Leto LXVL, H. I4I i i Ljubljana, petek t*. Junija 1933 Cena Din i.- IzhAja vsak dan popoldne. lzvzemži nedelje In praznike. — Inaera« do 80 netit vVs^mV ^ 2? ^ 25°- 100 do 300 vr^TDln 3.-. veejTin^era« petit S*f J: itr* ?cpust P° dogovoru, inseratnl davek pcsebel. — >Slovenski Narod< Tel3a mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za Inozemstvo IMn^-. Roko^SS UREDNIŠTVO IN UPBAVNI8TVO LJUBLJANA, Knafljera ulica it. 5 Telefon st. 3122, 3128, 3124, 3125 In 3126 Z OBNOVO A VSTR OOGRSKE MONARHIJE NE BO NIČ V Parizu in Londonu odklanjajo take načrte - Srednji Evropi se da pomagati samo z gospodarskimi sporazumi vifariz'}Uni^- V vsen diplomat-sKih krogih se bavi jo zadnje dni z nacrtom o obnovi avstro-ogrske monarhije potom združitve Avstrije in Madžarske pod habsburškim žezlom. Načrl fca to akcijo izhaja iz Rima. Rimska diplomacija si prizadeva na kakršenkoli (način ustvariti blok držav v Srednji ^Evropi, ki bi pod italijanskim protektoratom tvoril protiutež Mali antanti. Na-»pefcost med Nemčijo in Avstrijo }e bila (italijanski diplomaciji dobrodošel po-*vod, da poizkusi pridobiti za ta načrt (tudi ostale velesile. Do konkretnih razgovorov o tem se ni prišlo, pač pa so bile iz Italije lansirane v svetovni tisk vesti o tej akciji, da bi se videlo, kako stališče bo zavzela evropska javnost. •Kakor vse slične akcije Italije, je tudi to akcijo preprečila Mala antanta, ki je fcakoj odločno izjavila, da bi smatrala obnovo avstro-ogrske monarhije za kršitev mirovnih pogodb, ki bi se ji morala upreti z vsemi silami. Posledica •tega je bila, da so merodajni krogi ta-»koj demantirali prve vesti in tako v lxwidonu kakor v Parizu poudarjajo, da na tak predlog ne bi mogli prisifcati. Pariz odklanja Pariz, 23. junija. AA. fiavas prinaša demanti uradnih krogov, da bi se pripravljali razgovori med Francijo in Ita-Jajo glede načrta o združitvi Avstrije in Madžarske. K temu pripominja »Le Journal«, da ie francoska politika nasproti Srednji Evropi dovolj znana: da se najde formula, ki naj napravi konec rivainostim med Malo amianto in Avstrijo, Madžarsko in Bolgarijo, formula, ki si je prav tako iskreno žele v Parizu in Rimu. Francija se ne zavzema niti za politične združitve, niti za teritorijalne spremembe, temveč za gospodarske sporazume, torej ne za »an-šjus«, ne za obnovo avstro-ogrske monarhije. Naši prijatelji v Mali antanti zaključuje »Journal«, smejo torej biti popo'lno^ma mirni. Prizadevanja zunanjega ministra Paula Boncourja gredo za tem, da se dovseže med Francijo in Italijo trajen sporazum, ki je edini zmožen definitivno po-miriti Srednjo Evropo in BaHkan. Francija si ne prikriva, da bi vstajenje politike nekdanje Av-s>&ro-Ogrske pomenilo direktno ograža-nje njihovih teritorijev in zato bo Francija z njdimi, če bi se ta možnost nekega dine obistinila. Razgovori g. Je vtiča v Parizu Pariz, 23. junija. AA. Danes ob 11. dopoldne se sestane jugoslovenski zunanji minister Bogoljub Jevtič s francoskim zamanjim ministrom Paulom Boncourjem. Pariški listi še nadalje posvečajo bivanju g. Jevtiča v Parizu veliko pozornost in ugibajo, o čem se bo danes govorilo na Ouai d'Orsevju. Tako na primer pravi da višnji »Ma-tin«: Nekateri listi so prinesli vest, da bi se biil moral včeraj vršiti sestanek med gg. Boncourjem, Benešem, Jevti-ćem in italijanskim državnim pokajnikom za zunanje zadeve Suvachem in da bi se pri tej priliki govorik) o ustanovitvi avstrijskonmadžarskega bloka pod pokroviteljstvom Radije. Toda francoski uradni krogi so kartegorično demantirali, da bi bil vobče obstojal neki predlog o združitvi Madžarske z Avstrijo in da zato zastopniki Male an-tante niso niti mogili imeti namena protestirati zoper kakšen predlog, ki dejansko sploh ne obstoji. Jugoslovenski zunanji minister Jevttič je prispel az Londona v Pariz v sredo 21. t. m. in ker namerava ostati nekaj dni v Parizu, bo danes obiskal francoskega zunanjega ministra g. Boncourja, ki se bo s svoje strani jutri sestal s češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešem, z rumunakim zunanjim ministrom Tiftulescom se bo pa g. Boncour sestal v teku prihodnjega tedna. Kar se tiče italijanskega državnega podtajnika za zunanje zadeve g. Suvicha, vobče ni bilo namere, da bi se z njim vršili kakšni sestanki in je g. Suvioh že odpotoval v Rim. Po drugi strani je tudi madžarska brzojavna agencija izdala komunJke, ki so ga istočasno objavili tudri v Londonu in Parizu. V tem komunikeju kate pesti kdo delal na to, da se vrnejo Habsburgovci, ali na da se Madžarska združi z Avstrijo. Tudi Dunaj proti Dunaj, 23. junija. AA. Glede na vesti nekaterih londonskih in pariških listov o restavraciji avstro-ogrske monarhije pod Otonom Habsburškim prinaša »Wiener Mittagszeitung« oster demanti z uradne strani in pravi, da je uredništvo dobMo iz poluradnih kro-■gov to-le izjavo: Ves/ti iz Londona in z Dunaja se morajo smatrati za plod fantazije in se dado pojmovati samo tako, da položaja Avstrije v inozemstvu še zmerom točno ne razumejo. Ljudje v inozemstvu ne poznajo naših razmer in ne vedo, da bi tak poskus ne doživel pri nas nikakega odmeva. Toda ne samo, da bi pri nas ideja o monarhističn'i restavraciji ne doživela nikakega odmeva; imeti je treba tudi pred očmi, da je tudi GorrrbrVs nasprotnik monarhiz-ma. Predsednik madžarske vlade je za tako imenovano svobodno izvolitev kralja in zato je pred kratkim v parlamentu zagrozil madžarskim legitimi-stom, da bo pristojen nastopiti proti njim. če bi nadaJdevali svojo propagando. Podobna je stvar z Mussolinijem; o njem v političnih krogih splošno vedo, da nima niti najmanjših simpatig ■za Habsburgovce. Iz vseh teh razlogov, zakftiučuje pol-uradna izjava, se vidi, da so te vesti »prišle iz nepopolnega razumevanja položaja v Avstriji in se morajo zato smatrati za fantastične. Amerika je londonsko torpedirala konferenco Z odklonitvijo stabilizacije valut je zadala londonski gospodarski konferenci smrten udarec London, 23. junija, r. Ameriška delegacija je sinoči objavila izjavo, v kateri vidijo •v konferenčnih krogih smrten udarec londonski gospodarski konferenci. V tej izja-*vi se v glavnem naglasa da vlada Zedi-Tijenih držav misli, da bi bili v sedanjem •trenutku ukreni za začasno stabilizacijo 'valiut neoportuni Prizadevanja Amerike za •zvišanje cen predstavlja največjo žrtev, ki «jo more doprinesti Amerika. Ameriška vlada misli, da hi svetovni gospodarski »konferenci rrmcgo bolj škodovalo, če bi ■se to prizadevanje Amerike onemogočilo, •kakor pa bo škodovalo pomanjkanie sporazuma o stabilizaciji. Ameriška vlada se le že Bzjavila v prilog končne svetovne slaba li zaci je vseh nestal-nih valut ter je voljna sodelovati rri vseh ukrepih za obnovo enakomerne finančne in valutne politike vseh narodov, vendar pa bo to mogoče šele pozneje. V Londonu so konsterni-rani V konferenčnih krognh ie izzvala hzčava neimške delegacije pravo konsternacijo. Splošno smatrajo, da ie s to octeoditvijo stabilizacije vakit gospodarska konferenca že obsojena na neuspeh. Francija sle; ko prej vTztraja pri svojem stališč«, da ie stabilizacija [•redipogoj ureditve vseh ostalih gospodarskih m finančnih problemov. Angleški krogi si sedal prizadevajo, da bi preprečili popoVni poTom konference in pregovarjali zaradi tega ostale delegacije, naj bi se delo konference na vseh drugih poljih nadaljevalo, čeprav je smatrati ona del programa, ki je v zvezi s< stabilizacijo za torpediran in onemogočen. Angleški krogi se skfliciKJeio pri tem na to. da Amerika ne odklanja stabilteacile v načelu, marveč je le za to, da se to vprašanje reši pozneje. Kljub temu pa ie malo verjetno, dfl bi se Macdonaldfu posrečilo rešiti konferenco, kajti tudi če se bodo razprave nadaljevale se ne bo hotela nobena država, najmanji pa Francija vezati na kake konkretne sklepe dokler ni rešeno vprašanje stabilizacije valute. »Dailv Telegraph« poroča da je francoska delegacija samo po prizadevanju Macdonalda pristala na to, da se i.adalje sodeluje na konferenci, doči-m je bilo sinoči že sklenjeno, da korporativno odpotuje. V zveza s tem pa podčrtavajo vsi angleški listi izjavo francoskega finančnega ministra, da je Francija slej ko prej trdno odločena vzitrajatj pri zlatem standardu. Velike skrbi povzroča v angleških krogih rudi bojazen, da bodo sedaj tudi male države, ki imajo še zlati standard, kakor BeLgija, Švica, Holandska itd. sedaj sledile zgledu Anglije in Amerike ter razvrednotile svoje valute. To smatrajo za tembolj verjetno, ker na izflcTdiučeno, da bo Anglija prisilen a še boln znižati kiurz funta. V Parizu pa razočarani Pariz, 23. junija. Sklep ameriške vlade, da za enkrat odklanja stabilizacijo valut, je izzval v francoskih krogih veliko razočaranje. »Matin« se vprašuje, čemu je Amerika sploh sprožila vprašanje stabilizacije in pričela že v začetku maja s pogajanji, če sedaj na enkrat 22. junija pri^ de na to, da bi bila stabilizacija neoportuna. »Journal« izraža bojazen, da hoče Amerika zamenjati vloge in odvzeti glavno besedo onim državam, ki imajo dobro valu- Podružnice: MARIBOR, Grajski trg St. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska osta, telefon št. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon 31. 66, podružnica uprav«: Kocenova ulica 2, telefon St. 190 — JESENICE, Ob kolodvoru 101, Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. Fra«*c Jančigaj — magistralni Ljubljana, 23. junija. rY> vpokojitvi magistratnega direktorja dr. Miljutina Zamika je ostala naša mestna hiša brez direktorja. Namestoval ga je približno dve leti g. dr. Rupnik. Vsi smo si želeli, občani kakor magistratno uradništvo, da magistrat dobi kmalu sposobnega in vrednega direktorja. Tako važno mesto v naši občinski upravi vendar ne more biti tako dolgo prazno; predvsem v interesu brezhibne administracije je bilo potrebno, da ga kmalu zasede mož, ki ga usposablja za to mesto dolgoletno delo in izkušnje v iilll občinski upravi, pa tudi upravi čuje jo zasluge za mesto. In vsi smo tudi vedeli, kdo je ta mož, zato smo bili povsem priprav- ljeni na imenovanje g. nadsvetnika Franca Jančigaja .dosedanjega načelnika gospodarskega urada, za magistratnega direktorja. NaŠ novi magistratni direktor je pristen Ljubljančan, rodil se je 1. 1878. v Ljubljani. Po srednjck>lskih študijah v Ljubljani je študiral v pravni stroki na Dunaju do ab-solutorija, zadnje izpite je pa položil v Gradcu. 2e 1. 1905. je vstopil v mestno službo. Služboval je v različnih referatih do 1. 1907.. nakar je vstopil v službo na deželno vlado, kjer je pa ostal samo pol leta. Služba na magistratu ga je bolj veselila, za to je vstopil nazaj. Po administrativnem praktičnem izpitu je bil dodeljen policijski upravi, kjer je služboval do izbruha vojne. Mobiliziran je bil ves čas od začetka do konca vojne. Takoj po prevratu se je vrnil zopet v mestno službo kot načelnik gospodarskega urada. V tem svojstvu je bil do danes. Vsi, ki poznajo novega magistratnega direktorja, zlasti magistratno uradništvo. čigar organizacijo vodi g. Jančigaj, vedo, da je magistrat dobil direktorja, uradništvo pa predstojnika, ki se bo tudi na novem službenem mestu povsem posvečal interesom mesta, izpopolnitvi občinske uprave ir. čuval pravice mestnega uslužbenstva. Kot Ljubljančan in vesten uradnik, načelnik gospodarskega urada, pozna dobro potrebe in zahteve mesta, kot tovariš magistratnih uslužbencev pa dobro ve, da se uradništvo povsem zaveda svojih dolžnosti, če se mu priznavajo njegove pravice. Zato smo prepričani, da se bo naša občinska uprava še dvignila po imenovanju g. direktorja Jančigaja. G. direktorju kot možu širokega obzorja in visoke srčne omiflce k imenovanju iskreno čestitamo z željo, da bi bilo njegovo delovanje tudi na novem mestu tako vsestransko in plodonosno kakor je bilo na starem. Cenjeno občinstvo opozarjamo, da se bodo vršili vsi telovadni nastopi ob glavnih zletnih dneh ob vsakem vremenu Podjeten berač Ljubljana, 23. junija. Korajža velja! Mile Jere tudi dandanes nič ne opravijo; 6e mnogo manj kot so kdaj prej. Zarobantiti je treba, pogumno odpreti usta in zahtevati — prošenj noče več nihče poslušati. Do tega spoznanja so prišJi že vsi sodobni, rutinirani prosilci, nabiralci in berači. Berači morajo odločno terjati svojo pravico, pogumno ropotati po vratih in Junaško gToziti z gorjačo — si cer jim ne cvete pšenica. Seveda se te beraške metode niso po veod udomačile. Le v mestih, kjer so naj bolj rodovitna tla za vse nove ideje in za napredek, nastopajo najrazličnejši prosil ci tako >gladko< ter samozavestno, kot da se dobro zavedajo, da Je beračenje prav tako poklic in da torej treba beračenje upoštevati enako, kakor druge poklice, ker pač živimo v demokratičnih časih. Pri tem nimamo v mislih nabiralcev z nabiralnimi polarni, kajti nabiranje milodarov s takšni mi polarni je še posebno častna zadeva, ki je niti ne moreš primerjati z najrazličnej širni poklici. Gre za beraStvo v čistem pomenu besede, za poklic, ki se mu posveča dandanes največ ljudi, med katerimi so tudi že strokovnjaki, kakor pač v vseh poklicih _ zdaj, v dobi splošne specijalizacije. Mladi brezposelni nastopajo čedalje bolj to. »Journal Industriell« piše, da je Ame- Miloščino zahtevajo samozavest rika spravila s svojim postopanjem vso londonsko konferenco v zagato, iz katere ni izhoda. Roosevelt ima sicer pravico voditi politiko kakor mu ugaja, toda dejstvo je, da bo početje Amerike izzvalo Se vedno in še hujšo krizo. Izletniki Jadranske straže v Toulonu Parit, 28. Junija. A A. Iz Toulona poročajo, da ie včeraj ob 8. uri zjutraj prispel v tamkaiSnje pristanišče iusosloveneki par-nik .Kraljica Marija« s 420 udeleženci izleta Jadranske Straže. Potniki eo se izkrcali v toulonskem pristanišča, kjer so jih pozdravili predsednik toulonske občine, zastopniki francoske pomorske in kolonijalna lige in nicosiloveneki generalni konzul v Marseilru. Gostje eo v spremstva sodbe krenili po toulonskih ulicah, nato so m pa ob 11.30 udeležili sprejema na toulonskem županstvu, kjer so Francozi in Jugoslovani imeli v?č govorov, v katerih so proslavljali trancoeko-jueoslovansko prijateljstvo. Ob 12.35 so se jugoslovenski izletniki vrnili na ladjo, ki je takoj odplula na svoje nadaljnje križarjenje po Sredozemskem morju. Jugoslovanskim gostom na čast se je Toilon odel v jugoslovenske in francoske zastave. Pogreb Klare Zetkinove Parii, 23. junija. AA. Tz Moskve poročalo, da so tam včeraj na zelo svečan način pokopali prvakinjo nemških komunistov in bivšo najstarejšo poslanko nem§keg"a rajhe- taga Klaro Zetkin. Kakor poroča sovjetska agencija Tas. ©o se poerrebnita svečanosti udaležili tjdi Stalin, Molotov, Kalinin, gorično demaotira, da bi zda> v Budim- VoroSilov in mnogo članov komiteme. Hugenberg bo odstopil Parii, 23. junija. AA. Ii Berlina poročajo, da je položaj Hugenberga ▼ Hitlerjevi vladi glede na razpust nemško - nacionalnih organizacij postal docela nemogoč in da bo sedanji minister la narodno gospodarstvo v najkrajšem času poda] ostavko. Podpis pakta velesil Pariz, 23. junija. Po vesteh iz Rima bo pakt velesil svečano podpisan sredi julija v Rimu. Rimska vlada je v to svrho že povabila v Rim Hitlerja, Daladiera in Mac-donalda. Tudi včerajšnji razgovori med Mussolinijem ter nemškim, francoskim in angleškim poslanikom so bili posvečeni pripravam za podpis pakta velesil. Poljska bo zahtevala moratorij London, 23. julija Angleški listi poročajo, da bo Poljska zahtevala transferni moratorij za vse svoje inozemske dolgove, če gospodarska konferenca ne bo rodila konkretnih rezultatov. Poljska vlada opozarja na to. da mora letno plačati za svoje dolgove 16 milijonov funtov, ves njen presežek za izvoz pa znaša komaj 5 milijonov. no in s poudarkom upravičenosti. Kdo bi jim zameril, saj jim nihče ne da dela, kakor d* jim hoče s tem dopovedati, da izbire v poklicih ni: če hočeš živeti, berači! In fantje nočejo misliti na smrt, z novim poklicem so se mnogi Že povsem sprijaznili. Vendar mladi berači nieo še pravi mojstri. Pravi umetniki v svojem poklicu so nekateri staredči berači, ki jim je prešlo beračenje Že v kri ln meso. Takšen je tuđi postaven Ižanec, ki ima svoj ožji rajon v Trnovem, Svoje stalne >stranke< je proučil Že do potankosti. Dobro ve, kje je treba potrkati in kje lahko vstopi brez vseh ceremonij. Pride in pogumno zahteva svoje. Ne kremži se pred dobrotniki in tudi rožnega venca ne vrti. Pač pa možato udari z gorjačo ob tla ter se postavi pred dobrotnika, kakor da je prišel izterjevat davek. Nekateri bolj skromni ljudje imajo kar respekt pred njim. Oni dam je prt lomastil zopet na Trnovski pristan. Gospa, ki ga pozna dobro že delj časa, mu je nesla kar naproti novec, ker se je bala, da bo prilomastil v stanovanje. Stopila je predenj, on jo je pa odrinil z odločno kretnjo. _ NIČ, nič! K vam grem, pri vae bom prenočil! Gospa bi se skoraj sesedla v strahu. — Ah, kako mi je žal, danes so me obiskali sorodniki, pa ni nič več prostora! — Nikar ne lažite! Medtem je pa gospa Že smuknila v stanovanje m ga hitro zaklenila Berač je udrihal z gorjačo pred vrati, da se je tresla vsa hiša, končno Je pa vseeno odšel v sosedno stanovanje zahtevat prenočišče. S težavo so ga izrinili iz tesnega stanovanja, ki ima samo en prostor. Dobil Je prenočišče drugje v Trnovem, saj vsi ljudje niso tako brezsrčni do energičnih siromakov. Potemi je pa prišel zopet h $o-spe, ki ga ni hotela vzeti pod streho. Prišel je, da bi se odškodoval, ker ga je odklonila prejšnji večer, že na pra#n je glasno zakllcal: _ Zajtrk mi dajte! Gospa navadno ne zajtrk u je, ker se je že skoraj odvadila jesti, zato je bila v slini zadregi, kako bi postregla dragemu gostu. _ Svetujte ml, kaj naj storim! Mleka in kave nimam pri hiši, drugega tudi ne. Vidite, štedilnik je mrzel, posoda prazna _ Sramujte se, niti aajtrka m* morete dati poštenemu beraču! Imenitna svatba V sredo je bila v Lausamii svatba expriiica Asturskega, ki se ufagovo polno ime gia&i Alfonzo Pio Crlstino 4n Va-nancio de Bourbon in Battenib&rg grof Covadongi in ki je sdn biivSega španskega kraljia Alfonza XIII. Bivši danski prestolonaslednik se }e poročil i EdeJ-miro Sarmped.ro, državljanko diriave Kuba. Princ Astruski, še nedavno naslednik exkralja Alfonza, s« ni hotel ukloniti volji svojega očeta in se je raje odpovedal svojim pravicam, r*ego ljubezni in zakonski zvezi. Oče mm je bij dal še 10 dni časa za odločitev, ari ostane prestolonaslednik, čeprav zaenkrat samo na papi.rju, aH pa se porodi s svojo izvolsjenko. Princa so oblegali zadrge ctari v Law-sanni zlasti ameriSki in angleški novinarji, da bi prvi oznanili svetu, da «e je Asturski princ odrekel španskern« prestolu. Pred 14 dnevi je posiail biv§i kralj Alfonz v Lausanno svojega tajnika, da bi v zadnjem hipu preprečil ne-zaželjeno zakonsko zvezo. Princ je bres oklevanja podpisal dokument, ki se z njim odreka pravicam do španskega prestola. Naslednik španskega prestola je namreč iaifant don Ja ime, ka dobi obenem naslov princa Asturskega. Cx-princ grof Cavadongi je star 26 let, njegova soproga pa 27. Po poročnih obredih na lausanrisikem magistratu in v katoliški cerkvi sta odpotovala zakonca v Francijo. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devisj: Amsterdam 2307.07—2318.43. Berlin 1960.14—1370.94, Bruselj 802.74 do 806.68, Curib 1108.35—1113.86, London 194.47—196.07. NewTork ček 4602.71 do 4630.97. Pariz 225.88—227, Praga 170.84. do 171.70, Trat 300.74—303.14 (premija 28.5»/»). Avstrijski šiling v privatnem klirin|ru 8.85 do 8.90. INOZEMSKE BORZE. Curi h: Pariz 20.38, London 17.5750 Newyork 417.50. Brjeelj 72.4250, Milan 27.15, Madrid 43.80, Amsterdam 208.65, Berlin 123.16, Dunaj 57, Praga 15.41, Varšava 58.05, Bukarešta 3.08. Stres 2, SLOVENSKI NAROD«, dne 23. Junija 1933 Seja občinske uprave ljubljanske Podelitev meščanstva E. Gangl častni zaslužnim mož Ljubljana, 23. Junija. Na snočrrjl občinski seji se jo župan dr. Puc predvsem a toplimi besedami spominjal umrlih Vekoslava Spinčića, prelata Andreja Kalana, pesnika Dragutina Dom-janića In v Egiptu umrlega rojaka Mušiča-beja ter čestital SPD k 40-1 etnici, nato je pa prečita] zahvalo Ljubljanskega Sokola za podaritev zemljišča za letno telovadi-šče. Pri tej priliki je župan spet čestital Ljubljanskemu Sokolu k 70-letulci, mu želel velikega napredka, zlasti pa največjih uspehov jubilejnega zleta, Zupan je nadalje orisal koristno delovanje mladinskega oddelka mestnega socialnega političnega urada, ki obhaja svojo lO-letnico, ter prečita! pismo zadruge >Stan in dom«, ki obsoja napade g. Janka Kosa, ki ni več Član zadruge, obenem pa zadruga izreka zahvalo občinski upravi za njeno blagodejno ln vplivno stanovanjsko politiko. Končno je župan sporočil, da je finančno ministrstvo odobrilo občinski proračun v celoti z edino izjemo diferencijacije občinskih doklad, kjer zahteva, da mora biti odstotek za vse doklade enak. Poročila in pritožbe Predsednik finančnega odseka Ivan Tavčar je poročal, da sta bila računska zaključka Mestne hranilnice in Kreditnega društva za prošlo leto odobrena brez debate. Občinski svet kupi električno omrežje od električne zadruge v štepanji vasi za 50.000 Din in bo cena toka ista kot v Ljubljani. Občinski svet se je nato bavil z raznimi pritožbami in rešil več pritožb proti pri-rastkarini ter oprostil tega plačevanja tudi stavbni zadrugi šentjakobski dom« in »Bajtar« za kupnino zadruge, ne pa za kupnine posameznih članov. Dvema posestnikoma je bil odpisan prispevek za trotoar, zaradi slabih razmer je pa občinski svet tudi izknjlžll za blizu 88.000 Din Kaznih neizterljivih davščin, taks in terjatev, pač naj se pa o njih vodi evidenca, če bi dolg mogel kdo plačati pozneje. Po poplavi oškodovanim Barjanom je občinski swt dovolil 25.000 Din podpore v blagu in sklenil nakup zemljišča Frančiške Perko v Zgornji SHfcl Po poročilu načelnika gradbenega odseka inž. Lada Bevca je bil določen zaščitni pas na Golovca, Gradu, Rožniku in v Tivoliju, kjer se ne smejo zidati hiše ter sprejet začasni pravilnik o zaščiti izkop-nin in umetnostnih spomenikov. Ko je občinski svet uredil promet na Dvornem trgu, Galussovem in Cankarjevem nabrežju, je občanski svetnik Rebek izrekel Željo, da bi posekali kostanje na Cankarjevem nabrežju, župan dr. Puc je pa ugotovil, da je banska uprava s svojo uredbo o prometu po ljubljanskih ulicah posegla v avtonomne pravice mestne občine. Zaradi ureditve pokopališča pri Sv. Krištofu je bil sprejet predlog" gradbenega odseka, ki ne dovoljuje zidave trgovin in stanovanjskih hiš na pokopaliških tleh ter zahteva izvedbo prvotnega načrta prof. Plečnika. Priznanje zaslužnim someSčanom Prav svečano razpoloženje je pa zavladalo v dvorani pri poročilu načelnika per-sonalno-pravnega odseka dr. Jožeta Bohinjca, ki je predlagal, naj se v zahvalo za vse nacionalne borbe izreče večjemu Številu naših someščanov najvišje prizna- . nje s tem, da občinski svet podeli ob jubi- leju Ljubljanskega Sokola požrtvovalnemu in zaslužnemu sokolske mu delavcu podsta-rosti SK.T Engelberrn Ganglo častno meščanstvo ter s tem počasti tudi vse naše sokolstvo. Predlog so občinski svetniki apre-jeli z navdušenimi vzkliki is ovacijami novemu častnemu meščanu. Nato je pa občinski svet med splošnim odobravanjem soglasno imenoval za ljubljanske meščane tele zaslužne može: profesor v p. Ivan Bajželj, upokojeni direktor Trgovske akademije ar. Ludovik Bohm, trgovec Janko Česnik, bivši gostilničar in posestnik ter občinski svetnik Ivan Dachs, posestnik, trgovec in tovarnar Anton Dečman. železniški uradnik v p. Josip Drenovec, mestni blagajnik v p. Veličan Fink. gostilničar Matevž Hartman, tovarnar in posestnik Dragotin Hribar, sodar Egidij Jeras. kavarnar Fran Krapež, predsednik notarske zbornice dr. Andrej Kuhar, nadučitelj v p. Anton Ukozar, vele-trgovec in posestnik Alojzij LiUeg, profesor Janko Mlakar, železniški uradnik Ljudevit Mlakar, trgovski poslovodja Fran Mu-laček, tajnik zbornice za TOI v p. dr. Viktor Murnik, gimnazijski direktor v p. Fran Novak, profesor botanike Alfonz Paulin. mizarski mojster Simon Praprotnik, stavec Maks Repše. trgovec Viktor Rohrman, posestnik Ivan Rojina, profesor v p. Albert Sič, knjigoveški poslovodja Ivan Skubic, čevljarski mojster in posestnik Ivan Sre-bot, tiskarski faktor v pokoju Anton Ster-lekar, profesor in stolni kanonik dr. Ivan Svetina, veletrgovec in posestnik Andrej šarabon, odvetnik dr. Fran TekavČič, trgovski poslovodja Karel Tekavčič. odvetnik dr. Franc Tominšek. mesarski mojster Josip Toni, mizarski mojster in posestnik Ignacij Vehar, predsednik Narodne galerije dr. Fran \Vindischer, strojni stavec Vinko Zajec, faktor in posestnik Henrik Zirkelbach, gradbeni svetnik ini. Fran Žužek. Občinski svet je s splošnim odobravanjem soglasno odobril te predloge. Razni predlogi Občinski svet je še dovolil ustano :tev nove župnije pri Sv. Krištofu pod pogojem, da za občino ne smejo nastati nobene obvezne dajatve in da bodo v cerkvi le redna cerkvena opravila, ne pa cerkveni shodi, opustiti se pa ne smejo tudi regulacijski načrti, zlasti pa ne regulacija Linhartove ceste. Nujni predlog prof. Jarca, naj župan skuša doseči iz kreditov za brezposelne »višanje državnega prispevka za regulacijo Ljubljanice v znesku 1 milijona Din. in predlog, naj gradbeni urad izdela načrte za več ateljejev za naše umetnike ter predlog občinskega svetnika dr. KI ep ca, naj Ljubljana dobi Beograjsko in Zagrebško ulico, je župan odkazal odsekom, na interpelacijo podžupana prof. Jarca v zadevi gradnje trgovske akademije je pa župan dr. Puc sporočil, da bo ostala stavba nedotaknjena in bo zato tudi najbrž pravočasno končana, če bo mogoče dobiti drugi obrok posojila Državne hipotekarne banke. Novi magistralni direktor Po javni seji je občinski svet v tajni seji odobril nekatera napredovanja uradnikom Mestne hranilnice ter imenoval za direktorja mestnih maglstratnih uradov dosedanjega magistratnega nadsvetnika in šefa gospodarskega urada g. Frana Janči-gaja. Ta vest se je po seji takoj razširila po vsem mestu in vzbudila splošno odobravanje. Centralni Šolski zobni ambulatorij Društvo šteje 191 članov ki ne bo moglo več poslovati, če ne dobi podpore Ljubljana, 23. junija. Komaj je minilo nekaj mesecev, ko se je ustanovil v Ljubljani Centralni šolski zobni ambulatorij, pa je že lahko na svoje dosedanje delo ponosen. Včeraj se je vršil v dvorani OU2ID prvi redni občni zbor, ki je imel v glavnem namen, da se spremene pravila. Pokazala se je namreč potreba, da se delovanje društva ravna po šolskem in ne po kodedarskem letu. Zborovanje Je otvoril predsednik senator dr. Ravnihar. Uvodnim formalnostim je sledilo čitanje zapisnika ustanovnega občnega zbora. O društvenem delovanju je poročal tajnik dr. Josip Tavčar. Iz poročila je razvidno, da šteje društvo 191 članov. Redno poslovanje je predvsem oviralo pomanjkanje gmotnih sredstev in če ne bi banska uprava naklonila podpore, se z delom sploh ne bi moglo pričeti. V svrho čim širšega razmaha društva sta bila ustanovljena dva pododbora, eden je skrbel za gmotna sredstva, drugi pa za zdravstveno propagando. Prvi odsek je nameraval že lani prirediti cvetlični dan, ki ga je pa preprečil dež. Zato se je vtštI šele let09 v začetku maia in je prinesel nepričakovano lep uspeh. Propagandni odsek je začel zbirati gradivo za poučno zobozdravstveno razstavo. Vse je že bilo pripravljeno, pogorel pa je higijenski paviljon na velesejmu, kjer bi naj bila razstava. Odsek je pripravljal tudi izdajo poljudno znanstvene knjižnice o zobni negi. Zopet fe priskočila na pomoč banska uprava, ki je knjižnici podarila 2500 knjižic v vrednosti 10.000 Din. V svrho vzdrževanja ambulatorija so se prodajala razna sredstva za nego zob. Či9ti dobiček iz prodaje se bo porabil za brezplačno zdravljenje zob revnih otrok. Zobni ambulatorij je pričel delovati sredi februarja. Zaradi pomanjkanja gmotnih sredstev njega ureditev sicer ni popoma, uspeh pa je vseeno zadovoljiv. O delovanju ambulatorija je poročala ga. dr. Lu-načkova. Od 15. februaTfa do 20. junija je bilo sprejetih v šolski zobni ambulatorij 434 pacijentov, in sicer 134 iz srednjih šol in višjih razredov osnovnih šol in 290 i« osnovnih šol. V teh 4 mesecih je bilo storjenega mnog dela. Zdravniki so pregledali zobovje skoro vseh otrok I. razreda osnovnih šol in so napravili 679 plomb in zdravili 61 korenik, srednješolcem pa 342 plomb in 122 zdravljenj korenik. Izdatki ambulatorija znatno presegajo dohodke in je bilo leto zaključeno s praeejsnjlm primanjklja- jem. Brez podpore mestne občine in banske uprave ambulatorij ne bo mogel več obstojati, čeprav je ta ustanova za šolsko mladino eminentne važnosti. O stanju blagajne je poročal ravnatelj Gregorič. Vsa poročila so bila sprejeta. Zatem je dr. Tavčar predlagal, da poveri občni zbor upravni odbor, da najde sredstva za kritje primanjkljaja in omogoči nadaljnji obstoj ambulatorija. Predlog je bil sprejet Nato so se spremenila pravila v tem smislu, da se redno društveno leto prične s septembrom in zaključi z avgustom tako, da bo delovanje prilagođeno šolskemu letu. Tudi občni zbori bodo v septembru ali oktobru. Ker bo prihodnji občni zboT že v septembru, zborovalci niso volili novega odbora, temveč so poverili sedanji odbor, da do tedaj še opravlja svoje funkcije. Tragična smrt otroka Kranj, 22. junija. V torek popoldne Je padla v narasel potok Reko posestnikova hčerka Emilija Marko, 30 mesecev stara deklica z Zgornjega Brnika pri Oerkljab. Potok teče ob domačem vrtu, komaj 16 korakov za hišo. V potoku je utonila. Voda jo je odnesla kakih 300 korakov daleč od Purezovega mlina, kjer jo je našla dobro uro po nesreči Lucija Kimove. Ko je deklica padla v vodo, ni bdlo v bližini nobenega odraslega; Emilija se je igTala s petletnim bratcem Ivanom pred hišo ob potoku. Morda jo je bratec nehote v igri pahnil v potok; vendar fantek to zanika in ga je nezgoda zelo prestrašila Mati ponesrečenega otroka je bila prav tisti čas sama doma in bi ne smela pustiti otrok brez nadzorstva ob naraslem potoku. Malo pred nesrečo je bila z njima skupaj pred hišo, potem pa ju je pustila sama in odšla v hišo, da je previla najmlajše, dva meseca staro dete. Med previjanjem je zaslišala pred hišo krik in je takoj prihitela ven. Našla pa je samo sinčka Ivana Vprašala ga je, kje je Emilija, nakar JI je odgovoril, da ne ve, kje je. Mati je takoj zaslutila, da se je pripetila nesreča. Iskali so otroka najprej okrog hiše, dokler ga niso čez dobro uro našli v potoku. Truplo ponesrečenke so takoj drugega dne pokopali v Cerkljah. Obupen položaj rudarjev Hrastnik, 21. junija-Nešteto zborovanj in sestankov smo že imeli, dolge kolone so bile fe izpisane t našem časopisju o težkem položaju našsgn rudarja, toda zdi se, da nima nihče razumevanja niti srca za te nesretnike. Rudarske družine live v bedi, j3tika razsaja med njima. TPD fe pa gluha za vse obupne krike hirajočih okrog mater in mož. Naš radar je miren, on noče podpor, on hoče dela. Molčal ji in trpel ter upal, da bo našel razumevanje pri merodajnib gospodih za svoj obupni položaj. Toda čaša gorja je polna. Danes popoldne ob 3. se je zbralo pred tukajšnjim rudniškim ravnateljstvom več eto mat-r in žen z otroci, ki so v dostojnih toda baš zato tembolj prepričevalnih besedah obrazložili ravnatelju g. Drobm obupen položaj in ga prosile, naj posreduje na pristojnem mestu, da sj njihovim upravičenim prošnjam po cKrpomoči čim prej ugodi. Kdor je videl to množico obupanih mater, ki prosijo kruha za svojo deco, zase in za može, kdor je videl to napol golo množico ponižanih in izkoriščanih, j 3 rahko razumel, da tu pač ne bi bilo treba nikakih besed, ker je beda tako strašna, da zahteva takošnje od pomoči. Ko so matere in žene na lep način obrazložile g. ravnatelju svoje potrebe in jim je ravnatelj obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovih močeh, so se mirno razšle. Toda naj ne ostane samo pri obljubah, odpomoči je treba takoi in izdatne. Za prvo silo bi naj rudniški konzum zopet dajal radarjem življenjske potrebščine, ki jih bodo plačali potem, ko se bo delalo v polnem obsegu. Mislimo, da je dovolj vnebovpijoča krivica, da 6e delavstvo meče na cesto in pusti umirati od gladu ter se s zmanjšanim Št?vtlom delavstva pridobivajo enake količine premoga kot pred red.ikcijo, ne da se pa temu delavstvu iz rudniškega konzuma, kjer je vedno nabavljalo svoje potrebščin?, na kredit niti betvieo moke. Razdeli naj se del dobička, ki ga je izkazala TPD, med stradajoče rudarja in njih družine. Za omiljen je bede in brezposelnosti naj že vendar enkrat prične država z velikimi »avni-mi deli. Dajte delavstvu kruha in dela, da ne bo obupalo. Gospodje okrog TPD naj vam bo današnji protest, ki je končal tako mirno, glasen memento, da človek, ki je obsojen na umiranje od gladu, stori vse in 93 posluži prav vseh sredstev, da ei podaljša borno življenje. Ne zapirajte oči in ne mašiti si ušes pred dejstvi, temveč priskočite takoj na pomoč bednemu trpinu, ki za svoje 15 dnsvno delo na mesec ne zasluži niti toliko, da bi s suhim kruhom preživljal sebe, kamoli še številno družino. Dvanajsta ura bije, gospodje.__ Jubilejni „Planinski Vestnik" Ljubljana, 24. junija. Ob 40. letnici SPD je izšlo njegovo odlično glasilo »Planinski Vestnik« kar v e?li knjigi z nebroj portreti, krasnimi prilogami po fotografijah naših najboljših fotografskih umetnikov ter z barvno reprodukcijo V. Hodnikovega Jalovca. Vsa vsebina te velike številke le himna lepotam našega planinskega sveta in pesem najgloblje ljubezni do domovine. Večno mladi in vedno vestni ter vddno iznadljivejši urednik dr. Josip Tominšek le v tej slavnostni številki svoje revije zbral toliko sotrudnikov ki toliko lepih in razveseljivih ter pomembnih misli, da je jubilefna Mevilka »Planinskega Vest-nika« mogočna manifestacija vsega naroda za svojo zemljo. Od najvišjih in najzaslužnejših dostojanstvenikov pa do najmlajših plezalcev se vrste avtorji po vsebini najrazličnejših Člankov, kar priča, da je ljubezen do planin in prirode sploh med najznačilnejšimi lastnostmi Slovenca. Dolgo vrsto navdušenih prijateljev planin otvarja predsednik SPD dr. Josip Pretnar s ponosnim prog rama t i čni m člankom, ki nam kaže naša pota v bodočnosti. Za njim piŠ3 bivši mnogoletni društveni predsednik in sedanji predsednik Zveze planinskih društev Jugoslavije dr. Fran Tominšek o svojem bratu — uredniku dr. Josipu ter o njunih prvih mladostnih planinskih podvigih, nato 6e pa vrst? drug za drugim: vedno za potovanje po domovini in vsem slovanskem svetu pripravljeni minister Ivan Hribar, nikdar trudni in evropsko priznani naš največji planinec in najgloblji filozof alpinizma dr. Henrik Tuma. za njimi piše slavnosten članek ban dr. D raco Maruši č, njemu pa slede ljubljanski Škof dr. Gregorij Rozman, vodja hrvatskih tiri-stov bivši minister dr. Ivan Kraja?, pomočnik bana dr. Otmar Pirkrnajer, župan ljubljanski dr. Dinko Puc, Henrik Lindtner, ki je s >Piparji< pripravil pot SPD, planinski pisatelj in šaljivec prof. Janko Mlakar, novinar in narodni poslanec Rasto Pustoslem-5ek. predsednik Zveze za tujski promet dr. Rudolf Marn, referent za tujski promet v ministrstvu dr. Ciril Žižek, stari popotnik, Disatelj in župnik Josip Lavtižar iz Rateč, Ludvik Zorzut, učenjak prof. Ferdo Seidl, turistični pisatelj dr. I. C. Oblak, Jože Zasula, le na eni kratki strani so opisane ogromne zasluge našega Knafelca, a opisati jih je moral drug, ker sam smatra svoje delo za dolžnost, ki mu jo narekuje ljubezen do domovine. In spet se vrste avtorji Ljudevit Stiasny, v Kamniku in Kranju zaslužni načelnik dr. Fran Ogrin, J. Sernec. dr. Milko HraSovec iz Celja, anonimni Trentar. Brun on Rotter, Pavel Kuna ver. poetični lovec Madimir Kapus. dr. 0. Haunig. dr. Josip Sašel, naša angleška pesniška dobrot-nica in zaslužna prijateljica F. S. Copeland, mariborski župan dr. Franjo Lipold, ^pisatelj nadzornik Josip Wester. estet dr. Hajko Loiar. nato pa alpinisti in zmagovalci vrhov M. M. Debelakova. Uroš Zupančič, Pavla Jesih in Joža Lipovec, dr. Mirko Kaj-lelj. Bori« Belek. Lipoviek Marijan, dr. Miha Potofnik in končno sam urednik dr. Josip TominSek, ki nam v svojem epilogu obeta, da izide Še druga knjiga tega impo-zantnega jubilejnega dela, ki bo nudila stvarne podatke o organizaciji in notranjem delovanju SPD, uvažujof poslovanje osrednjega društva ter veeh podrjžnic Čestitajoč uredniku končujemo z njegovimi besedami: V vzorni slogi kažemo bratstvo ob štiri-desetletnici. »Vsi ste prišli.. .< Vse sloen-ske planine objema naše SPD, kar jih je v naši kraljevini. Obzorje pa se nam dosledno širi: po početkib, ki jih Je naše društvo zasnovalo pred desetletji postopoma izpopolnjuje, se širi ta širi k vsem »obratom, e prirodno silo k bratom na vzhod in jug. Tja je zaznamovana naša pot... v duhu vidim naše, kako pristopajo na vrh najvišje slovanske gore, se v zanosu ozirajo na vse štiri strani sveta in si blaženo kažejo: >Glej, naša lemljalc Za prestiž našega nogometa Ljubljana, 23. (unija Domovina je v nevarnosti! Kje je državljan, ki mu ne bi spričo take vesti hitreje utripala žila. Prav nič ne pretiravamo. Naš nogomet gre rakovo pot. Po vsem športnem svetu smo bili na glasu, da prav nič ne zaostajamo za srednjeevropskimi državami, ki igrajo najboljši nogomet. Pa so se pričeli vrstiti porazi: enkrat sme izgubili doma, drugič na tujem in naš športni prestiž se je začel občutno rahljati in pešati. Zagreb je očital Beogradu, da protežira svoje igrače. Savezni kapetan 'e dal Zagrebu priliko, da se izkaže. Tudi Zagrebčani so na balkanski olimpijadi v Bukarešti kl a verno pogoreli. Naš športni ponos je bil poparjen. Vsi pravi državljani so se žganih in zahtevajo nujno pomoč. Prvi so se zdramili novinarji in naša vojska, dva stanova, ki sta najbolj poklicana, da stojita prva na branikj države. Saveznomu kapetanu, ki je v Škripcih zaradi sestave reprezentance hočejo novinarji in častniki dati priliko, da popravi vse, ker je bilo slabega. 1. jalija bo doživela Ljubljana zgodovinski dan. V nogometni tekmi, ki bo seveda po najnovejših tehničnih pridobitvah nočna, hočejo ljubljanski novinarji in častniki ljubljanske garnizij? pokazati strme-čemu občinstvu klasičen nogomet, ki ga je današnja pokvarjena mladina že pozabila. Obe moštvi hočeta pokazati vso svojo umetnost. Odprli bosta V6e mogoče registre svojega obširnega znanja. Porazov mora biti konec. Savezni kapetan, ki bo seveda na tekmo posebej povabljen, bo imel priliko, da izbere iz vrst teh tekmecev najboljše in jih postavi v državno reprezentanco! Menda ne bo Ljubljančana, ki bi ne prišel na tekmo. Taka požrtvovalnost, tako globoka ljubezen do nogometa, zasluži ola-čilo. Napolnjeno igrišče naj bo dokaz, da je vsem Ljubljančanom prestiž našega nogometa pri srca. Našim vrlim častnikom in novinarjem, kd se bodo za veliko idejo žrtvovali, pa kličemo: Napred, borci! — Izpiti za nogometne sodnike odpovedani. Jutri in v nedeljo bi se morali v Ljubljani vršiti izpiti kandidatov za nogometne sodnike. Ker pa Zbor sodnikov v Beogradu do danes še ni imenoval izpitne komisije, je ljubljanska sodniška sekcija izpite na nedoločen čas preložila. Novi termin bo pravočasno javljen, na kar se opozarjajo posebno izven ljublianski kandidati. Smrt pod vlakom Kamuiik, 23. junija. Na kamniški progi se je davi pripetila težka nesreča. Osebni vlak, ki odhaja oh 10.06 Lz Kamnika, je med postajama Kamnik Ln Kamnik mesto do smrti povoziti 70-lettmega starčka. Kakor običajino, se je tudi davi vrača! vlak zadeuisko s postaje v mesto. VTako-vodja, ki j« stal na zadnjem vagonu, je opazit, da prihaja po poti \x Zapric starejši možakar. Mož se ni zmenil za žvižganje lokomotive in tudi, ko mu je vlaikovodja zaklical, naij počaka, je počasi krevsai čez pro pridnih ln izurjenih rok, mnogo izdelkov pa je bilo poslanih na razstavo v Beograd. Vabijo se starši in ostalo občinstvo, da si ogledajo zanimivo razstavo, da s tem pokažejo zanimanje za delo in napredek naše mladine. Narodno gledališče DRAMA Petek, 23. junija: Tartuffe. Red A. Sobota, 24. junija; Jakob Ruda. Predstava »Preporoda«. Izven. Znižane cene. Nedelja, 25. junija: Okence. Globoko znižane cene od 20 Din navzdoL liven. * Češka veseloigra Okence je dosegla ri naši vprizoritvi v resnici izreden uspeh, e velezabavna in izvrstno podana. Posled-njič se vprizori v nedeljo, dne 25. t. m. zvečer ob 20. uri po globoko znižanih oe-nah od 20.— Din navzdoL OPKRA Petek, 23. junija: zaprto. Sobota, 24. junija: Jim in Jill. Red D. Nedelja, 25. junija: Grofica Marica. Globoko znižane cene od 30 Din navzdol. Poslednja vpriaoritev operete Jim in Jill v ljubljanski operi bo v soboto, dne 24. t m za red D. Debutiral bo g. Boris Pilat, ki nastopi v vlogi Robbija Grofica Marica z g. Gostičem v vlogi grofa Tasila se vprizori poslednjrč v letošnji sezoni v nedeljo, dne 25. t m. ob 20. uri. Za to predstavo veljajo globoko znižane operne cene od 30 Din navzdol. Abonente reda B opozarjamo, da imajo poslednjo operno predstavo v letošnji sezoni v ponedeljek, dne 26. t m. Poje se opera Marta v običajni zasedbi. Zatvoritev poti proti Tivoliju Do konca junija 1.1. bo zaprt prehod skozi Lattermannov drevored mimo sokolake-ga zletišča, ravno tako prehod in vožnja 8 Celovške ceste mimo velesejma proti Tivoliju in obratno. Na velesejmski veseli čni prostor je uvoz pri severnem vhodu nasproti pivovarne »TJnion«, proti Tivoliju pa je dovoljen za ta čas vozni promet z Bleiweisove ceste mimo bivšega kina »Tivoli c. Sobota, 24. junija. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče; 17.30: Radio orkester; 18.S0: Po dolenjskih planinah (Pirnat); 19: Izobrazba in vzgoja (dr. Gogala); 19.30: Zabavno čtivo (N. Velikonja); 20: Koncert pevskega zbora »Ljubljana«; 20.45: Harmo-nika-solo, g. Pilih; 21.30: čas, poročila; 21.45: Radio orkester in jazz; 28: Konec. Tudi prič«. — Saj nima pomena, da bi tajili. Imam pet prič, ki so vas tam videle. — Jaz vam pa privedem 30 prid, ki me tam nisd videle. Dnevne vesti — Izpreniembe v nafti vojski. Imenovani so za vršilca dolžnosti pomočnika komandanta mosta rak ega vojnega okruga podpolkovnik Ante Hruz, doslej v službi pri generalštabu komande šmnadijske divizijske oblasti, za pomoćnika upravnika stalne vojne bolnice IV. armijske oblasti dosedanji komandant 2. bataljona 43. peš-polka podpolkovnik Julij Niederlender, za vršilca dolžnosti komandanta 2. bataljona 1. peš polka kapitan I. klase Ignac Tanko, doslej v službi v generalštabu komande 3. armijske oblasti; za vršilca dolžnosti komandanta 2. bataljona 43. pešpolka dosedanji komandir 5. čete istega polka kapetan I. klase Roman Sram, za vršilca dolžnosti referenta artiljerije komande tim očke divizijske oblasti kapetan L klase Rudolf ček, doslej na razpoloženju v vojnem ministrstvu; v čin kapetana I. klase je pomaknjen kapetan n. klase Franjo Trubar; upokojen je nižji vojni uradnik TXL klase ekonomske stroke Dušan Kazim i ro-vič-Podkrajžek. — Napredovanje v državni službi. Za višje računske inšpektorje v V. položajni skupini sta napredovala Potokar Adolf in Ogorelec Vladimir, računska inšpektorja VI. položajne skupine pri dravski finančni direkciji v LJubljani. Iz 6. v 5. po-ložajno skupino »sta napredovala učitelj telovadbe pri pomorski vojni akademiji Ivan Kovač in vojaški duhovnik Andrej Nartnik, iz 8. v 7. pol. skupino pa inženjer pri komandi zrakoplovstva Rudolf Fizdr. — Poslovna skupščina Zveie mest. Poročali smo že, da bo imel poslovni odbor Zveze mest {utri in v nedeljo v Osijeku seja Med drugim bo razpravljal o osnutku zakona o mestih in o zakonu o komunalnih financah, dalj? o statutu eocijalnega in urbanisti enega biroja Zveze mest ter o bližnjem kongresu Zveze vseh naših mest, ki bo v Novem Sadj. Poročali bodo predsednik Zveze dr. Ivan Krbek, tajnik senator Dane Sarič in Man uprave Zveze mest Slobodan Vidakovi?. Ljubiiano bo zastopal občinski srvetnik g. Ivan Tavčar. _ V davčni stroki vsa mesta zasedena. Interesenti se opozarjajo, da so v davčni stroki zasedena vsa v proračunu predvidena uradniška mesta, tako da odslej v oddelku za davke v finančnem ministrstvu novih imenovanj ne bo več. _ Ameriški Slovenci posetijo domovino, V nedeljo 25. t. m. z jutranjim brzo-vlakom prispe 30 naših rojakov iz Cleve-landa in raznih drugih krajev Amerike na poset svoje stare domovine. Vkrcali so se IT. t. m. na prvovrstni parnik *He de France« priznane francoske linije. Izlet je aranžiral naš rojak Avgust Kollander, ki ima lastno potovalno pisarno v Clevelan-du, 6419 St. Clair A ve. ter bo izletnike tudi osebno spremljal do Ljubljane in potem zopet nazaj v Ameriko. G. Kollander pozna večinoma vse slovenske naselbine v Ameriki in je v položaju dati tudi pojasnila o razmerah naših tam živečih rojakov. Tukajšnje teseljemške organizacije prirede izletnikom na glavnem kolodvoru ob prihodu vlaka ob pol 9. uri slovesen sprejem, h kateremu se vabijo vsi prijatelji," znanci in sorodniki naših izseljencev. _ Prepovedani knjigi. Notranje ministrstvo je prepovedalo uvažati in razpečevati v naši državi knjigi »Cil Avoltoi della Dalmazia« in >Ju«osiavie an PeriU; prvo ie spisal Jefeson Keioti in izšla je v r i-renri, drugo sta pa spisala Ernest Peze in Anri Simendo in izšla Je v Parizu _ Natečaji »a gojence konjeniške sole. Podčastniški esteadrou konjiške šole v Zemunu (prej konjeniSka podčastniška Waj spreme 1. oktobra gojence iz civilnega prebivalstva in lx vojske- Podrobnosti natečaja so razvidni lz »Službenih Novmc 31 137 z dne 21. t m. w _ . _ Izseljenci _ vojni obvezniki. Ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja je dosedaj tolmačilo čl. 45 zakona o ustrojstvu vojske in mornarice tako, da so naši izseljenci, ki svoji vojaški obveznosti niso zadostili, smeli prihajati vsako tretje leto na šestmesečno prebivanje v domovino, ne da bi jih smeli med tem časom poklicati na odgovor ad celo v vojaško službo. Po najnovejši interpretaciji § 45 zakona o ustrojstvu vojske in mornarice velja navedena olajšava samo za one vojne obveznike, ki so se oglasili zaradi rekrutovanja pri naših konzulatih v inozemstvu in če morejo to dokazati z uve-renjem dotičnoga konzulata. To velja tudi za tiste naše bivše državljane, ki so si pridobili inozemsko državljanstvo, pa si niso izposlovali izstop iz našega državljanstva, in za tiste, ki so po pokolenju naši državljani, po rojstvu pa tuji državljani, če se niso v smislu § 31 zakona o državljanstvu odpovedali državljanstvu naše kraljevine. — živahen tujski promet v Hrvatskem Primorju. V Hrvatskem Primorju imajo sicer tudi slabo vreme, vendar je pa tujski promet po nekaterih krajih celo živahnejši, kakor je bil lani ob tem času. To velja zlasti za Crikvenice _ Desetletnica mature. Matjranti humanistične gimnarip v Ljubljani letnik \m se zberemo ob 10-letnici mature 2V. Um ob 20. v hotelu Bellevue v Ljubljani najbrž podtaknjen. Na jugoeiovensko-avstrijski meji v Prekmurju tihotapstvo bujno cvete. Te dni so graničarji aretirali več tihotapcev, ki so prenašali jajca, orožnl-špa patrulja iz Gornje Lendave je pa prijela znanega tihotapca iz Doličev, ki je iz Avstrije hotel vtihotapiti 20 kg petroleja ter še razne druge trosarinake ki monopolske predmete. — Poletje imamo že tretji dan, pa ga prav nič ne čutimo. Nasprotno, hladno je zlasti zvečer, tako da moramo nositi še suknje. Ban se že krči, a vročine, ki smo jo imeli druga leta ob tem času, še vedno nI. Pogrešajo jo posebno kopalci, ki se Jim letos obeta kaj slaba sezona, pa tudi Dašim planincem vreme zelo nagaja. Cas bi že bil, da dobimo lepo vreme. Ce bo še nekaj časa deževalo, bo tudi letina slaba, saj je deževje že zdaj napravilo kmetovalcem občutno škodo, da težkih posledic poplav niti ne omenjamo. — Vreme, Vremenska napoved pravi, da bo južno vreme z zapadnim! vetrovi, pretežno oblačno in deževno. Včeraj je deževalo pri nas, v Beogradu in v nekaterih krajih Dalmacije, drugod je bilo pa vedro. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 32, v Beogradu 30, v Sarajevu 29, v Zagrebu 27, v Ljubljani in Splitu 25, v Mariboru 24.5. Davi je kazal barometer v Ljubljani 758.3, temperatura je znašala 11.4. ■sprte le za Časa sokolake povorke, popoldne so trgovine zaprte. G«. Šefe prosimo, da oproste vse svoje nameščence, ki bodo aktivno sodelovali pri aletu ZS. rn 29. t m. akdfbe, da Jim s tem omogočijo sodelovanje. Uprava Zdc-uženda trgovcev prosi vse cenjene gg. trgovce, da se gornjih navodil točno držijo, ker bo uprava v nasprotnem primeru proti vsem kršiteljem postopala v smislu obstoječih predpisov obrtnega reda in pravil. Uprava Združenja trgovcev. Zdrava peč Lutz —. Pustolovščine ruskega emigranta v Zagrebu. Zagrebška policija je prišla na sled velikim sleparijam z zavarovanjem. V afero sta zapletena ruski emigrant Mu-hortov in madžarski baron Ghiczv. 19. februarja je Sergije Muhortov prijavil policiji, da je bilo vlomljeno v njegovo stanovanje in da so mu odnesli razne stvari v vrednosti 80.000 Din. Policija je uvedla preiskavo, še predno je bila pa ta končana, je Muhortov zahteval od zavarovalnice, da mu izplača zavarovalnino. Ker je zavarovalnica to odklonila, češ, da bo počakala na izid preiskave, je Muhortov vložil tožbo. Ker policija ni našla nobenega sledu za vlomilci in ker je ugotovila, da je Muhortov lani zaradi nepoštenosti izgubil službo, je bila prepričana, da je Muhortov vlom fingiral. Medtem so prišle na dan še druge Muhortove pustolovščine. Njegova žena Olga je pred meseci pri zavarovalnici »Triglav* zavarovala avtomobil za 182.000 Din. Avtomobil je nekoč med vožnjo zgorel, nakar je zavarovalnica ženi izplačala 34.000 Din. Dva meseca pozneje je Muhortovu zgorel drug avtomobil, to pot je zavarovalnica izplačala 60.000 Din. Rusa je policija izročila sodišču — Sin ubil očeta, V vasi Manična pri Karlovcu se 60-1 etni posestnik Ignac Peleš in njegov 20-letni sin Josip že delj časa nista razumela. Prepirala sta se zato, ker je oče prepustil večino posestva starejšim sinovom, Ignacu pa nič. Včeraj sta se zopet sprla, nenadoma je pa sin pograbil sekiro in oplazil očeta po glavi. Oče se je okrvavljen zgrudil, na tleh ležečega je pa sin še večkrat udaril s sekiro. Videč, da je oče mrtev, je odšei v Karlovac in se prijavil policiji. — Strašen čin blazne ženske. Posest niča Marija Stanojevičeva iz Prizrena, mati Štirih otrok, je v zadnjem času kazala znake slaboumnosti. Za to se pa nihče ni zmenil, še manj je pa kdo slutil, da bo storila strašno dejanje. Te dni se je igrala 7-letna hčerka njenega ožjega sorodnika G j like na dvorišču. Stanoje viceva je poklicala otroka v hišo, češ, da mu bo dala mleka. Otrok je v svojo nesrečo ubogal, ko je pa prestopil prag, ga je blazna ženska udarila s sekiro po glavi ter ga ubila. Nato je pobegnila v gozd in tam divjala, dokler je niso prijeli. Dejanje je priznala in izjavila, da se je šele v gozdu zavedla, kaj je storila _ Požar v Hajdini pri Ptuju. V sredo zvečer je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju posestnika Mariniča v Hajdini, čeprav so gasilci takoj prihiteli gasit, poslopja niso mogli rešiti, gkoda znaša okrog 50.000 Din, Je pa deloma krita z zavarovalnino. Pri ljudeh, ki so potrti, preutrujeni za delo nezmožni, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica prosto kroženje krvi in poveča duševno in delovno sposobnost. Vodeči kliniki izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda odlične vrednosti tudi za duševne delavec, živčno oslabele in ženske kot dobro odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. na prijateljski sestanek. -1 Polovična voznina za udeležence pri slavnosti 40-letnioe SPD v Ljubljani. Opozarjamo delegate podružnic SPD, ki se udeleže jubilejne slavnosti SPD, kakor tudi delegate jugoslovenskih planinskih društev, ki bodo prisostvovali kongresu Saveza jugoslovenskih planinskih društev 24. in 25. t. m, da imajo v smislu odloka M. S. št. 12997 gen. direkcije drž. železnic v Beogradu polovično voznino, in sicer za vse vlake razen ekspresnih v vseh razredih. Ugodnost velja od 20. do 30. t. m. — Prekmurske novice. Pred dnevi je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju posestnika Franca Berkeja v ZanečL Leseno gospodarsko poslopje, ki je bilo krito a slamo, je pogorelo do tal. Zgorelo je tudi več voz in nekaj poljedelskega orodja, škoda znaša 14.000 Din. Berke je bil zavarovan samo za 9000 Din. Ogenj je bil Iz Ljubljane —lj Narodno ženstvo se naproša, da se udeleži sprejema bratov Sokolov iz Češkoslovaške. Da bo sprejem na postaji bolj prisrčen, naprošamo cenjene dame, da nastopajo v narodnih nošah ter s cvetjem pozdravijo drage goste. V nedeljo 25. t. m. pop. prispejo trije vlaki — in sicer prvi ob 16.42, nadaljnji par minut pozneje. V ponedeljek 27. t m. ob 12.30 pa prispe brnski vlak ;istega dne zvečer bo na Taboru pozdravni večer, v četrtek 29. t m. bo sprejem čeških oficirjev ob 9. pred Narodnim domom. Za povorko se zbirajo narodne noše pred univerzo. Istega dne zvečer ob pol 9. bo slavnostno zborovanje češkoslovaške lige v Narodnem domu. — FT. Tavčarjeva. t_ Trgovine v času sokolskih slavnosti. Združenje trgovcev v Ljubljani obvešča, da bodo trgovine na Vidovdan v sredo dne 28. t m. dopoldne odprte izvzemši za časa službe božo« od 10 do pol ll. Popolne pa morajo biti trgovine brezpogojno zaprte. Na praznik sv. Petra in Pavla 29. t m pa morajo biti trgovine dopoMne —1 j Na I. drž. deški meščanski ftoil na Prulah je bilo koncem šolskega leta s upraviteljem Maksom Hočevarjem 13 učnih moči in 360 učencev. sUrirazredna Šola je imela v L razredu 4 paralelke, v n. pa dve. Učni uspeh je bil prav dober, saj je bilo 13 odličnjakov, 126 učencev je imelo prav dober, 84 dober uspeh, popravni izpit jih ima 85, 47 jih bo pa moralo ponavljati razred, a 4 so izgubili pravico do ponavljanja Najmaljsi učenci so bili stari po li let, 104 s bili stari po 13 let, dva pa celo po 19 let. Z eno izjemo so bili vsi učenci Jugoaloveni in katoliki, 103 so bili sinovi drž. uradnikov ali zvaničnikov, 33 je bilo sinov občinskih ali privatnih uradnikov in vseh ostalih intelektualcev, 106 je bilo sinov trgovcev, obrtnikov, hotelirjev in industrijcev, 33 sinov kmetovalcev, 80 sinov ostalih fizičnih delavcev, posebej pa statistika navaja še 6 sinov učiteljev in profesorjev. Na šoli delujeta podmladek RK s 142 člani in Kolo trezne mladine z 62 člani, posebno močan je pa podmladek JS s 331 člani, a v Ferijalnem savezu je šele 24 članov. Ob raznih spominskih dnevih je bilo na šoli več predavanj in tudi javnih prireditev ter poučnih izletov ter 5 prav dobro obiskanih roditeljskih sestankov. Drž. šolska poliklinika je vse učence zdravniško pregledala in imela v zdravniški oskrbi zaradi očesnih bolezni 69 učencev, 14 zaradi tuberkuloze v I. stadiju, 49 zaradi kirurgičnih bolezni, 29 zaradi bolezni dihalnih organov, 35 zaradi zob, mnogo nižje so številke drugih boleznih, nalezljive bolezni so pa imeli le S učenci, kar priča o prav ugodnih zdravstvenih razmerah v našem mestu. Vpisovanje bo 1., 2. in 3. septembra, popravni izpiti pa od 28. do 31. avgusta. Doma naj ostane naš denar! Tega gesla se držite pri nakupu mila. »Hubertus« milo je domač izdelek. Vsak trgovec je z njim dobro založen. Samo zahtevajte ga. —lj V šentpetrski vojašnici delajo že nad mesec dni zidarji, ki jih je zaposlil mestni gospodarski urad. Kot znano bo v delu vzhodnega trakta Vajenski dom. Zato so morali izprazniti nekatere prostora pro-tezne delavnice, stanovanja in preseliti so se morala nekatera drjštva. Zidarji popravljajo dvoriščna pročelja, znotraj bo pa treba sazidati nekaj sten in prostore pre-beliti ter očistiti. Zdaj belijo prostore tudi v traktu ob zahodni strani. Veliko poslopje ie zelo zanemarjeno m tudi Čisto ni v njem. Treba bo tudi dobro popraviti streho, ki marsikje pušča in dimniki razpadajo. Kar bo Vajenski dom ločen od ostalih prostorov, stanovanj in proteznih delavnic, morajo zgraditi za stanovanja posebej stranišča. Stara stranišča so v delu Vajenskega doma S temeljito preureditvijo vsaga poslopja bi bilo mnogo stroškov. Sobe in drugi prostori, razen obokanih hodnikov, imajo lesene, neometane strope, kjer s a lahko zadržujejo legijoni stenic Na zahodni strani zdaj elek tromonterji instalirajo električno napeljavo. Doslej ni bilo tam niti električne luči Sploh je vojašnica še skoraj povsem srednjeveška po zanemarjenosti. Na dvorišču urejuj ajo vrtnarji mestnega vrtnarstva vrt, ki so ga imeli doslej stanovalci. —lj Na ribjem trgu je bilo danes nekoliko dolgočasno. Odkar je oživel kmečki sadni trg, se gospodinje sučejo bolj na njem ter očavidno kupujejo raje črešnje in jagode kakor ribe in žabe. Morskih rib je bilo malo, najbrž jih tudi prodajalci ne naroče mnogo, ker jih ne morejo prodati proti koncu meseca in odkar je toplejše vreme. Največ so imeli sardelic, ki so jih prodajali po 18 Din kg, precej je pa bilo tudi giric, ki so po 16 Din. Zobat ca so imeli le nekaj kilogramov in ga prodajali po 40 Din. Cevoli, jegulja in palamida so po 32 Din, orade pa po 36 Din. Med rečnimi ribami je bUo tudi nekaj dražjih vrst, postrvi, ki so po 50 Din kg, lipana po 40 Din In mrene po 30 Din. Največ je pa bilo klinov, po 14 Din in platnic po 10 Din. Srednje tolsti žabji kraki so po dinarju komad. —lj Na današnjem prosvetno družabnem večeru »Krke« pri Mikliču nastopi tudi moški zbor pevskega društva Hugolin Sattner pod vodstvom agilnega pevovodje Rupnika Spored večera obsega tedaj: predsednikovo poročilo, koncert baritoni-sta Draga Žagarja, ki bo pel narodne pesmi, koncert pevskega društva Hugolin Sattner in godbo Erklavčevega Šramla Petja in godbe dovolj, da bo večer lahko potekel v prisrčnem razpoloženju. Ker je ta večer zadnji v tej sezoni, vabimo članstvo in prijatelje »Krke«, da se ga udeleže v čim večjem številu Vstop je vsakomur prost! Brez vstopnine! —lj Članstvo Podpornega društva železniških uslužbencev m upokojencev v LJubljani obveščamo, da se je z današnjim ririATn preselila društvena pisarna v ttt, nadstropje Nabavljalne zadruge uslužbencev drž. žel v Ljubljani, Masarvkova cesta 17. — Odbor. 350/n —lj Se o sprašenih konjih na Pogačar-jevom trgu. V torek 13. t. m. smo poročali, da so se aplašili na Pogačarjevem trgu Maverjevemu hlapcu konji tn da jih je ustavil mlad kmečki fant potem, ko je bil voz branjevki Oabrijanovi prevrnil košara s sadjem in klopi. Maverjev hlapec Je imel pri sebi samo 12 Din in torej pogumnemu fantu ni mogel dati večje nagrade. Ce bi se pa bil fant uglasil pri g. Maverju, ki je znan po svoji radodarnosti, bi bil seveda bolje odrezal. G. Maver je prizadeto branjevko vprašal, koliko ima škode, in ko mu je odgovorila, da jo ceni na 250 Din, jI je brez vsake posebne zahteve to vsoto takoj izplačal. —lj Pazite na otroke. Včeraj popoldne se je ob železniški progi v Mostah igrala triletna delavčeva hčerka Dragica skrbeč. Proti mestu je tedaj privozil osebni vlak lz Zaloga, ki ga otrok ni slišal. Lokomotiva je vrgla Dragico tako močno s proge, da je s hudimi notranjimi poškodbami in razbito glavo nezavestna obležala Dragico so prepeljali v bolnico, kjer se nesrečni otrok bori s smrtjo. Vozni red sokolskih žup za prihod na zlet v Ljubljano — Befinitiven spored zletnih dni Ljubljana, 23. junija. Železniški odsek je sestavil za prihod sokolskih vlakov v Ljubljano tele vozni red, ki se ga morajo vse Župe točno držati in se po njem ravnati. Sokolska župa Banjaluka: z vlakom Sok 10, odhaja iz Banjaluke 27. t. m. ob 5.40, prihod v Ljubljano gl. kol. 27. t m. ob 15.52. Sokolska župa Beograd: z vlakom Sok 4, odhaja iz Beograda 26. t m. ob 20.20, prihod v Ljubljano 27. t. m. ob 9. 43. Sokolska župa Bjelovar: z vlakom Sok 8, odhod iz Bjelovara 27. t. m. ob 8, prihod v Ljubljano 27. t. m. ob 14.25. Sokolska župa Cetinje: z vlakom Sok 1, odhod iz Zelenike 24. t m. ob 21., prihod v Ljubljano 26. t. m. ob 10.20. Sokolska župa Celje: z vlakom Sok 15, odhod iz Celja 27. t m. ob 16.7, prihod v Ljubljano 27. t m. ob 18.23. (Koroško okrožje Mariborske sokolske župe in društva celjske župe ob železniških progah do Celja pridejo v Celje z rednimi vlaki na priključek k temu sokolskemu vlaku). Sokolska župa Karlovac: z vlakom Sok 5 in 5 a, odhod iz Kragujevca 26. t. m. ob 9., prihod v Ljubljano 27. t m. ob 4.39., združen z vlakom Sok 5 iz Niša. Sokolski župi Kranj in Ljubljana: Društva teh dveh žup odidejo z doma in pridejo v Ljubljano 27. t m. z rednimi osebnimi vlaki. Sokolska župa Maribor: z vlakom Sok 14, odhod iz Maribora 27. t. m. ob 16.30, prihod v Ljubljano 27. t m. ob 19.40. Društva ob progi do Poljčan vstopajo v ta vlak v najbližjih postajah; društva vzhodnega okrož ja te župe prihajajo do Ormoža z rednimi vlaki na priključek k vlaku Sok 13 župe Varaždin, ki odhaja iz Čakovca 27. t m. ob 7; druga društva ob progi do Pragerske-ga vstopajo v vlak Sok 13 v svojih posta jah; društva koroškega okrožja ob postajah od Dravograda proti Celju se vozijo z rednimi vlaki na priključek k vlaku Sok 15 celjske sokolske župe (odhod 27. t. m. ob 16.7 iz Celja); društva koroškega okrožja ob postajah koroške proge se vozijo z rednimi vlaki na priključek Sok 14 v Maribor (odhod 27. t. m. ob 16.30). Sokolska župa Mostar: z vlakom Sok 3, odhod iz Mostara 26. t. m. ob 6, prihod v Ljubljano 27. t m. ob 13.9 (s tem" vlakom potuje tudi župa Tuzla). Sokolska župa Niš: z vlakom Sok 5, odhod iz Niša 26. t m. ob 5.50, prihod v Ljubljano 27. t m. ob 4. 39 (s tem vlakom potuje tudi župa Kragujevac). Sokolska župa Novi Sad: z vlakom Sok 7 in 7 a odhod iz Novega Sada 26. t. m. ob 12.30, prihod v Ljubljano 27. t m. ob 5.40. (S tem vlakom potuje tudi župa Veliki Bečkerek.) Sokolska župa Novo mesto: z vlakom Sok 11, odhod iz Novega mesta 27. t. m. ob 13.7, prihod v Ljubljano dol. kol. 27. t m. ob 15.30 (novomeška župa pridružena župi Karlovac). Sokolska župa Sarajevo: z vlakom Sok 2 in 2 a, odhod iz Sarajeva 25. t m. ob 18.20, prihod v Ljubljano 2o. t m. ob 18.35 (b tem vlakom potuje tudi župa Užice). Sokolska župa Skopi je: z vlakom Sok 6, odhod iz Skoplja 26. t. m. ob 12., prihod v Ljubljano 27. t m. ob 20.11. Sokolska župa Split: z vlakom Sok 9, odhod iz Splita 26. t. m. ob 20.36, prihod v Ljubljano 27. t. m ob 10.20 (s tem vlakom potuje tudi župa Šibenik—Zadar). Sokolska župa Sušak-Rijeka: z rednim vlakom št 315, odhod s Sušaka 26. t m ob 22.3b, prihod v Ljubljanu t. m. ob 13.58. Sokolska župa Skopi je: z vlakom Sok 6, odhod iz Skoplja 26. t m. ob 12, prihod v Ljubljano 27. t m. ob 20.11. Sokolska župa Split: z vlakom Sok 9, odhod iz Splita 26. t m. ob 2036, prihod v Ljubljano 27. tm . ob 10.20 (s ted vlakom potuje tudi župa Sibenik-Zadar). Sokolska župa Sušak-Rijeka: z rednim vlakom št 315, odhod s Sušaka 26. t. m. ob 22. 38, prihod v Ljzbljano 27. t m. ob 13.58. Sokolska župa Šibenik-Zadar: z vlakom Sok 9 in 9 a, odhod iz Šibenika 26. t m. ob 21., prihod v Ljubljano 27. t, m. ob 10.20 (s tem vlakom potuje tudi župa Split). Sokolska župa Tuzla: z vlakom Sok 3 in 3 a, odhod iz Tuzle 26. t m ob 20., prihod v Ljubljano 27. t m. ob 13.9 (s tem vlakom potuje tudi župa Mostar). Sokolska župa Užice: z vlakom Sok 2, odhod iz Višegrada 25. t m. ob 12, prihod v Ljubljano 26. t m. ob 18.35 (s tem vlakom potuje tudi župa Sarajevo). Sokolska župa Varaždin: z rednimi vlaki do Čakovca in dalje z vlakom Sok 13, odhod iz Čakovca 27. t m. ob 7, prihod v Ljubljano 27. t. m. ob 13. S tem vlakom potuje tudi vzhodno okrožje župe Maribor. Sokolska župa Veliki Bečkerek: z vlakom Sok 7, odhod iz Vel Bečkereka 26. t m. ob 8, prihod v Ljubljano 27. t. m.^ ob 5.40. S tem vlakom potuje tudi župa Novi Sad. Sokolska župa Zagreb: z vlakom Sok 12, odhod iz Zagreba 27 t m. ob 12.15. prihod v Ljubljano 27. t. m ob 15.40. Sokolska župa Zagreb—krajiško okrožje: z vlakom Sok 10 a. odhod iz Capraga 27. t m. približno ob 8, prihod v Ljubljano dol. kol. ob 20.45. Sokolska društva naj bodo do odhoda v stalnih stikih z načelniki vstopnih železniških postaj zaradi ev. sprememb. Vozni red za povrate* bo v kratkem objavljen. Spored glavnih zletnih dni 25., 26. in 27. junija: mcd;!itne tekme Saveza SKJ. 25. junija: ob 18. skušnje Ljubljanskega Sokola. 27. junija: popoldne pregled prostih vaj po župah za člane in člamce na Taboru, Sokolu II. (3 prostori), v Narodnem domu. v Sokolskem domu v Si*ki. v Mladiki in na učiteljišču. 27. junija: zvečer oder3k nastopi na zletišču. 27. junija: popoldne glavu skeletni nastop članstva. Ob 20. pozdravni večer v Sokolskem domu na Taboru. Vidovdan, 28. junija: ob 5. zbran je članstva v garderobah n\ veler.ejmu. ob <"otrt na 6. sr /npio garderobe oh 6 zbor članstva r struje, od j. do 6 ski^nie va* jaštva, oo pol 6. zbiranje i\me v slačilnt-cfch, ob c. skušnje članov neobveznih sokolskih žup, ob pol 7. zbo/ člinic v struje, ob 7. sk_snje članic, od 8 do 9. skuSnje članov n članic t.OS, ob p.d v zbiranje ?tar' £ih čianov, ruskih jas«.* in Manstva za p -sel ne točke žjp v itr^je, <>u 9 do h. sli.m je starejših duoruskih grstov in posebnih točk žup; ob 63 it na 11. se zaprj j,eroerobe za obvezne župc. ob 10. zbiranje članstva obveznih žun v slač-ilni-cah, ob 11. zbor člamva obveznih žup v struje in skušnje tega članstva Popoldne ob 15. prva javna telovadba na zletišču: 1. člani — proste vaje — neobvezne župe; 2. članice — proste vaje, 3. nastop članov ČOS; 4. nastop ruskih Sokolov — vaje z meča; 5. posebna točka »Ljubljanskega Sokola,« 6. inž. podoficirska šola iz Maribora: »V novi živote; 7. posebna točka župe Niš: seljački radovi; 8. posebne točke žup: Sarajevo, Bjelovar in Beograd; 9. nastop kr. vojne mornarice. Zvečer ob 20. na zletišču telovadna akademija Ljubljanskega Sokola in akademija Sokola Zagreb 1H. na Taboru. Na Vidovdan 28. junija se zapro vsi vhodi v slačilnice za vse oddelke točno ob 14 uri. II. glavni zletni dan 29. junija: Ob 7. uri zbiranje članstva za povorko. Ob 8. uri pohod povorke. Ob 16. druga javna telovadba na zletišču: 1. proste vaje članov obveznih žup; 2. proste vaje članic; 3. nastop članov in članic ruskega pokrajinskega saveza; 4. nastop članic COS; 5. nastop vojske: >Ja sam Slovan«; 6. nastop starejših članov; 7. posebne točke žup: Zagreb, Mostar in orodna telovadba članstva; 8. nastop kraljeve mornarice; 9. nastop sokolske konjenice. Ob 15. uri se zapro vhodi v slačilnice za vse oddelke. Nova izprememba voznih olajšav Z odlokom MSbr. 13872 od 20. julija 1933 je odobril prometni minister novo spremembo svoječasno izdanih voznih olajšav za prvi pokrajinski zlet tako, da veljajo olajšave na državnih železnicah in paro-brodih v državni eksploataciji za glavne zletne dni od 21. junija do 31. julija in ne samo od 21. junija do 10. julija. S tem je rok veljavnosti olajšav za po-vratek iz Ljubljane izenačen z veljavnostmi olajšav, ki veljajo za izlete. Udeleženci glavnih zletnih dni se smejo torej vračati iz Ljubljane polfubno do 31. julija tega leta. To je posebno važno za inozemce, ki imajo pravico za polovično vožnjo za izlete, tudi če posamič potujejo, ker jim bodo veljale železniške legitimacije za brezplačno vožnjo (telovadci), za četrtinsko vožnjo (člani Sokola), odnosno za polovično ceno (nečlani) za povratek iz Ljubljane za celo dobo do 31. julija tega leta. Pa tudi za domače naše člane Sokola, ki bi hoteli evntualno v skupinah po 10 članov napraviti društvene izlete iz Ljubljane na primer za daljšo dobo letovanja, je važno to podaljšanje veljavnosti voznih olajšav do 31. julija. Jubilejna akademija Ljubljanskega Sokola V okviru zletnih prireditev bo na Vidovdan zvečer ob 20. na sijajno i lumin i ranem zletnem telovadišču jubilejna telovadna akademija Ljubljanskega Sokola, ki bo gotovo prekosila vse dosedanje akademija Ljubljanskega Sokola. Točen spored akademije nam še ni znan. pač pa smo zvedeli, da se na akademiji ponovi glavna točka Ljubi j. Sokola, ki jo je sestavil brat dr. Viktor Murnik. Po pripravah sodeč bo ta telovadna točka novost ki je v zvezi s ogromnim delom in pripravami. Ker so nam dosedanje akademije Ljubljanskega Sokola znane kot elitne, kakor je to pokazala zadnja akademija leta 1931. v Unionu, z gotovostjo pričakujemo, da bo tudi ta uspela v vsakem pogledu odlično in sijajno. Točen spored telovadne akademije bomo objavili v prihodnjih dneh. — Poziv bratom rediteljem prehranjo valnega odsekat Drevi ob 20. uri je Be>\i vseh rediteljev teea odseka (v piaarni Mi- Načelništvo Saveza SKJ je definitivno I klošičeva cesta 18). Pridite gotovo vai, kei dala navodila za prth. zletne določilo spored za glavne zletue dneve, kakor sledi ee bodo dneve! (Ove siroti Petra >e zade'o to omalovaževanje &g*lft dekleta v živo. — Da, siejpa je, — je vzfkjdicnil, — toda njen gjlas prodira človeku v dno duše. Njen obraz je tako nežen, tako vdan v voljo božjo!... In oči tako velike in tako krasne, da bi človek rekel da ga neprestano gledajo... Teh oči se včasih kar bojim... In tresem se pri misli, da me gledajo. Jakob je počil v smeh. — Dobro... Kaj ti mar vse to, če nisi zaljubljen? — Zaljubljen!... Zopet!... Revež kot sem jaz... Beži no!... Moralo W se mi mešati! — No, pa naj bo, — se je zasmejal Jakob, — nočem te poniževati v očeh slepe dekline. Ne bom te več naziva! pokveka. Ubogi pohabljenec si je globoko oddahnil ..It se je hotel Jakobu zahvaliti, pa so mu njegove besede zaprle sapo. Brezsrčni lopov je namreč porogljivo pripomnil: — Velja, v bodoče se boš imenoval ma4i Apolo! — Ne ... nočem tega imena ... nočem! — je vzikiacnil Peter. Stoprl je ceJo koraflc najprej, kakoi bi hotel pokazati svoj pogum. Jafkob ga je zanJČljivo premeril od nog do glave. Zgrabi'1 ga je za ramo in zarohnei »ndito: — Zdaj sem pa že sit tega norčevanja!... Sprijazni se z mojo zahtevo aM pa pazi na svojo kožo! Peter se je pripognil, kakor vedno, kadar mu je grozila mati ali njen »angelček«. In otožno, ne da bi si upal pogledati svojemu neizprosnemu krvnilku v obraz, je dejal: — Ti si starejši, Jakob. Velik si in močan, moram se ti ukloniti. Toda. — je pripomnili iz neizrekljivim izrazom vdanosti v voljo božjo, — ko vidim, kako rab i 5 svojo moč in svoj pogum, se mi zdi, da še bolj ljubim svojo slabost. Kakor vedno, kadar ni imel kaj odgovoriti in kadar se mu ni hotelo pretepati brata, je Jaikob samo skomignil z rameni. Sicer je pa tisti hip obrnil pozornost obeh bratov nase prihod matere in slepega dekleta. In Jakob je vzklikniti: — Glej, glej, že prihajata! Peter je obstal nepremično na svojem mestu, Jakob je pa stopa} počasi materi in Luizi naproti. Henrika bi biila res težko spoznala Luizo tako, kakršna je bila zdaj, tri mesece po prihodu v FTOchardlkin brlog. Obraz slepe sirote je bil zdaj bled ki izmučen. Na sebi je imela obleko iz umazanih cap, pod težo bede in trpljenja so ii klecale noge v kolenih. In navzlic odporu, ki ga je čutila do krute babnice, .fe bila prisiljena zaradi vedno večje slabosti opirati se na njeno roko. Lakaji in drugi Ij-udje, ki so čakali pred cerkvico gospodarje in svojce, so ju obkolili. Videč to je Froohardlka stisnila Luizi roko in zašepetaila: — Zapoj svojo pesem, ljudje se zbirajo okrog najiu. In slepa sirota je med pritajenim ibtenjem zapela. Jakob je že komaj čakal, da poba-še, kar sta bili mati in Luiza nabera-Čili. Obrnil se je k Luizi, rekoč: — Pa je res lepa! Gledal jo je in poslušal njeno otožno pesem. In mrmral je sam pri sebi: — Tudi njen glas prodira človeku v dušo. Frochardika je stopila k slepi in ji zašepetala na uho: — No, zdai pa še drugo kitico, samo glasneje moraš peti. In Luiza je zapela drugo kitico. Komaj je utonil zadnji glas v solzah, kj so dušile ubogo dekle, je privlekla Frochardka iz žepa cinikasto skledico in začela pobirati milodare. — Prosim, dajte vbogajme za nesrečno slepo, — je moledovala s prose-čim glasom. Petra je bolelo srce, ko je videl, kako strašno ponižanje mora prenašati uboga Luiza. Ves čas, ko je peda, ni od« vrnil pogleda od nje. — Kako nesrečen in brezupen je izraz njenega obraza, — je sopetai tako, da ga Jakob ni slišal. Luiza je nehala poti. Ljudje so se razkropili, še predno je začeta Fro-cfaardka pobirati midodare. FroohanJka je zrla srdito za ntimi in ponavljala venomer: — Usmilite se uboge slepe! Dajte vbogajme nesrečnici, oropani božje svetlobe, usmiHte se je, dobri ljudje! Toda ljudje so bli že vajeni tega moledovanja, kajti večina se za bera-čico sploh ni zmenila. Končno se je starka vrnila k Lufri in jo dregndfla s komolcem, rekoč: — Mnogo se ni nabralo... Te meščanske mrhe preveč skoparijo. Ponavlja se stara pesem... Dvajset jfli poskiša petje, ko pa začneš pobirarti milodare, ostanejo štirje. Pristopil je Jakob, rekoč: — Več se bo nabralo, ko se bodo L>u še iz nobene, čeprav so jo diplomati in razni strokovnjaki mešali in presipavaii že neštetokrat. Svetovna gospodarska konferenca zaseda v novi palači biološkega mu*eja v South Hen-singtomi. Pred svojim lastnim poslanstvom je bila baš dograjena državna palača prepuščena svetovni gospodarski konferenci in po sodbi angleških listov v polni me rt ustreza svojemu slučajnemu namenu. V velikih dvoranah se počutijo udeleženci konference prav prijetno, udobni naslanjači na hodnikih pa čakajo utrujene govornike, da si v njih odpočijejo. Paftača je opremljena z vsemi modernimi priifctorttvainL Delegati imajo na razpolago mnogo telefonov, da lahko vsak čas govore s svojimi vladami. V palači je tudi glavni tiskovni stan. Angleži so pa mislili tudi na vse drugo, kar utegne prfti prav delegatom Nedvomno vpliva okolica na vsakega človeka in zato so palačo opremfli tako, da bi že dvorane odstranile pesimizem in spravile delegate v dobro voljo. Vidimo pa, da to nri dosti pomagalo, vsaj pri Američanih ne, ki so se že v začetku postavtrri Evropi po robu. Dvorane so poslikane večinoma svetlo, stene so bele, stropi svetlo modri, vrata pa svetlo zelena. Zavese so svetle, prozorne, stoli tapecirani z zelenim usnjem. Povsod se vidi najpopolnejša harmonija barv. Tudi telefonske celice učinkujejo na človeka pomrrjujoče in veselo. Posebno pozornost so posvetili buf-fetu in Angleža so se res potrudili. Poleg angleSkih jedil so na razpolago jedila vseh na konferenci zastopanih narodov. Restavracijska dvorana je dolga 30 m. V nji stoje nizke mizice z navadnimi stoli, poleg njih pa tudi visoki barski stold. Oblasti so izdale za konferenco posebno točrhto dovoljenje in alkoholne pijače smejo točiti v nasprotju z drugimi lokali od 10 dopoldne do 10 zvečer. Pri izbiri jedil so pomagali konzulati vseh na konferenci zastopanih držav. Tako je vzorno poskrbljeno, da se delegatom ne bo treba postiti. Vsem konzulatom so razposlali vprašalne pole in šele ko so dobili odgovore, kakšne dobrote imajo gospodje raznih narodov najraje, so zaČeft pripravljati buffet. Nekateri konzulati so poslali zelo obširne jedilne liste in izrazili posebne želje. Tako so Rumuni opozorili na vino nicoresti in dragasani Na vprašalni poli, ki jo je izpolnil ru-munski konzulat, je bilo še pripisano: »Med alkoholnimi pijačami so nekatere naše vrste posebno priljubljene. Tuica se kuha iz sliv, drojdie iz grozdja, sa-carica pa iz žita«. Rumuni so priporočali francoske likerje. liude preglavice so kneH z vpraša 1-no polo kitaJF^?a konzulata. Kitajci so priporočili vino shiao-tsu in lo-mi-tsu. -liker pa kao-lian. Kakor priporočenega vina. tako tudi likerja v Londonu nikjer niso moglii dobiti. Švedom diši punč, Poljakom kumino v ec »Bacewski«. Finci so zahtevali rdeče burgundsko vino, bordeaux, tokajca, likerje, whisky in brandy ter finski malinov liker. Turkom llšl iz grozdja in datlje v kuhano žganje, Perzljci in Egipčani so zahtevali arrak, Bolgari so se pa zadovoljili s slivovko. Holandci so najbolj razvajeni, zahtevali so razna francoska, italijanska, španska,, severnoafriška in renska vina. Na avstrijski vprašakii pori je bi)k> navedenrih več Mkerjev, konjak, slivovka, Gutramsdorfer, Nuss-berger, Marie Bnzensdorfer in Gum-poklskirchner. Buffet je bogato založen tudi s r>lzerjjskim in monakovskim pivom. Američani so zahtevali svoje 3.2°/° pivo, toda bolj formalno, morda samo zato, da bi za drugimi ne zaostajali, saj so samo izjavili, da jim je tuja kapljica, posebno plzensko pivo. ljubša. Tako je torej z londonsko konferenco, ki pričakuje svet od nje rešitve. Po našem skromnem mnenju bi bik) mnogo bofla važno in potrebno poslati vsem narodom vprašalne pole, da bi odgovorili na vprašanje, kako si zamišldajo izhod iz obupnega gospodarskega položaja in kaj bi bik> treba storiti, da bi dobili delo in zaslužek milijona brezposelnih. Ko bi bilo odgovorjeno na to vprašanje, potem naj bi pa gospodje na konferenci »gibali, kaj bodo jedli m pfltt. če delegat zaspi Tri dni je trajala gospodarska in finančna konferenca v Londonu, tri dni so morati delegati poslušati jadiko-va-nje in tarnanje kolegov iz vseh krajev naše solzne doline in tri večere zapored so se moralii podrediti strogemu ce-remonijelu stoletnih tradncij angleške gostoljubnosti. Zato ni čuda, da je tega ali onega premagala urtirujenost. Neprijetne spomine odnese z londonske konference nedvomno član japonske delegacije. Nič posebnega se ni zgodilo, le meso je bilo slabo ob dobri volji, utrujenost ga je premagala, uspavan po suhoparnih govorih politikov, gospodarskih strokovnjakov in novinarjev ie sin mikadovega imperija sladko zaspal v predkonferenčni dvorani. Vse bi bilo šlo gladko, da ni spak prinesel v dvorano fotografov-repor-terjev. ki so brž posneli gotovo pošteno zasluženi počitek delegata najmočnejše vzhodne države. Potem se je pa položaj brž izpremenil, visoki gost X Daljnega vzhoda se je lahko naslednjega dne iz vseh listov prepričal kakšen je bil njegov obarz, ko je na konferenci sladko spal. Humoristično ozadje te zgodbe je pa imelo tudi resne posledice. Cez dva dni so delegati zaman iskali med japonskimi kolegi gospoda, ki ga je premagala utrujenost. Hladni obrazi njegovih rojakov miso izdali, zakaj je ostal en sedež prazen in bo najbrž prazen do konca konference. Milijonarji izumirajo Po vsem svetu je začelo število milijonarjev padati. Časi milijonarjev so minili in vse kaže, da za kupičenje kapitala ne bo več ugodnih razmer, tudi če bi se svet rešil iz težke gospodarske krize. To bodo seveda obžalovale tudi davčne uprave. Tam, kje je mnogo milijonarjev, je tudi poslovanje davčnih uprav lahko, seveda če niso davkoplačevalci Morganovih nazorov. Strokovnjaki pravijo, da za zbiranje milijonov dolgo ne bodo razmere tako ugodne, kakor so bile v dobrih starih časih. John Rocke-feller je bil rojen kot nalašč v najugodnejšem času. Tolikega bogastva menda še nihče ni zbral, kdor je začel z malim, Rockefeller je začel bogateti s petrolejem, ki so ga takrat ljudje še splošno rabili. Če bi bil zdaj mlad, bi se mu o bogastvu seveda niti sanjati ne moglo, ker bi bila trgovina s takim univerzalnim predmetom odnosno tako naglo kupičenje bogastva nezakonito. Zdaj bi mu razlastili nakupljeni petrolej, vzeli bi mu nezakonito nakupičeni denar in konec bi bil njegovega kapitala. Zdaj bi ne šlo več tako, kakor je šlo leta 1896, ko se je Rockefeller s 40 milijoni funtov umaknil iz trgovskega sveta in investiral svoj denar v razna podjetja tako srečno, da je naraslo 40 milijonov na 200 milijonov. Zdaj so taki zlati časi minili. Kdor zdaj kaj ima, mora plačevati za to, da je zaslužil, le kdor ne dela, dobiva podporo. Ostali so nam podpore potrebni siromaki in konference, ki na njih razpravljamo, kako pomagati jim. Iz Trliovell — Rudarska nadaljevalna šola v Trhnv-Ijah je te dni zaključila svoje 28. šolsko leto. Delovanje sole je precej ovirala l'o-epodarska kriza, zaradi neprestanih redukcij so ziasti mlajši rudarji postali nekako mnlodušni. tako se je učiteljski 7-tvor upravičeno hal. da se v zafctku >ols-kaSkami Kiet1< prvenstvena nogometna t?kma med SK Olimpom in SK Jugoslavijo. Sodil bo g. Janezi e iz Celja. To bo zadnja tekma v pomladanski prvenstveni Me oni Na istem igrišču se bo prič>la ob 17. namesto razveljavljene jesenske tekme p*-\ '»»nstv^na tefk-ma med SK Celjem in SK Atletiki. Sodil bo g. Nemec iz Maribora. Iz Novega mp?*i — Vi&ji tečajni izpiti na gimnaziji. Včeraj so končali na tukajfinji realni gimnaziji višji tečajni izpiti, ki Jim je predsedoval ministrski odposlanec dr. Nikola Majnarić, univerzitetni profesor v Zagrebu. K maturi se je prijavilo 31 ah« ol vi ranih osrnošolcev in oemošolk. Đden je takoj odstopil zaradi bolezni, pet pa jih je bilo na podlagi pismenega izpita odklonjenih za eno leto, tako da je ustno maturiralo 2ft kandidatov, med temi 9 dijakinj. Izpit Je položilo 18 dijakov oz. dijakinj, itirje ime-jo popravni izpit v avgustu, za leto dni s« bili odklonjeni poleg onih petih v pismenem izpitu še trije, skupno torej osem. Maturo so napravih; Drašler Slava, Faj-far Vladimir, Falkner Vladimir, Kavčič Rajko, Kožtial Elza, KiUovec Stanislav, Mikec Mihael. Mohar Ivan, Novak Henrik Peče Jožef, Podberšček Mihael. Polajna Vinko, Rozman Ivan, Strašek Jožica, Svaj gar Viktor, Trene Janez, Zorko Vinko. Žbogar Bruna. — Sprejemni izpiti na tukajfinji realni gimnaziji so v ponedeljek 26. t. m. in ne kot nam je včeraj zmešal tiskarski Škrat. Sele v torek. K izpitu se sprejemajo učenci in učenke, rojeni v letih 1920 do 1928 z dovršenim četrtim razredom osnovne šole — Potujočo kmetijsko razstavo »i je v sredo ogledalo pri nas nad 1200 odraslih ter 1401 osnovnošolskih srednješolskih učencev z 68 učitelji, skupno okrog 27fK' oseb. — Knjige Mladinske Matice so prispe! in jih ima za okoliške šole, v kolikor ž-niso razposlane, tukajšnji šol. upravite]; Nimate Se prospekta hotela „JADRAN" - JELŠA!? (Otok Hvar) To je edini hotel s SLOVENSKO upravo; zato svoji k svojim! — Prospekti v vseh potniških pisarnah na razpolago! GCOSARNA Telet. 2486 J)Ml@®i?S){folha Ljubljana. Sv. Petra nasip st 23 Izvršuje enobarvne tn prffcea — črtne klišeje, enobarvne in večbarvne aototipije, kombinirane klišeje sa navaden In fmejši papir, klišeje po perorisih, slikah te risbah, rokopisih Hi fotografijah a razglednice, re» vtnjete Plaćo lahka mat w araomfcaf* odgovor tnamkot - Ha ppruiartfa brca znamk* .■SLUŽBE trn m m VAJENCA za mizarsko obrt, pridnega in poštenega, takoj sprejmem. Vsa oskrba v mši. Josip Zupančič, strojno mizarstvo, Primskovo pri Kranju Dvoje enakih STANOVANJ parketiranih, obstoječe vsako iz dveh sob, kopalnice in vseh pritiklin, oddam odrasli družini. Eno takoj, drugo s 1. julijem v Zeleni jami, Prešernova ulica št. 15. 2751 FRIZERKO prvovrstno, z večletno pomočniško dobo. veščo tudi trajne in vodne ondulacije itd., sprejme Josip Hol£, Rogaška Slatina. 2749 2752 ; STANOVANJE _. j dveh sob. kuhinje in pritiklin išče mirna stranka. Vselitev 1. avgusta. Ponudbe z navedbo najemnine pod »Točen plačnik 2750« na upravo ^Slov. Naroda«. MIZAR ki bi popravil pohištvo na domu, se išče. Ponudbe pod »Postranski zaslužek 2747« na upravo »Slov. Naroda«. STANQV\ia\ 250 DIN MESEČNO dvosobno stanovanje s pritikh-nami in vrtom. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 2727 PAzrso Če greste v letovišče li pa če ostanete doma, kopalni plašč boste potrebovali. Moderno ^zorčast v barvi nesprer^ 'jiv frotir pri A- Zlender, Mestni trg 22 Modna konfekcija Najboljši nakup A. PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 11/T MALINO VE v: pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan, se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PIOCOUL, LJUBLJANA, Dunajska cesta St. 6 56/T PRED ODDAJO ALI NAKUPOM najfinejšega ali navadno izdela nega pohištva z garancijo bla govolite se oglasiti pri mizar-stvu ALBERT ĆERNE, Zg. fii ška, pri remizi. 42-1 ANTON MARTINO se priporoča za vsa soboslikar ska dela (nizke cene, delo solidno). — Kličite telefon 2701 86/1 Najnovejši modeli dvoKoles, otroških m igračnih vozičkov, prevoznih tricikljev. motorjev tn šivalni -trojev. — Velika izbira. — Najnižje cene. — Cer>^ franko. ^TRIBUNAa *. B. L., tovarna dvokoiea m otroških vozičkov f rUBLJANA, fiariovška cesta št 4. Specijalni entel oblek . uinranje. predtisH. najhitrejša postrežba, najfinejše delo t Matek & Mikeš Ljubljana poleg hotela Štrukelj vezenje raznovrstnih monogramov, perila, zaves, pregr sntlanie. izdelovanje gumbnic Vsled najmodernejše uT^^r podjetja — lamižif cene Urejuje; Josip B^aotttt. fl» »Marodno Oakarno«: fran Jezerdek. - Za upravo m inseratni dej Usta: Oton Chrtatot. - Vsi v Ljubljani