedom za pomoč in tolažbo v najtežjih trenutkih, izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, sv. maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku Ferdinandu Luknarju za pogrebni obred. Hvala pobreškim gasilcem in predstavniku KS Rečica za poslovilne besede. Iskreno zahvalo izrekamo g. dr. Širku in sestram Zdravstvenega doma Nazarje za 28-letno zdravljenje ter pomoč ob vsakem času. Hvala g. Janezu Bračunu za dolgoletno duhovno oporo. Žalujoči Blažicovi Kaj si Tina nam zaspala, trudne strnila oči, nas brez slovesa si pustila, a mi te nikoli, ne bomo mogli pozabiti. ZAHVALA ob izgubi ljubljene Martine TEVŽ iz Bočne Ob boleči izgubi ljubljene hčerke, sestrice, vnukinje in nečakinje se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali in stali ob strani. Prisrčna zahvala vsem za darovano cvetje, sveče, sv. maše in spremstvo na zadnji poti. Posebej zahvala ga. Jožici Špeh za poslovilne besede, cerkvenemu pevskemu zboru iz Bočne, učencem in učiteljem 3. in 6. razreda osnovne šole Šmartno in Gornji Grad, pogrebcem in ga. Silvi Mlinar. Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi OBVESTILA VETERINARSKO DEŽURSTVO 23.1. DO 29.1. RUP MARIJA, DR.VET.MED, G.GRAD, TEL. 0609-616-978 (843-084) 30.1. DO 5.2. ZAGOŽEN DRAGO, DR.VET.MED., LJUBNO, TEL. 0609-616-978 (841-277) 6.2. DO 12.2. KRALJ CIRIL, DR.VET.MED., LJUBNO, TEL. 0609-616-978 (841-410) VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, TEL.: 831-017, 831-418, 0609-616-978 IZDAJA ZDRAVIL: VSAK DAN OD 7. DO 8.30 URE. OSEMENJEVANJE OB NEDELJAH JE PO OSEMENJEVALNIH PUNKTIH. c---------------------------------------------- ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421 tudi v času dežurstva. ^ Nove knjige v knjižnici Mozirje 1. STROKOVNA LITERATURA: Smerdel: Oselniki * Brejc: Vmesni čas * Družinski priročnik in koledar 1995 * Pratika za radovedne starše * Žerjav: Tiho, tiho čarovnik prihaja * Vodnik po slikarstvu * Watts: Modrost negotovosti * Halevi : Kabala: izročilo skritega vedenja * Coxhead: Sanje, vizije noči * Spodnja Savinjska dolina : vodnik * Beckett: Iglavci * 2. LEPOSLOVJE: Vošank: Na poteh * Petan: Veliki diktator * Cela: Panj * Welch: Ukani vrano * Košir: Vračanja in druge zgodbe * Antič: Titanic: Mit in Resnica * Srienc: Sprta brata 3. MLADINSKA LITERATURA: Slovenske ljudske pesmi (knjiga & kaseta) * Cantillon: Draga Katarina * Volčič: Klobučki * Mate: Babica v supergah * Such: Pravljice iz igluja * Brezina: Izgubljeni v džungli * Zalar: Dnevnik Mihe Zgaga * Začarana hiša in druge istrske pravljice * Okolje in ekologija * Preprosti poskusi * 4. VIDEOKASETE: Mladi revolveraši - Young Guns * Ženska liga - A League of Their Own * Tanka linija smrti - Flatliners * Srce iz groma - Thunderheart * Usodni val - Striking Distance * Pelikanovo poročilo - The Pelican Brief * Popoln svet - A Perfect World * Nori Jack - Cracker Jack * Ledeni dih smrti - Ordeal in the Artič * Vohun se vrača - I Spy Return * Romanca v Seattlu - Sleeping in Seattle * Čas nedolžnosti -The Age of Innocence * Mož brez obraza - The Man without a Face * Na zahod - Into the West * Klavir - The Piano * Morski volk -The Sea Wolf * Krik stene - Scream of Stone * Zimski ljudje - The Winter People * The Doors Mladinski, otroški filmi: Palčica - Thumbelina * Mornar Sinbad * V deželi palčkov * William Tell : zgodba o neustrašnem junaku * Pepelka - Cinderella * Levji kralj - Leo the Lion * Dedek Božiček prihaja v mesto * Sneguljčica in sedem palčkov * Moj prijatelj Willy - Free Willy * Trnuljčica -Sleeping Beauty * . DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE OD 23.1. DO 29.1. MAROLT MARKO, MOZIRJE, TEL. 831-877 OD 30.1. DO 5.2. JERAJ FRANC, PRIHOVA, TEL. 831-910 OD 6.2. DO 12.2. LEVER PETER, PAŠKA VAS, TEL. 885-150 V PRIMERU, DA SE DEŽURNI NE JAVI DOMA, POKLIČITE TEL. 441-242 ALI 25-841, KJER DOBITE VSE POTREBNE INFORMACIJE. . SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel. ^ ki 11 MI O I* KINO MOZIRJE 28. in 29.1.1995' POBEG IZ ABSOLOMA - ameriški film - akcija, 1994 (Escape from Absolom) Režija: Martin Campbell Glavne vloge: Ray Liotta, Lance Henriksen Na otok Absolom, na katerem živijo kaznjenci, pripeljejo tudi kaznjenca Liotta, ki je nedolžen... 4. in 5.2.1995 ČUDEŽ NA 34. ULICI - ameriški film - družinska bajka, 1994 (Miracle on 34. Street) Režija: Les Mayfield Glavne vloge: Richard Attenborough, Elizabeth Perkins Simpatična komedija, ki bo kar na sodišču razkrila ali Božiček obstaja ali ne... Predstave so ob sobotah ob 20. uri in ob nedeljah ob 17. uri. Vstopnina: 350,00 SIT. KINO NAZARJE 27. IN 28.1.1995 RESNIČNE LAŽI - ameriški film - akcijska komedija, 1994 (True Lies) Režija: James Cameron Igrajo: Arnold Schwarzeneger, Jamie Lee Curtis Potujoči prodajalec računalnikov, običajen soprog in oče je v resnici agent tajne službe, ki trenutno preganja arabskega terorista. Film za ljubitelje tehničnih efektov in kaskaderskih podvigov v stilu Jamesa Bonda. 4. in 5.2.1995 LEDENA STEZA - ameriški film - anarhična komedija, 1993 (Cool Runnings) Režija: Jon Turteltaub Igrajo: Leon, Doug E. Doug, Malik Yoba, John Candy Štirje jamajški atleti se prijavijo s štirisedežnim bobom na zimsko olimpijado leta 1988. Sneg pa prvič vidijo šele na tekmi... Predstave so ob sobotah ob 20. uri, ob nedeljah ob 17. uri. Vstopnina: 350,00 SIT. KINO LJUBNO OB SAVINJI IN GORNJI GRAD Do 10.2.1995 kinopredstave odpadejo. POGREBNE STORITVE Ob boleči izgubi bližnjega nudimg pq konkurenčnih cenah: - PREVOZ Z AUTO FURGONOM (VKLJUČNO NA UPEPELITEVl - DEKORACIJA SOBE, POSTAVITEV ODRA NA DOMU - IZKOP GROBNIH JAM - POSTAVITEV ŽARNIH NIŠ - UREDITEV KOMPLETNE DOKUMENTACIJE - odštejemo zakonsko pogrebnino Štiglic Jožica Radmirje 10, 63333 Ljubno ob Savinji Tel. 063/841-029 OBVESTILA Oprema v poslovilni pokopališki kapelici na pokopališču v Nazarjah KS Nazarje obvešča krajane, da je oprema v poslovilni kapelici nabavljena in bo v kratkem opravljen tudi ogled poslovilne pokopališke kapelice s strani škofijske komisije. Vsem krajanom, ki so s svojimi denarnimi % prispevki pomagali pri nabavi opreme kapelice I za verske obrede, se najlepše zahvaljujemo! KS NAZARJE \O0G22£trade ä <2 IVIVA trade d.o.o. [Proizvodnja, trgovina, inženiring (Obrtniška 17, 63331 Nazarje Tel.: 063/832-505, 832-430 j razpisuj e 6 prostih delovnih mest Delo na polnilnih linijah jv proizvodnji črnilnih vložkov jod kandidata pričakujemo: J- najmanj IV. stopnjo izobrazbe tehnične smeri najmanj dve leti ustreznih delovnih izkušenj pri podobnih delih 1- razvite ročne spretnosti g- odslužen vojaški rok j Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, ■ mesečnim poskusnim delom. jPrijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev dostavite jdneh osebno na sedež podjetja, j Kandidate, ki se bodo prijavili, bomo pisno obvestili v 15 jdneh po odločitvi. s 3- V 8. PLANINSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD v v ISCE oskrbnika za Dom na Menini. Zaželjen par z obveznim lastnim prevozom. Prijave pošljite do 1.3.1995 na Planinsko društvo, 63342 Gornji Grad, p.p. 4. Obvestilo Rdeči križ Slovenije zbira certifikate, ki jih lahko občani PODARIJO za izboljšanje humanitarne dejavnosti. Certifikate zbiramo na sedežu območne organizacije RK Mozirje, Na trgu 20, zbirajo pa jih tudi vse krajevne organizacije rdečega križa: - Nazarje: gospa Beba Urank; - Šmartno ob Dreti: gospa Martina Zakrajšek; - Bočna: gospa Marta Zagožen; - Gornji Grad: gospa Jelka Zidarn; - Nova Štifta: gospod Vinko Erce; - Luče: gospod Sandi Lojen; - Ljubno ob Savinji: gospa Janja Juvan; - Rečica ob Savinji: gospod Milan Bele. Vse morebitne informacije lahko dobite na tel. št. 832-725. VSEM DAROVALCEM SE ISKRENO ZAHVALJUJEMO! Rdeči križ Slovenije Območna organizacija Mozirje glin holding Nazarje GLIN Holding, Lesna industrija, d.o.o. Nazarje, na osnovi sklepa upravnega odbora razpisuje JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO OSEBNEGA AVTOMOBILA Predmet prodaje je osebno vozilo Zastava 101 Jugo 55 Skala, inv. št. 9094, leto izdelave 1988. Ogled avtomobila je možen vsak dan od 7. do 13. ure (po predhodnem dogovoru z ga. Marjano DOBROVC). Javna dražba bo v sredo 1.2.1995 ob 14. uri v poslovni stavbi GLIN Holding, pisarna št. 13. 1. Izklicna cena na dan cenitve je 400 DEM. 2. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. 3. Kupec, ki bo na dražbi ponudil največjo kupnino, mora takoj po končani javni dražbi skleniti kupoprodajno pogodbo in plačati celotno kupnino, prodajalec pa mu istočasno izroči v last in posest osebni avto. 4. Prodajali bomo po načinu videno - kupljeno in kasnejših reklamacij glede napak ne bomo upoštevali. 5. Prodajalec plača prometni davek, vse ostale stroške prepisa trpi kupec vozila. 6. Za podrobnejše informacije pokličite tel. št. 831-321 int. 341 (g. Nikolaj Marjanovič) ali 249 (g. Danilo Cajner). proizvodnja modne konfekcije, d.d., Mozirje OBJAVLJA JAVNO PRODAJO naslednjih osnovnih sredstev: zap.št. Cena v Osnovno sredstvo Inv.št. DEM 1. dürkopp ki. 211 153 1.000 2. dürkopp ki. 211 242 600 3. dürkopp ki. 211 149 600 4. dürkopp ki. 212 255 200 5. dürkopp ki. 211 140 300 6, dürkopp ki. 211 160 200 7. dürkopp ki. 211 284 300 8. dürkopp ki. 933 337 700 9. rigličarka singer 135 500 10. dürkopp kl. 211 126 900 11. YU Kl žeparica DH 6 2537 700 12. necchi rigličarka 420-100 2846 400 13. necchi žeparica 615-426 2501 800 14. necchi žeparica 615-426 2538 800 15. necchi entlarica - neispravna ojnica 2588 300 16. singer rigličarka 2073-21 2860 400 17. parni kotel F1BIR 400 18. vakuum črpalka z elektromotorjem moči 22 KV 1.000 19. likalna preša za likanje pasu TEST HBS-T 419 1.000 20. likalna preša za likanje pasu TEST HBS-T 449 1.000 21. likalna preša za likanje pasu TEST HBS-T 412 1.000 22. trezirka 491 200 23. parilnik veit - hlače tip 183-052 427 1.500 24. preša za likanje dolžin TEST HBT-PK 417 1.700 25. lutka za likanje zgornjih delov, VEIT 411 2.000 26. krojilna žaga GOSTOL 493 1.200. 27. tehtnica za drobne dele 611 100 28. likalni stroj HOFFMAN za raztegovanje hlačnic 407 600 29. likalni stroj HOFFMAN za raztegovanje hlačnic 408 600 30. teleprinter 1464 200 Javna licitacija bo v torek, dne 14. februarja 1995, ob 10. uri v kolekcijski sobi podjetja Elkroj Mozirje. Ogled osnovnih sredstev je možen en dan pred javno prodajo in na dan javne prodaje, in sicer od 7. do 9.30 ure. Na javni prodaji lahko sodelujejo pravne in fizične osebe pod enakimi pogoji. Interesenti morajo pred pričetkom javne prodaje plačati 10% varščino od začetne izklicne cene. Varščino je treba nakazati na žiro račun št. 52810-601-19142 Elkroj Mozirje ali na blagajni delniške družbe. Prometni davek in druge stroške v zvezi s prodajo plača kupec. Kupec je dolžan plačati osnovna sredstva takoj ali najkasneje v roku 3 dni po javni prodaji in odpeljati tudi v roku 3 dni po javni prodaji. Ce kupec odstopi od nakupa, nima pravice do vračila varščine. Prodaja bo po načelu "videno-kupljeno". RUMENILO Cvetic U j S Pa so rekli, kako mogočna je država. Centrala v Ljubljani I 1 že mogoče, a upravne enote pač zaenkrat še ne. Seveda 1 I se bodo tudi slednje počasi nalezle kakšnih zlatnikov, par- K I don, tolarjev, vendar za zdaj so menda še povsem brez 1 I njih. V uredništvu Cvetk in kopriv takšen neroden položaj, I I za katerega ne dvomimo, da je zgolj začasne narave, 1 i razumemo in zato smo predlagali odgovornemu, da bi 1 I mozirski upravni enoti pošiljali en izvod Savinjskih novic 1 K brezplačno. In pomislite! Navkljub svoji savinjski škrtosti se i I je s predlogom celo strinjal. Verjetno zaradi tega, ker I K misli, da bo država pomagala, ko bodo Savinjske novice v 1 I krizi. (NAIVNOST PA TAKA) I I V največjem gostinskem podjetju v dolini pa se medtem I B še vedno "nategujejo", kako rešiti firmo iz nezavidljivega 1 1 položaja. Gre očitno za neke vrste dvoboj med delavci in B B direktorjem, pri katerem pa se bolj ali manj že vnaprej I I ve, da prav velik zmagovalec najbrž ne bo nihče. Kajti 1 I niso problem le dolgovi nekaj milijonov tolarčkov, večji 1 I problem so lokali, ki so dotrajani do te mere, da je pos- K H lovanje brez resnih investicij tako rekoč nemogoče. Pod- 1 I jetje. ki si je samo zastavilo za cilj, da postane nosilec 1 9 kakovostnega gostinstva v dolini, sedaj vidi rešitev v tem, B i da lokale odda v najem. Edini izhod? Nekateri so mnenja, B da v tem primeru da, v kakšnem drugačnem pa ne. Od- I I visno od tega, "kdo je zadaj". (DELAVCI PA SE BOJIJO ZA i I ŠIHTJ I I V najbolj obmejni krajevni skupnosti so spet imeli miting. I I Tokrat v ožjem sestavu, tema pa je bila že klasična - I I samostojna občina. Krajani bodo očitno vztrajali do konca 1 I (kakšnega konca?) in zamisli o samostojnosti ter neodvis- 1 I nosti ne nameravajo opustiti. Pravijo sicer, da sosedov 1 i nimajo za tako slabe, a da z njimi kljub temu ne želijo 1 I živeti v zakonski skupnosti. Kaj bi jih torej silili, govorijo 1 j na sedežu nove občine, naj gredo na svoje! Vse je torej 1 I lepo in prav, toda pot do samostojnosti bo najbrž še I I dolga. Kar spomnite se, koliko časa je minilo od takrat, I I ko so nas Slovence v Beogradu celo "prosili", naj gremo iz 1 I Jugoslavije, do takrat, ko se je to res zgodilo! (VSAKA 1 I MOREBITNA PODOBNOST JE NENAMERNA IN NAKLJUČNA) I 1 V ponovoletnih dneh je uredništvo Savinjskih novic gostilo I I pevko Ireno Vrčkovnik. Povabilo jo je v ugledno re- I I stavracjjo, kjer je gostja zaradi pomanjkanja časa vljudno H I zavrnila ponudbo za večerjo. Zal je razgovoru z omenjeno 1 I damo prisostvoval tudi zadrečki dopisnik našega časopisa, 1 I ki je, vajen dobrot iz tujih kuhinj na tuje stroške, 1 1 zavrnitev večerje vzel zlonamerno, saj prej na ta račun že I I tri dni ni nič jedel. Svoje jeze sicer ni upal znesti v K I prisotnosti gostje, slišati pa je bilo, da namerava poslej z I j odgovornim urednikom, ki naj bi bil temu kriv, kontakti- I I rati le še uradno. Odgovornemu se torej obeta, da bo I ! imel tudi z njim podobne odnose, kot jih ima že sedaj z I I glavnim urednikom. (SIROMAK SE NE ZNA BRANITI) L I In še zadnja vest. Kot je bilo pričakovati, je sprožen pos- 1 I topek proti odgovornemu uredniku, ki se je v javnosti i ■ ponašal z (pre)visokimi čini na ramenih. Trikrat lahko I j ugibate, kdo je sprožil postopek. Najbolj neumne odgovore B I bomo nagradili. Do prihodnjič ostanite v cvetju in ne ser- i I jite ga, da ne pridete v našo rubriko. (KRIVI SI BOSTE I I SAMI) I 1 (Zvettee in I ftsiev&vjenO' n&ieAnične | ZA RAZVEDRILO BOŽIČNA KHAJA rviom v bicikelj Kot veste, je lani pred Božičem zapade! prvi letošnji sneg. No, pravzaprav prvega letošnjega snega še ni bilo. Tako si lahko gornji stavek odmislite, jaz pa si kidanja snega nisem mogel. V kleti sem ravno izbiral med vilami, motiko in grabljami, kar pride sosed Miha. “Živjo, Žan! Greva sneg premetavat, da se nama prej ne stopi," je bil radožive volje in nadaljeval: “Redke so zdaj zime, ki nam dajo toliko snega naenkrat." 'Ja, saj mogoče ga bo še kaj zapadlo," sem se strinjal. "Zato ga bo pa bolje čimprej odstraniti. Daj, pograbi lopato, pa greva!" "Ravno v tem je problem - nimam je. Bi mi ti posodil kakšno svojo?" sem ga vprašal. "Ni problema," je rekel in že mi jo je potisnil v roke. Ni pa povedal, da druge nima. A sva to uredila tako, da sva delala na izmene. Najprej sem jaz lopatal in nato naredil premor, ko je sosed prinesel kuhano vino - njegovo delo. Zatem sem kidal sneg dalje, Miha pa je šel pripravljat naslednjo porcijo kuhanega vina. "Res, Miha, brez tvoje pomoči ne bi bilo nikdar skidano," sem ga skušal zbadati, ko sem mu očistil poti pred njegovo hišo. "No, no, tudi brez tvoje pomoči bi bilo bolj slabo," je razumevajoče prikimal, ko je odpiral garažna vrata. "Veš, jaz moram zdaj iti. Saj boš tako prijazen, da boš vrnil lopato, ko boš skidal še pri sebi. Mene do večera ne bo. Naša stranka ima jutri novoletno zabavo, pa grem pomagat v kulturni dom vse pripraviti. Se vidiva..." je še rekel in se odpeljal. “Ubožci, ki jim bo on pomagal..." si mislim. "Kuhano vino je tudi kar sam spil, meni pa pustil še lep kup snega pred mojo hišo. Kaj naj zdaj z njim? Saj ni več prostora, kamor bi ga še lahko nametal..." razmišljam. Ta čas prihiti mimo vaški župnik ves vzhičen. 'Janez, oh, saj ne vem, na koga naj se obrnem..." je začel, ko me je zagledal. 'Jaz sem Žan, če ste se že name," mu povem. "Oh, saj res, Žan..." poskuša priti do sape. Vidim, da se je res nekaj zgodilo in ga kar naravnost vprašam: "No, kaj bo, pater? So vam postrvi v jaslicah poginile?" "Oh, tudi to, ampak ni to. V cerkev ne morem 1" je kar drdral besede iz ust. "Viš ga, hudiča!" 'Janez!" me hoče karati. "Žan!" ga popravim. "Če bi ostal Janez, kakor v krstni knjigi piše, nemara ne bi klel," mi kar na cesti drži pridigo. "Žan, pomagati mi moraš. Nekdo je vlomil v moje kolo!" Pogledal sem ga, kakor bi ga pogledal z izbuljenimi očmi, če bi mu iz ust vzletela kukavica iz stenske ure. "Kako, kaj ste rekli?" "Ukradli so mi ključe od zakristije!" je jezno dejal. To sem lažje razumel. "Ampak, kaj ste prej rekli... Nekaj v zvezi z vašim kolesom?" sem ga moral vprašati. "Vlomili so vanj!" "Kaj? V kolo se vendar ne vlamlja! Kolesa kar ukradejo ali pa jim spustijo gume. Kaj vendar govorite?" sem spustil ploho besed iz ust, ker sem imel občutek, da me za nos vleče. "Žan, pomiri se. Dovolj je, da sem že jaz jezen. Poglej, če ti ukradejo radio iz avta, boš rekel, da so ti vlomili vanj. Če pa ti zvijejo ali ukradejo anteno, potem ne moreš reči, da so vlomili, je res?" S tem sem se strinjal. "Torej," je nadaljeval, "če pa ti vdrejo v zvonec na biciklu, je pa to v mojem primeru vlom!" je spet kazal znake jeze. “Kaj?" sem se prijel za glavo. "A v zvonec so vam vlomili?" Zdaj se ne bi več začudil, če bi mu priletela kukavica iz ust. "Ampak, gospod župnik, zakaj bi kdo vlamljal v zvonec, saj nimate notri svojih zlatih kelihov?" “Saj to je, Janez.., pardon, Žan! Notri sem imel pripet ključ od zakristije, tam pa so ti zlati kelihi!" mi je povedal in sproti povečeval dramatičnost pripovedi s kriljenjem z rokami. Zdaj nisem več pričakoval, da mu bo iz ust vzletela kukavica. Čakal sem, kdaj bo poletel kar sam. "O, Madona!" sem vzkliknil. 'Janez!" me je karajoče pogledal. "Kaj? Aja, oh, ne, saj sem samo mislil na ono pevko..." sem se izgovarjal. "Pa še kaj! No, nekaj bo treba ukreniti!" 'Ja, res je. Jaz moram tale sneg skidati," sem se spet spomnil svojega dela, a se župnik ni pustil zmesti. "Moraš mi pomagati najti ključe in tistega, ki jih je zmaknil!" je bil proseče ukazovalen. Malo sem pomislil, nato pa dejal: "Ah, saj vidim, da bom moral z vami, a kaj naj z vsem tem snegom? Čez noč bo verjetno zmrznil in ga jutri ne bom mogel nikamor premakniti. Najraje bi ga kar zažgal!" "A se to sme?" me je čisto resno vprašal. "Oh," sem zavzdihnil. "Najbolje bo, da vse skupaj poveva policiji. Kaj pa lahko midva narediva?" "Zan, mogoče imaš pa prav, pojdiva jim povedat..." (SE NADALJUJE) Žan ZA RAZVEDRILO KRIŽANKA SESTAVIL: METOD ROSC VODJA GOSPODAR SKEGA OBRATA ZDRAVNIK ZA BOLEZNI NOSA ZNAMENJE ZA IZPUŠČENI SAMOGLASNIK KIT UBIJALEC OBOLENJE ZARADI PRETIRANEGA SONČENJA HODNIK V RUDNIKU KONEC POLOTOKA VIHARNO ODOBRA- VANJE PLESALEC, KI VODI KOLO KAREL OŠTIR NEMŠKI KEMIK (MANFRED) ŽENSKO IME IVO ANDRIĆ ANTON JANŠA LJUDOŽEREC PREDMESTJE NIŠA ENA OD PROJEKCIJ JOSEF ISRAELS DIALEKTIČNE TEOLOGIJE (FRIEDRICH) ENOVALENT. ATOMSKA SKUPINA MANJŠA ODPRTINA V STENI ZEMELJSKI PLIN ■RANCOSKC :ensko IME ZAJEČAR BARIJEV SULFAT NEMŠKA PESNICA SEIDEL DESNI PRITOK VISLE REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE: ananas. Panama, aparat, tabori, ido. or, letalo, A. naklep. Lili, Evropa, ekiri. sedmerec, MTV. ime, NHL. Apia, talma. Drniš. Root, Oeno. O. Kl. Škerjanec, 'ijekavec, ide, Jaki. Ati. kit FENIL : Enovalentna kemijska atomska skupina v aromatskih spojinah. Cg Hg GOGARTEN : Utemeljitelj dialektične teologije (Friedrich, 1887-1967) LOM : Mesto na severozahodu Bolgarije NANAK : Ustanovitelj sikhizma ( Guru. 1469 - 1538 ) ZLOGO VNIC A BI - DE - DI - JÜ - KA - KO - KSID - LE - LEJ - LO - LOMOM - NO - O - O - PLOV - SIL - TA - TE - VI - VRAT - ŽVE Iz navedenih zlogov sestavite 5 besed, ki jih zahtevajo opisi. Številke v oklepajih povedo, katere črke je treba vzeti iz besed in jih prenesti v stolpce, kjer dobite brano navpično navzdol poznan slovenski pregovor. 1. Plin ostrega vonja ( S02 ) ( 1L 12, 1, 8, 4 ) 2. Spominska slovesnost ( 1, 6, 4, 5, 2 ) 3. Velika ladja s krovom za vzlet letal ( 2, 1, 3, 4, 9 ) 4. Domača naprava za prejo volne ( 6, 3, 7, 1, 8 ) 5. Glavno mesto Urugvaja ( 2, 5, L 10, 7 ) OBVESTILO OGLAŠEVALCEM! Obveščamo vse oglaševalce, da je izključena možnost komercialnega oglaševanja v rubriki MALI OGLASI. Ta rubrika je namenjena izključno relaciji "bralci - bralcem". Zato pa smo kot novo možnost oglaševanja uvedli novo rubriko z nazivom MORDA IŠČETE PRAV TO... Cena 1 cm visokega stolpca širine 8 cm je 1.250,00 SIT. Vabimo obrtnike in podjetja, da izkoristijo ugodno možnost oglaševanja! idortoa tečete prah to... ANTENE IN RTV SERVIS Ste slabe volje zaradi slabe slike na vašem TV sprejemniku? Antenske instalacije, meritve in montaža ter RTV servis na vašem domu! Na voljo so tudi dekoderji za Filmnet s slovenskimi podnapisi. Prašnikar s.p., tel. 845-194. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Obiščite trgovino šivalnih strojev, gasilnih aparatov, plinskih gorilnikov, zaščitnih oblačil, gumbiv, pribora za šivanje, tel. 831-109. IZDELAVA IN POPRAVILO VSEH VRST GIBLJIVIH CEVI ZA: hidravliko, zrak, paro, gorivo, bojlerje, kotličke, tuše in pralne stroje, tel. 831-585. &! ob Savinji tel: 841-512 NPK 15-15-15 KAN 34% NPK 6-12-24 CENE UMETNIH 1.350 SIT 950 SIT 1.470 SIT GNOJIL SO nad 1 tono 1.299 SIT 899 SIT 1.440 SIT ZA KMETIJSKE UPRAVIČENCE (BREZ PROMETNEGA DAVKA) KORUZA s p.d. 24,00 brez p.d. 22,90 MLEKO VIT 4.290 SIT MOŽNOST PLAČILA NA DVA OBROKA. VSE ZGORAJ NAVEDENO BREZPLAČNO _________DOSTAVIMO NA DOM______________ KITAJSKI SERVIS 45-delni 6.990 SIT KOZAREC 1 dl (za vino) 110 SIT GARNITURA 6 KOZARCEV 185 gramski 330 SIT GARNITURA 6 KOZARCEV 250 gramski 380 SIT OTROŠKE TRENIRKE 1.360 SIT HLAČE JEANS 1.900 SIT Mali oglasi do 10 besed, poslani na kuponu iz zadnje Številke Savinjskih novic, so brezplačni. Vsaka nadaljnja beseda 125,00 SIT. Mali oglas v okvirju 1.250,00 SIT. Iščem žensko par ur dnevno za pomoč delnemu invalidu. Cerar Olga, Janezovo polje 11, Ljubno Prodam starejši industrijski šivalni stroj. Cena ugodna, tel. 843-449 zvečer. Kupim barvni TV, star do 5 let, tel. 831-743 po 12. uri. Prodam telico, sivorjavo, brejo 8 mesecev, tel. 841-006. Oddam samskemu moškemu sobo z uporabo kuhinje in kopalnice, tel. 831-302. Najamem starejšo hišo - ali manjše posestvo, pod šifro "Pomlad". Prodam certifikate, tel. 831-615. Ugodno prodamo pasjo uto, tel. 832-733. Oddam sobo, souporaba kuhinje, 1 km iz Mozirja, tel. 832-217 po 20. uri. Podarim domači magnetofon RFT v okvari. Anton Ikovic, Solčava 56 Prodam Yugo koral 55, letnik 88, tel. 844-349. Manjše stanovanje iščem v Lučah, Ljubnem ali bližnji okolici. Ponudbe pod "Nujno". Prodam strojene lisice 14 kom., tel. 843-404. Prodam BTV Fisher 40 cm ekran, cena 300 DEM; zamrzovalna skrinja 50 1, Z. Končar 5.000 SIT; pralni stroj Gorenje 10.000 SIT; tel. 832-232. Dajem dva ara zorane njive v posejanje in košnjo detelje brezplačno, tel. 831-829. Pri nakupu novega ali prodaji starega avtomobila vam informativno pomagamo. M&K d.o.o. tel. 063/844-479 Prodam industrijska šivalna stroja -ugodno Singer, Schubert, tel. 832-733 Ugodno prodam klubsko mizico rjave barve, tel. 832-378 Prodam gorilec za centralno, močnejši nad 40 KW, znamke Man, tel. 832-686. Dvosobno stanovanje v Nazarjah, 61 m2, prodam, tel. 832-305. Travnik v Lokah prodam, tel. 832-866. V najem vzamem 2 sobno stanovanje, tel. 832-984 zvečer. Mlad par vzame dvosobno stanovanje v najem, tel. 843-678. Prodam hlevski gnoj in 2 prašiča težka 50 kg, tel. 831-332. Multikultivator Gorenje-Muta "Maestral" malo rabljen prodam. Tel. 831-101. Kupim otroško hojco in stajco, tel. 844-534. Prodam Z 750 letnik 79, registriran do 23.12.95, Brezovnik, Attemsov trg 23, G.Grad. Ugodno prodam kartico novoletnega 3x3 za Nissan Terano TD II 7+1 2700 cm3. Informacije na tel. 843-122 int. 55 od 6-14h, Štiglic Zlatko. * Prodam namizno stružnico hobi program, delovna dolžina 240, premer 80, tel. 832-190. Prodam Z 850 L. 1984, 13.1.1996, tel. 843-289 reg. Meso polovice krave kupim, tel. 844-104 zvečer. Prodam Leone turbo, caravan, reg. do 15.12., servo oprema, volan, klima, el. stekla, ogledala, centralno zaklepanje, temna stekla in katalizator, letnik 1985, cena 9500 DEM, tel. 832-178. Podarim fantovsko črno žametno obleko št. 11, tel. 832-004. Prodam kravo za zakol, teža 550 kg, Marija Lužnik Radmirje 20, Ljubno. Prodam karambolirano lado 1300, tel. 843-235. - Zavarovalniško posredovanje pri avtomobilskih škodah - Vleka vozil - Odkup poškodovanih vozil L Tel. 832-132, 832-822, 832-474 > CE VAM SKRINJA TOCI, LEDENI, MENJAMO IZOLACIJO. V ČASU POPRAVILA ZAMRZOVALNIKA GA NADOMESTIMO Z DRUGIM. SERVIS VRŠIMO HITRO IN STROKOVNO PO KONKURENČNIH CENAH. SE PRIPOROČA TERGLAV MILAN, POLZELA 137/A TEL. EAX: 063-720-138 TEL. 063-720-406 GOSTILNi NA PRODU * od srede do nedelje vsak dan pice, vsak dan kosila, narezki, jedi iz divjačine * sprejemamo rezervacije za družinske praznike (jubileje, poroke...) in za praznovanja drugih zaključenih skupin... mmi i Parižlje 1, Braslovče NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE: TEL. 063/720-181 TEL. IN FAX. 063/720-065 MOBITEL 0609-617-441 MATERIAL ZA: * CENTRALNO OGREVANJE * VODOVOD * MONTAŽO * UGODNE CENE S POPUSTI * SANITARNA KERAMIKA * BATERIJE ARMAL Pridite in se prepričajte o kompletni ponudbi v naši trgovini. Izredno ugodno vam nudimo RADIATORJE KORADO, RADIATORJE AKLIMAT Material vam na željo dostavimo. Nudimo vam možnost obročnega odplačevanja ali popust na plačilo z gotovino. Zahvaljujemo se vam za zaupanje in se priporočamo! PODJETJE S TR INSTALACIJE IN SAVINJSKA trgovska družba d.o.o. Žalec SPORT SHOP (NOVA AVTOBUSNA POSTAJA V MOZIRJU) NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO 51 1511 POH BURTON, HOT, NITRO, GOLTES SPORT SHOP MOZIRJE NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO Celje - skladišče D-Per 7/1995 tv 5000002527,2 COBISS s PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. /V SEZONSKO ZNIŽANJE , MOŠKE IN OTROŠKE KONFEKCIJE L £>o \TMIi\ IZBIIU ro KiOnVIH (E\AH Pridite v naše prodajalne in izkoristite možnost ugodnega nokupo! |4~ s namilnica !(mš usofis mm - - im^n"priimel< ulica hišna številka ü S» in si zagotovite ’ poštna številka kraj -15% popusta pri naročnini, malih oglasih telefon in zahvalah - sodelovanje v nagradnih datum žrebanjih - pripravljamo pa vam še podpis nove ugodnosti! OSREDNJA KNJ. CELJE