, Posamezna Številka Din f.
Št. 165.	V	Ljubljani,	v	soboto	26.	julija	1924.
. . . . —-- —      .
Poštnina v gotovini.
Leto L
k
*
Izhaja vsak dan popoldne.
\	Mesečna	naročnina:
j V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 0        •-..........................................
25
Neodvisen političen list.
Uredništvo: Wolfova ulica St.l/I. - Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44.
Ob desetletnici vojne.
Danes deset let je napovedala Av-stro-Ogrska vojno Srbiji in izzvala s tem najstrašnejšo svetovno vojno, kar jih je sploh kedaj doživelo človeštvo. Med narodi, ki so bili od grozot vojne v prvi vrsti prizadeti, pa spada tudi naš narod. Vzroka za to dovoli, da se spominjamo usodne desetletnice.
Ne mislimo pa pri tem vzbujati nobenih rekriminacij, ker nam je važen pogled v preteklost samo v toliko, v kolikor pomeni vzpodbudo za prihod-njost. Zlasti pa odklanjamo vsako razpravljanje o vojnih krivcih in o onih naših ljudeh, ki ob izbruhu vojne ni§o poznali svoje nacionalne dolžnosti, ker je vsaka časopisna razprava o tem vprašanju danes že zastarela. Samo v preobratni dobi je bilo razpravljanje o modnih krivcih upravičeno, ker je revolucionarno razpoloženje ustvarilo svoj poseben kodeks, ki je dovolil obračune. V tistem hipu pa, ko se je revolucionarno razpoloženje prenehalo, je postalo tudi vsako obračunavanje napačno, zakaj s svojim lojalnim obnašanjem pod Jugoslavijo si je vsakdo pridobil odpust za greh svoje predpreobratne udanosti Avstriji. Vsako oponašanje Prejšnjih grehov je delo proti konsoli daciji države in ni razveseljivo, da je treba ob desetletnici vojne to povdariti.
Desetletnica vojne nam je važna le fot nauk za prihodnjost. Pred desetimi ieti smo bili Slovenci na veliko borbo za naše ujedinjenje nepripravljeni in v tem je bistven vzrok, da je za nas kon čala vojna z izgubo 600.000 mož.
Kakor pred desetimi leti, tako so tudi danes pred nami velike naloge. Če je šlo pred desetimi leti za to, da si svobodo priborimo, potem gre danes za to, da prejeto svobodo utrdimo. Kakor so morali biti leta 1914. pripravljeni Srbi na žrtve, da so mogli izvesti ujedinjenje, tako moramo biti pripravljeni mi, da z žrtvami svobodo utrdimo.
Predvsem pa moramo žrtvovati svoje strankarske interese. To naše Pretirano strankarstvo se mora nehati in veljati smejo le državni interesi, strankarski pa le v toliko, v kolikor državne utrjujejo.
Žrtvovati pa je treba tudi osebne interese. Če smo zahtevali za časa vojne, da mora vojak žrtvovati za blagor domovine svoje življenje, potem smemo tudi zahtevati, da žrtvuje politik svojo pozicijo. Osebni interesi ne smejo ovirati konsolidacije države, temveč tudi oni morajo biti podrejeni splošnim ozirom.
Smo v dobi gradnje in zato združenega dela. Nujna posledica tega pa je, da mora priti do enotne fronte vseh, ki hočejo delati za državo. Posamezniki, ki to skupno fronto s svojimi intrigami ovirajo, naj odstopijo, ker nihče ni nenadomestljiv.
Vsako skupno delo je nemogoče, če ne vlada med sodelavci zaupanje, če ne velja med njimi dana beseda. Tudi iz te resnice je treba izvajati konsekvence.
Pred nami je težka naloga utrditve pribojevane svobode. Je to naloga vsega našega naroda in zato se ne sme nikogar od dela izključiti. Nasprotno je treba ves narod pridobiti za zadržavno delo. Naravnost usodepolno pa bi postalo, če bi se cele plasti naroda, cele pokrajine odbijale od skupnega dela. Jugoslavija je rudiment, če ni ves jugo-slovenski narod enoten v ljubezni do Jugoslavije.
Ni naloga naše države v tem, da brani svobodo Jugoslavije proti Jugo-slovenom, temveč naloga države je, da jo brani proti tujemu svetu, ker samo ta jo ogroža. In dalje je naloga naše države, da je opora bratom tam preko, da jim ohrani vsaj nacionalno življenje, Če jih je morala že politično žrtvovaiti.
Da izvede država ta svoj cilj, pa je treba sodelovanja vseh in zato je treba, da država pridobi z dobrim delom svoje državljane za sebe. V tem oziru je država kakor trgovec. Dobro blago in trgovec bo uspeval, slabo blago in trgovec bo propadel, pa če se poslužuje Se tako kričave reklame. Samo reklama 2®mreč ne pomaga.
Sela glavnega odbora Narodne radikalne stranke.
Beograd, 25. julija. Včeraj popoldne se je pričela seja glavnega odbora radikalne stranke, na kateri je bilo prečitano poročilo verifikacijskega odbora, kar je trajalo poldrugo uro. Verificirana so bila vsa polnomočja razven nekaterih poedinih delegatov iz moravskega okrožja, kjer vlada v radikalni stranki razdvojenost. Prvi je govoril na seji ministrski predsednik Nikola Pašič.
Govor g. Pašiča.
Gosp. Pašič je razložil zgodovino radikalne stranke in sedanje krize. Poudarjal je, da se je vlada .prepričala, da je potreben razpust parlamenta in nove volitve. V tem smislu je tudi poslal kroni pismeno predstavko, v kateri je vladarju razložil, da so edini izhod volitve, če bi kralj na to ne pristal, bo Pašič podal ostavko. Koncentracijska vlada je po njegovem prepričanju nemogoča, ker je izključeno sodelovanje s strankami, ki imajo federalistične in avtonomistične programe in ki so na strani Radiča. Ker so posamezne stranke celo spremenile svoje programe, je nadaljnje politično delovanje nemogoče in je edini izhod apel na narod. Radikalna stranka vztraja na načelu državnega edinstva in izvedbe vidovdanske ustave ter se v tem pogledu ne more spuščati v noben kompromis.
Pašičev govor je bil sprejet 'z dolgotrajnim odobravanjem. Nato je vstal predsednik narodne skupščine
g. Ljuba Jovanovič,
ki je v mirnem in odločnem govoru orisal svoje stališče v sedanjem političnem položaju. Pojasnil je svoje odno-šaje napram Pašiču, proti kateremu on ni bil nikdar, ter je tudi orisal svojo dolžnost, da vedno dela za parlamentarno vlado. Kot predsednik narodne skupščine ima dolžnost, da ustvarja teren za delo v skupščini, kar je izjavil
tudi kralju. Glede izvajanja vidovdanske ustave je dejal Jovanovič, da ne gre sedaj za to izvajanje, ker se ustava tudi dosedaj ni izjavila popolnoma, kakor bi se morala in kakor so vsi za to izvajanje. To nam dokazujejo neredno-sti in nepravilnosti v naši državni upravi. Nadalje je nastopil Jovanovič proti metodam samostojnosti demokratov, ki izzivajo nevoljo naroda. Gosp. Jovano vič je nadalje poudaril, da je treba de lovati pred vsem za pomirjenje strasti in skušati omogočiti delo v parlamentu. Odločitev v tem vprašanju pa prepušča glavnemu odboru stranke.
Tudi govor predsednika Jovanoviča je bil sprejet z dolgotrajnim odobravanjem. Za njim je govoril še Aleksa 2i jevič, ki se je izjavil za volitve. Dejal je, da bo deloval tal-o, kakor bo to zahtevala enotna stranka. Po njegovem govoru je bila seja zaključena malo po polosmi uri zvečer. Poslanci in delegati so se po seji izjavili, da vlada v stranki popolna enodušnost in da o kaki cepitvi ne more biti govora.
Nadaljevanje seje je bilo določeno za danes ob 9. uri dopoldne.
Beograd, 25. julija. Po seji glavnega odbora je g. Pašič odšel domov z g. Stanojevičem, s katerim sta se doma še dolgo razgovnriala o situaciji. G. Stanojevič upa, da bo ostala stranka edinstvena ter da ne bo prišlo do cepitve stranke. -
Beograd, 25. julija. Glavni odbor radikalne stranke je konstatiral, da ima sedaj na svoji strani 95 mandatov iz notranjosti. Vsi ti imajo pravico glasovanja, staviti predloge in aktivno delovati. Narodni poslanci smejo samo prisostvovati seji. Vaš dopisnik se je raz-govarjal z več člani glavnega odbora in je dobil utis, da so v glavnem vsi za g. Pašiča. So to po večini stari radikali in prijatelji g. Pašiča.
Jovanovič in Pašič o položaiu.
Beograd, 25. julija. Po seji glavnega odbora se je vršila v narodni skupščini konferenca med g. Jovanovičem, Mišo Trifunovičem in Vel jo Vuki-čevičem. Ob odhodu iz predsedništva narodne skupščine je g. Jovanovič izjavil Vašemu dopisniku sledeče: Glavni odbor stranke je celo stvar vzel v raz-motrivanje. Upam, da bo jutri vse izvršeno in da bo rešitev povoljna za stranko. Toda, kakšna bo rešitev, ne morem reči, ker je to stvar stranke.
B e o g r a d, 25. julija. Isto, kakor g. Jovanovič je izjavil tudi g. Pašič ob priliki izhoda iz narodne skupščine, da je situacija povoljna in da mora sedaj glavni odbor izraziti svoje mnenje.
UREDITEV PROMETA MED NAŠO DRŽAVO IN ITALIJO.
Beograd, 25. julija. Včeraj so bila zaključena pogajanja med našo in italijansko delegacijo za trgovinska pogajanja in je bila podpisana konvencija med našo državo in Italijo o ureditvi prometnih vprašanj. S to konvencijo se urejuje brzi in potniški promet med obema državama. Dva originala te konvencije sta podpisala od naše strani prometni minister Svet. Popovič in Sava Kukič, s strani Italije pa general Bo-drero. Istočasno je bil tudi podpisan protokol o podpisu te konvencije.
OPOZICIJA IN SEJA GLAVNEGA ODBORA.
Beograd, 25. julija. Včerajšnji dan je prinesel nekoliko važnih dogodkov. Seja glavnega odbora radikalne stranke je središče, okoli katerega se vrše vsi dogodki. Opozicija je pričakovala velikih spopadov in eventualno tudi prekinjenje seje, medtem ko do tega ni prišlo.
DR. NINČIČ PRI KRALJU.
Beograd, 25. julija. Sinoči ob 8. uri je bil zunanji minister dr. Ninčič v dvoru in bil sprejet pri kralju v avdijen-ci. G. Ninčič je kralja obvestil o situaciji in seji glavnega odbora radikalne stranke.
Zato ne govorimo o državotvornosti in državotvornih elementih, temveč delajmo raje, da bo vsak državljan element dela in reda in Jugoslavija bo cvetela in postala prava mati vseh Jugo-slovenov.
Ob desetletnici svetovne vojne je treba zaljučiti naše priprave za končno konsolidacijo države. V kateri smeri se morajo vršiti te priprave, je življenje že jasno pokazalo. Ta nauk izvesti je naloga desetletja, ki ga danes pričenjamo In ki mu bo zgodovina dala ime koncentracijskega kabineta, če smo svojo naloso prav razumeli,
VLADA CANKOVA BO PROVOCIRALA REVOLUCIJO.
Beograd, 25. julija. Po vesteh iz Sofije so izvršene vse priprave za izvršitev komunistično-zemljoradniškega pokreta in pobune. To pobuno naj bi in-scenirali agenti vlade Cankova. Žan-darmerijske in vojaške čete so prešle v mejne linije, da bi onemogočile beg komunistov in zemljoradnikov v slučaju, da nastane pobuna. Cankov se je radi tega umakni| na dopust v Varno. Vojni minister general Vlkov in notranji minister general Rusjev sta ostala v Sofiji, da vodita odtod operacije proti komunistom in zemlforadnikom, medtem, ko bodo njili agenti prehodno izzvali nerede. Vladni tisk nadaljuje kampanjo proti komunistom in zemljoradnikom in zahteva, da se odrede vse mere, da se onemogoči pobuna.
REGULIRANJE IZPLAČEVANJA
BOLGARSKIH REPARACIJ NAŠI DRŽAVI.
Beograd, 25. julija. Danes popoldne ob 4. uri prične seja naše in bolgarske delegacije za reguliranje in izplačevanje bolgarskih reparacij v žitu in koruzi, ki jih dolguje Bolgarska naši državi po sofijskem sporazumu. Seji bo Predsedoval finančni minister dr. Sto* •tadinovte,
1	Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.	\
? Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, j - Račun pri poštnem čele. uradu št. 13.633.	|
   -•-«..•.....,».„....,^„.>,.1?»
Današnja seia.
Beograd, 25. julija. Danes ob 9. uri dopoldne se je nadaljevala ob največjem zanimanju v radikalnem klubu seja glavnega odbora radikalne stranke. Pred pričetkom seje so konferirali voditelji stranke Pašič, Stanojevič in Jovanovič. Gosp. Aca Stanojevič je re-feriral o sinočnji avdijenci pri kralju. Minister za zunanje zadeve dr. Ninčič je poročal da je bil pridržan pri kralju tudi pri večerji. Podal je referat o svojem razgovoru s kraljem. Po raznih formalnostih se je nato točno ob 9. uri začela seja. Predstavniki naroda so izrazili svoje mišljenje o politiki radikalne stranke. Prvi je povzel besedo odvetaik
Ulja UJM,
predstavnik topličkega okrožja, ki je absolutno za politiko g. Pašiča. On celo zameri kroni, ker se je toliko angažirala za radikalno-klerikalno kombinacijo in omenja položaj Aleksandra Obre-noviča, ki je privedel leta 1902 radikale k fuziji z naprednjaki. Absolutno je za gg. Pašiča in Pribičeviča in za volitve. Za njim je govoril
Stevan Neslč,
narodni poslanec in predstavnik kragu-jevskega okrožja, ki je proti volitvam in proti koaliciji s Pribičevičem, ampak za politično koncepcijo g. Jovanoviča; je pa za edinstvo stranke. Manjšina se mora pokoriti večini in prosi, da se vedno računa z razpoloženjem slovenskega naroda v tej kombinaciji. Za njim je govoril
Draža Petrovič,
predstavnik šabačkega okrožja, ki je za linearno politiko g. Pašiča in za koalicijo s Pribičevičem, ki pa zahteva, da preneha Pribičevič s svojimi nasilnimi metodami. Izrekel se je ‘za volilno vlado in za edinstvo v stranki. Za njim je povzel besedo
dr. Uroš Trboje vič,
iz Like. Nastopil je najenergičneje proti volitvam in proti vsaki koaliciji s Pribičevičem ter je predložil dokumente Pii-bičevičevih zlorab kot člana koalicije. Govoril je še
Ivan Saiič,
ki se je izrazil proti koaliciji s klerikalci, ki vodijo protisrbsko politiko in ki so že desetletja protivni naši državni politiki in ki so vodili politiko avstro-ogrske monarhije.
Dr. Ivan Gmajner
iz zagrebške županije se je izjavil za volitve, počaka pa naj se še nekoliko mesecev. Dalje je prosil, naj stranka reši Hrvate Pribičeviča In je sploh proti vsaki koaliciji s Pribičevičem. V ostalem pa Je za politiko g. Pašiča. Dalje je govoril
Nikola Uzunovič,
ki je najbolj iznenadil vse prisotne ker so vsi mislili, da je najgorečnejši Jovanovičev pristaš, ki pa se je v resnici izrekel za Pašiča. Zahteva pa, da se klerikalci odrečejo v slučaju, če bi se jih sprejelo v kombinacijo, slovenskemu separatizmu in da priznajo vidovdansko upravo; dalje da prenehajo in prekličejo svoje komunikeje. Da se odrečejo radičevcem in opOzicijonalnemu bloku; sicer pa je za volilno vlado Pašiča in Pribičeviča.
Poslednja govornika sta bila Žlka Tajsič iz Smedereva in pa dr. Grgin iz Velike Kikinde. Oba sta se izrekla za politiko g. Pašiča. Tajsič celo pravi, da se tie brani Pribičeviča, temveč da naj gre nacijonalni blok v slučaju potreb# tudi edinstveno v opozicijo.
Dr. Grgin
zameri Pribičeviču njegovo delovanje, je pa navdušen za volitve. Popoldne bosta govorila še dr. Sajovic iz Kočevja in dr. Ravnik iz Maribora.
Seja je bila prekinjena ob 12. url 30 minut in se nadaljuje popoldne ob 4. uri. Kakor domnevajo, se bo zvedelo za sklepe seje danes zvečer. O izidu in sklepih seje obstojata dve kombinaciji: ali bo na seji sprejeta resolucija, ali pa bodo dali absolutno oblast v stranki in vladi g. Pašiču. Tudi resolucija mora odobravati politiko g. Pašiča. Večina govornikov je za Pašiča. Zato smatrajo, da je zmaga Pašiču zagotovljena, ker pripisujejo 90 glasov Pašiču, samo 20 pa Jovanoviču.
Beograd, 25. julija. Kakor do* znava Vaš dopisnik, se bo seja glavnega odbora končala z resolucijo, v kateri bo označena politika radikalne stranke. Sedaj so na seji razpravljali o občnih in načelnih vprašanjih. Diskusija bo trajala toliko časa, dokler ne pride na vrsto vprašanje volilne vlade ali koalicije. Tu se bo diskusija prekinila in končala z resolucijo. Najvažnejša vprašanja pa, ki jih ne morejo vsi rešiti, bodo rešili gg. Pašič, Jovanovič in Stanojevič.
OPOZICIJA IN DANAŠNJA SEJA.
Beograd, 25. julija. Po seji glav* nega odbora radikalne stranke se je vršila seja opozicijonalnega bloka. Kon-statirali so na tej seji, da je položaj za Jovanoviča zelo neugoden, ker Jovanovič ni izkoristil pravega trenutka in ni takoj sestavil vlade. Opozicija vendar upa, da se bo za rešenje tega spora našla neka srednja linija, tako da bi bil po točni stari kombinaciji g. Jovanovič delegiran za predsednika vlade, a g. Pašič bi pa ostal še nadalje šef stranke,
POZICIJA SOVJETSKE VLADE JE TRDNA.
Varšava, 24. julija. Minister socialne politike, bivši poslanec v Moskvi Darovski je govoril včeraj v krogu uglednih politikov o notranjih in zunanjih razmerah sovjetske Rusije. Na pod-agi osebnih izkušenj je opozoril na znatni razvoj centralističnih sil v sovjetski Rusiji in na trdno pozicijo sedanje sovjetske vlade. Minister je uverjen, da se bo sovjetski vladi skoro posrečilo popolnoma odstraniti opozicijo proti sedanjemu režimu, Opozoril je dalje na uspelo valutno reformo in na moralne posledice priznanja Rusije s strani za-padnih držav in dejal, da je vse to znatno prispevalo k utrditvi vladnega stališča In sedanje državne oblike. Poljsko javno mnenje in mnoge zapadne države se zelo motijo, ako mislijo nasprotno.
Beleiktt.
»Slovenski Narod« pravi, da mu je zmanjkalo prostora za polemiko z nami. Ker je splošno znana resnica, da mu je pamet že zdavno zmanjkala in ker vemo, da je bila prosta volja tudi že lani prodana, potem bi res radi vedeli, kaj je »Slovenskemu Narodu« sploh še ostalo?.
PROTEST FRANCIJE
L o n d o n, 25. julija. Včerajšnja seja antantnih delegatov in predsednikov komisij je doživela krizo. Herriot je ostro nastopil proti upnikom, ki so s svojimi zahtevami zadeli suvereniteto Francije. Herriot je izjavil, da Francija ne popusti v točkah, ki se tičejo svobode in suverenitete Francije, niti za las. Na* dalje je bil Herriot odločno proti temu, da se omeji delokrog reparacijske komisije. Glavni plačilni agent, zastopnik lastnikov obligacij in amerikanska delegacija naj vstopijo v reparacijsko komisijo le s posvetovalnim glasom. Nč smejo pa glasovati o 'zadevah Nemčije. Francija ima nad 50 % reparacijskih zahtev, zato ji pripade večina v komisiji.
Borzna poročila.
» ,.«5 e S* r a d - 25- lullia. Dunaj 0.119250-7 0.1194, Praga 251.50, Milan 364.50—364.75* Pariz 438, London 372-372.50, Curih 15.56, New York 84.35—«4.40.
Curlh, 25. julija. Beograd 46 (blago), Trst 23.55, London 23.95, New York 543.7750L Pariz 27.90, Praga 16.17, Dunaj 76.625.
Trst, 25. julija. (Predborza.) Beograd 27.35—27.40, London 101.70—101.90, New. York 23.05—23.15, Pariz 118.50-119, Praga 68.50—68.75, Dunaj 325—327, Curih 425.50 —426.50.
Dunaj, 25. julija. Beograd 833, Trsi 30.69, London 312, New York 709.35, P«jU 36.42, Praga 21.0«. Curih. 130J55.	'
Vlada širše koncentracije.
»Trgovinski Glasnik«, ki je brez dvoma iden najbolj uglednih beograjskih listov, piše pod zgornjim naslovom sledeče:
»Neodvisno od vseh onih rešitev krize, ki bi se želela v oficijelnih krogih raznih strank, je naš list kot izvenstTankarski po-vdaTll potrebo sporazuma strank, v prepričanju, da je taka rešitev v najvitalnejših interesih dežele. Cim bolj smo proučavali zapletene razmere, v katerih so se nahajale vse politične stranke za časa trajanja krize, tem bolj smo spoznali, da je ta sporazum edina dobra in sigurna rešitev krize. Vse, kar je izven tera pametnega fn zdravega okvira, ne more niti daleč zasigurati onih uspehov in pridoMtev, katere najdemo v sporazumu strank.
Razmerje sil je v parlamentu približno isto in to pomeni, da je vsled tega Izključena vsaka možnost vsiljenja svoje volje političnemu nasprotniku. Vsa medsebojna trenja, vsi poskusi enostranskih kompromisov in vsi boji, da se doseže večjo izpremembo »11, na škodo svojega nasprotnika — vse to ie ostalo brez uspeha. Celo proces slabljenja posameznih strank z odvajanjem različnih skupin v svrho njihove spojitve s sorodnimi skupinami, proces, ki je več ali manj zagrabil vse stranke, niti ta proces ai povzročil večje izpremembe sil ter ni niti istvaril pogojev za upravičitev izključnosti oolitičnih akcij.
Izgledi, da bi potom volitev moglo priti do ureditve političnih razmer, pri čemur se predpostavlja, da bi dale volitve večjo izpremembo v razmerju sil, vsi tl iz-gledl se izkazujejo kot popolnoma varljivi in sicer tako zelo, da se za samo eksperimentiranje ne bi hotel nihče žrtvovati. V naš! deželi, hvalabogu, niso nastali nobeni pretresljaji, niti socijalni in niti gospodarski, ki bi nagnali široke narodne mase v politično borbo in s tem jamčili posameznim političnim strankam večje uspehe- Niti strankarsko življenje ni doživelo večjih iz-prememb, Id bi dale povod za podobne misli.
V prejšnjih svojih člankih smo označili oddaljevanje političnih strank od gospodarskih programov kot njihovo slabost In s tem smo objasnili mnoge težkoče, katere srečujemo pri ureditvi naših razmer. Ampak smo ravno tako povdarili tudi neutajljive pozitivne uplive, ki se vrše od strani pomembnih gospodarskih krogov kakor tudi vidne izmene, ki se opažajo v strank, življenju vsled teh zdravih uplivov. Ni pretirano, če rečemo, da se v poslednjem času čuti težka pobitost skoraj vseh narodnih slojev od enostranske politike, od politike, ki se oddaljuje od realnih pogojev življenja in ki skuša, da se vsili narodu, pri tem pa ne vodi računa o njegovih gospodarskih potrebah. Povsodi se čuti potreba, da pridejo do iz-:aza in upliva nove sile, katerih ton raša dežela v izobilju. Splošna želja je, da se reformira uprava, zatre korupcija in omogoči čim širši razmah vseh uspavanih narodnih sil. V teh splošno konstruktivnih težnjah je obsežen zalog naše boljše bodočnosti, na katero smemo upati z upravičenim optimizmom.
Tej zdravi tendenci v razvoju našega naroda pa nasprotujejo težnje posameznikov, da pridejo potom nepotrebnega vlačenja naroda v politiko do svojih enostranskih koristi. Ml ne verujemo, da bi dale volitve večje spremembe v odnošaju glede razmerja sil, niti jih ne smatramo za sedaj kot sredstvo za pravilno rešitev krize.
Kot tretji moment, ki je v prilog naše trditve, o potrebi brezpogojnega sporazuma strank, bi navedli dejstvo, da ne obstoji med strankami one bistvene razlike, ki bi upravičevala njihovo nadaljno nepomirlji-vost pri delu gradnje in utrditve države, zlasti še sedaj, ko zahtevata notranja In zunanja situacija enodušen nastop naroda, da bi blll tako njegovi interesi krepkeje zavarovani. Zadnjič smo pokazali na mnogo večje razlike strank pri drugih narodih, ki jih pa vseeno vidimo udružene pri delu, ld vodi te narode k sreči in blagostanju. Primer Poincaržjevega zadržanja do Herriota mora biti našim politikom opomin za delo v smeri večje politične šlrokogrudnostl, katera je tudi njim potrebna. Zakaj, če sta se mogla sporazumeti onadva, še včeraj nepomirljiva nasprotnika v obrar-.bi splošnih Interesov Franclje, zakaj se ne bi mogli naši politiki zjedinitl, da s sporazumom izvlečejo deželo iz krize, ki je vsem v škodo. To tem bolj, ker ne izhaja nepomirljivost strankarskih prvakov iz zaostrenih razmer med narodom, ki nasprotno želi, da se tudi naša dežela napoti na pot stvarnega dela in napredka.
Nujnost sporazuma strank izhaja Iz višjih kulturnih in socijalnih ozirov. Treba je demantirati pravilnost mišljenja, da je politična anarhija prirojena družabnemu razvoju, da je njegov sestavni in nerazdeljivi del in da se more vsaka politična pridobitev doseči le s krvavimi boJL
Pri vseh narodih je prišlo do največjega napredka tedaj, kadar je ostrino boja za-menila zavest o potrebi medsebojnega popuščanja. Pri nas je tako stanje, da morajo posamezniki In stranke tudi neka) žrtvovati. To pa, kar bi žrtvovali ni drugo, ko opustitev dosedanjega samo enostranskega nazora o pravici, da svoje strankarske Interese nadrede splošnim interesom dežele. Naj se še tako trudijo posamezniki, da bi nas prepričali o ne mogočnosti sporazuma, ml ostanemo vseeno pri svoji trditvi, da ni sedaj drugega Izhoda.
Ta sporazumljčv je utvaTljiv, če bodo Imele stranke dobro voljo in iskreno željo za skupno delo. Mi smatramo za škodljivo ono politiko, ki bi knela za cilj, da se ustvari vlada ramo iz dveh strank, dočim bi stale druge v vlogi gledalca, ki čaka, da iz napak drugih izvleče za sebe korist
Čisto gotovo je, da spoznavajo vse stranke potrebo sporazuma In če se do danes ni moglo priti do njega, le temu krivo nesrečno povdarjanje osebnih vprašanj, ki potiskalo v ozadje vsa druga vprašanja. Po našem prepričanju ne smejo osebna vprašanja biti usodna za rešitev krize v zmislu koncentracijske vlade. Osebna vprašanja so važna samo v toliko, v kolikor bi bilo treba odstraniti od vsakega nadaljnega upliva one politične osebnosti, ki so se kompromitirale in s tem povzročile škodo naši deželi. Nova vlada mora biti sestavljena iz tiajkrepkejših in najsposobnejših ljudi, da se uveljavi na znotraj in na zunaj z mnogo večjo avtoriteto in da, kar ni prav nič manj važno, s svojim resnim delom doprinese k umirjenju duhov in razmahu vseh narodnih sil. Tako vlado Je mogoče stvo-ritl in ona bo stvorjena, če se bodo osebna vprašanja podredila splošnim interesom dežele.«
Tako »Trgovinski Glasnik«, najuglednejši beograjski list.
Kako pa »Slovenski Narod« in »Jutro«? Tudi to veste In ta primera naj odpre oči še zadnjim zaslepljencem.
Londonska konferenca.
Plenarna seja konference ni dala aobene pozitivne odločitve. Sklenjeno je bilo le naprositi komisije, da nadaljujejo s svojim delom. Prva komisija naj prouči, če se naj dajo dopolnilna jamstva, kakor jih zahtevajo bankirji. Druga komisija naj skuša najti metode za dosego sporazuma v železniškem vprašanju. Tretja komisija naj s svojim delom glede nakazila plačil nadaljuje in so Jej bila v ta namen njena polnomočja razširjena. Končno je bilo (fdkazano vprašanje pripustitve Nemčije h konferenci posebni juristični konferenci.
Glede povabila Nemčije na konferenco so tri možnosti. Ali se povabi Nemčija direktno na konferenco, ali se
pripusti nemške delegate samo v toliko, da dajo konferenci potrebna pojasnila, ali pa naj izdela tudi Nemčija svoje pogoje, toda šele pozneje pred reparaci}-sko komisijo.
Nemčija se še ni definitivno odločila, če sprejme vabila na Londonsko konferenco ali ne. Udeleži se je le pod pogojem, če se Nemčiji prizna polna enakopravnost in če se določi datum izpraznitve Poruhrja, ker bi bila drugače dvetretjinska večina za sprejem Dawesovega načrta v nemškem parlamentu nadosegljiva. Nemški nacijonalci so izdali proglas o Londonski konferenci. Proglas se smatra splošno kot popolen umik.
V Franciji so socijalisti za popuščanje, dočim je senat odločno proti. V parlamentarnih krogih vlada prepričanje, da se morebiti ne bo doseglo for-melnega sporazuma, da pa bodo dosežene praktične odredbe glede izvedbe Dawesovega načrta, kar bo popolnoma zasiguralo uspeh Londonske konference.
Zlasti uspešna se je izkazala prisotnost na konferenci državnega podtajnika Hughesa, ki posreduje takoj, kakor hitro se pojavljajo nasprotja. Njegove intervencije so v splošnem uspešne.
Politac*« vesti.
= Londonska konferenca uspešno napreduje, tako da smatrajo vsi udeleženci, da bo dosegla konferenca popoln uspeh, da-siravno zadeva z zastopniki ameriškega in angleškega velekapitala še ni poravnana. Upajo pa, da se dosege sporazum tudi v tej točki v kratkem.
= Demlsija norveške vlade. Norveška vlada je predložila senatu zakonski predlog o odpravi zabrane alkohola. Predlog je bil odklonjen; prvotno se je mislilo, da vlada ne bo odstopila, doklcT se ne sestane sprednja zbornica. Ker pa je bilo gotovo, da bo vladni predlog odklonila tudi ta. je podala vlada v četrtek, 24 t. m. ostavko.
= Franclja In poziv Nemčije na londonsko konferenco. V vprašanju poziva Nemčije na londonsko konferenco, ki ga jp sprožil Macdonald, se je Izjavila Nemčija, da Je proti pozivu, dokler ne bodo vsa zadevna vprašanja v odborih končnoveljavno rešena.
= Dawesov nač^ In Tirpitz. Bivši kandidat za nemškega kanclerja, Tirpitz, je izjavil nekemu angleškemu novinarju, da bo Dawesov načrt uničil trgovino Amerike ? Nemčijo in da bo povzročil v Nemčiji nezaposlenost in glad. Tirpitz Je dejal, da bi on pristal na izvedbo Do-vesovega načrta samo v slučaju, če bi zavezniki že vnaprej določili dan, ko se mera izprazniti Poruhrje in če bi se seveda to tudi poprej Izpraznilo.
= Člčerln zbolel. Iz Moskve poročajo, da je zbolel ruski komisar za zunanje zadeve Člčerln. Za časa svoje bolezni ne sprejema nobenih obiskov.
= Zopet razorožitev. Vesti Iz Amerike trdijo, da Je prišel ameriški državni tajnik Hughes v Evropo zato. da ustvari predpogoje za skllcanie nove razorožitvene konference. Toda čim več je razorožitvenih konferenc, tem bolj se velesile hite oborože-vati.
= Konferenca baltiških držav. Sredi avgusta se bo vršila v Helsingsforsu konferenca baltiških držav in Poljske. Konferenca bo razpravljala o arbitražni pogodbi ln bo določila stališče, ki ga bodo zavzele baltiške države na bodočem zasedanju Lige narodov.
— Priznanje Rusije ln Mala antanta.
Oficljelna revija češkoslovaškega zunaniega ministrstva »Zahranična Politika« piše o od-nošajlh Male antante napram Rusiji, da Je rešitev tega vprašanja za vsako članico Male antante interna stvar ln da mora torej vsaka sama dotočiti svoje razmerje napram Rusiji.
= Obljudenost Češkoslovaške, češkoslovaški statistični urad ie objavil statistiko prebivalstva, sestavljeno na podlagi najnovejših podatkov. Število prebivalstva v češkoslovaški šteje 13,613.000. Na vsak kvadratni kilometer pride povprečno 97 prebivalcev, ker ima Češkoslovaška 140.394 kvadratnih kilometrov površine.
— Agitacija proti inozemcem v Perziji. Kakor smo že poročali, je bil v Teheranu v Perziji ubit ameriški konzul. Ta umor spravljajo sedaj v zvezo z agitacijo perzijskega časopisja proti tujcem, zlasti proti Angležem.
— Madžarska in Romunija. Konflikt radi demantija. Pred nekaj dnevi je sporočila romunska vlada madžarski vladi, da bodo romunski monitorji na svojem potu na Dunaj posetill tudi Budimpešto. Madžarska vlada na to obvestilo ni odgovorila; nekaj dni kasneje pa so priobčili madžarski listi služben demanti, češ da so neresnične vesti o nekem posetu romunskih monitorjev v Budimpešti Romunska vlada je radi tega postopanja zahtevala od madžarske pojasnil. Monitorji so kljub temu odšli v ponde-ljek iz Bukarešte proti Dunaju.
= Vladna kriza na Grškem. Ker je moral Kafandaris radi neuspeha svoje akcije vrniti mandat za sestavo vlade, je poveril predsednik grške republike mandat Sfullsu.
Xlewe:
Kako se odpravi upnika I
Včeraj sem obiskal znanca, katerega ne morem nikdar dobiti doma. Tokrat pa se mi je posrečilo, da sem ga našel. Že pred njegovimi vrati so bile težave, kajti v začetku me sploh ni hotel pustiti notri. Smatral me je namreč za nekega upnika, katerih ima najbrže celo legijo.
»Ah tako, Vi stel« je vzkliknil vzra-doščen. ko je spoznal rtioj glas.
»Prosim, prosim, stopite notri!«
Vstopil sem in moj znanec je zaklenil vrata za menoj.
»Prosim, sedite! S čim naj Vam postrežem? Zelo me veseli, da ste me slednjič vendar enkrat obiskali.
Tedaj je pozvonilo.
»Oprostite, samo pogledal bom, kdo je. Ti ljudje ne dado človeku tri besede mirno spregovoriti«
Hitel je v predsobo in čul sem ga govoriti:
»Toda dragi gospod, pojasnil sem vam vendar točno, da mi ta mesec ni mogoče...«
»Ne morem dalje čakati...« se je 5ul bas obiskovalca.
»Prihodnji mesec gotovo. Ta teden se bom namreč zaročil... Izvolite mogoče cigaro, prosim...«
»Vi mi že dve leti govorite o tej zaroki!«
»Ali jaz vendar ne morem kar tako ' tebi nič meni nič nekoga brez dote po-rofiiti. Na svidenje tedaj čez en mesec.«
Zaprl je vrata in se vrnil k meni.
»Glejte, moj dragi, tako gre od zore do mraka. Komaj je eden po stopnjlcah doli, se že vzpenja drugi gori. In vsak je tako vsiljiv.
Pozvonilo je.
»Že zopet! Pardon, oprostite, takoj bom na uslugo.«
Šel je in odprl vrata.
»Čast mi je... Ne gospod, danes absolutno ne morem. Izvolite cigaro. Prosim! Pridite čez en teden; še ta teden se zaročim. Vem... že vem... Hočete reči, da sem Vam že zdavnaj obljubil, toda jaz ne morem tako ena, dve, tri, Kajti moram Vam vendar plačati dolg in še nekaj za sebe pridržati. Vi ste moj edini upnik. Izvolite cigaro? Aha, že kadite, no potem si vzemite eno za na pot, ako izvolite. Torej, čez en teden.«
»Vsak ima svoje težave in človek ne ve, kje se mu glava drži. Vedno te pisarniške zadeve. Toda pustimo to. Kje ste vendar bili toliko časa, moj dragi, da Vas nisem niti videL«
»Bil sem ...«
Pozvonilo je.
»Ha, že zopet. Pardon. Za trenutek sem tu.«
Hitel je vun in odprl vrata.
»Ah, vi. Kako veseli me, da ste prišli .. .'Ali ravno imam visok obisk, morda bi prišli jutri ali pojutrišnjem, sem že vse poskrbel, vse je tu.«
»Tedaj pridite s tem vun...«
»Ne, ne, tako to ne gre. Prosim, prižgite si cigaro, je zelo dobra. Jutri tedaj Vas pričakujem, toda točno ob 1 osmih,,,«	\
»Kako pa je z zaroko?«
»Bo storjeno, moja beseda za to, danes zvečer se zaročim in dobim denar v roke. Zato Vas moram prositi, da pridete jutri, samo gotovo, zanesem se na to. Na svidenje!«
Prišel je nazaj.
»Ljudje v resnici ne dado človeku miru. Torej, da se vrnemo k prejšnjem, hotel sem Vas...«
Pozvonilo je.
»No, gromska strela!.. Pardon, takoj bom zopet tu.«
»Ah, izreden gost... Da, dragi gospod, toda šele jutri bom mogel...«
»Tako ste včeraj tudi rekli...«
»Stvar se je zavlekla. Pri tem je kriva šivilja, ki ni pravočasno poslala obleke. Jutri zvečer je zafoka, pojutrišnjem zjutraj Vas pričakujem gotovo, ali gotovo!! Prosim, vzemite si cigaro in oprostite mi, da Vas nisem povabil notri. Imam namreč visok obisk. Moj bodoči tast je namreč ravno pri meni. Razumete. Na veselo svidenje!«
Prišel je nazaj.
»Sem morda prižel v času avdijen-ce?«, sem vprašal.
»Ah, ne, jaz delim ves dan avdijen-ce, toda samo še danes, kajti jutri zjutraj se preselim v Varšavo in moram ravno spraviti svoje stvari...«
»Tedaj Vas ne bom dalje motil...«
Zopet je pozvonilo.
»Glejte, tako gre ves dan. Kako morem tu stanovati?.., Pardon, za trenutek sem nazaii«,«
Mussolini v šksiipsiSi*
Italijanska fašistovska vlada je zabredla radi svoje politike v lastnem taboru v pravcat križni ogenj. Njen položaj je kritičnejši, kakor kdarkoli poprej, zato pomenijo sedanje parlamentarne počitnice za njo nekak milosten odlog, nikakor pa njene rešitve. Nagobčniki, ki jih je nataknil Mussolini opo-zicijonalnemu časopisju, so povzročili ravno nasprotno, kakor pa je hotel Mussolini in njegovi trabantje. Mesto da bi s časopisnimi dekreti opozicijo pritisnil ob tla, ji je dal le še silnejše orožje v roke, kajti večina italijanskega naroda odklanja Mussolinijeve nasilne metode in je tudi že skoro docela izgubila svoje zaupanje vanj. Mussolinijev položaj v parlamentu, ki je na prvi pogled zanj tako ugoden, je silno oslabljen in danes se že more trditi, da Mussolini nima več sigurne večine v parlamentu, kajti razkroj je opažati na vseh koncih. Desni liberalci se vsak dan določneje odmikajo od Mussolinija in so zavzele njihove grožnje že značaj ultimatunn. Desni liberalci zahtevajo popolno odcepitev od radikalov, opustitev njihovih sanj o novih državnih udarih, razveljavljenje tiskovnih dekretov in pa popolno reformo milice, ki naj se očisti vseh elementov in spremeni v redno vojsko.
Teh pogojev seveda Mussolini nikakor ne more sprejeti, ker bi se s tem odrekel ravno onih elementov, ki so zadnja opora fašistovske stranke: njene oborožen? sile. Na drugi strani pa tudi ne sme Mussolini izgubiti zavezništva liberalcev in odtod njegovo kolebanje v zadnjem času. Neodločnost, v kateri koleba Mussolini zdaj na to, zdaj na ono stran, je Mussolinijev ugled silno oslabila. Tiskovni dekreti so izzvali za vlado vse one neprijetnosti, ki jih je bilo pričakovati: razburjenje javnega mnenja, razkol v vladni večini, poostritev časopisne kampanje, ne da bi imela vlada od teh dekretov tudi najmanjšo korist.
Toda tndi v sami fašistovski stranki se pojavlja razkol. Fašisti zmernejšega kova obsojajo nasilno politiko in zahte-
vajo vrnitev v normalne razmere. Te« mu gibanju se Mussolini ne more popolnoma odtegniti, kajti, podivjanci in pretepači kakor Farinacci, ki si je z gorjačo v roki priboril doktorski naslov (svojčas je bil Farinacci postajenačelnik tretjega razreda) in ki ne obvlada niti najprimitivnejših primitivnosti sicer itak primitivne italijanske slovnice, mu ne morejo nadomestiti izgube onih, že itak redkih intelektualcev v njegovi stranki, ki se vedno bolj oddaljujejo od fašistov-skega divjanja. Farinacci je imel med vojno dovolj prilike, da bi pokazal svoj pogum, ki ga izkazuje sedaj v svojem časopisu; toda tedaj se je takim izkuŠ-njavam vedno stanovitno ubranil, kakor je pač navada vseh pretepačev in zavržencev.
Silno je oslabilo Mussolinijev položai tudi njegovo prijateljstvo do generala De Bone, ki je s svojim pasivnim zadržanjem kot šef javne varnosti omogočil, da skrivnost Matteottijevega umora še danes ni pojasnjena. To prijateljstve zmerni fašisti obsojajo in se vedno bolj oddaljujejo od svojega voditelja in nir govih dvomljivih privržencev.
Mussolini se momentano še drži na površju. Toda ne s pomočjo Farinacci-ja, De Bone in njunih poljubnih stotiso-čev črnih razbijalcev. Edini vzrok, da Mussolini še ni padel, je strah, kaj bo potem, dokler se razmere ne urede. K temu pride še zaščita visoke finance in veleindustrije, ki nista pozabili, da jima je Mussolini pomagal kvišku. To dvoje ga še drži. Toda prehod desnih liberalcev k opoziciji bi premostil grozečo negotovost in tudi industrijci in finančniki bi izgubili svoj strah pred posledicami spremembe vladnega režima. Skratka^ prehod desnih liberalcev v opozicijo bi bil Mussolinijev pogin. Tako se sedal razvijajo razmere, ki jim pravega razvoja ne more prikriti .niti prozorno pisanic Mussolinijevega tiska:	jesensko
zasedanje parlamenta in pa otvoritev Matteottijevega procesa bosta povzročila obračun, ki bi mogel pomeniti tudi končen pogin fašizma v Italiji.
Zveza narodov in narodne manjšina.
Baron Heyking, znani pacifist in prijatelj Mac Donalda je napisal o tej temi v angleški reviji »Foreign affaires« zanimiv članek, ki mora zlasti zanimati naše Primorce in Korošce. Objavljamo zato par najbolj značilnih misli odličnega človekoljuba.
Vsled Wllsonovlh točk se ie tudi mirovna konferenca izrekla za načelo samoodlo-čevanja narodov. Toda še v isti mirovni pogodbi je bilo to načelo najbrutalnejše poga-ženo in na milijone ljudi se je proti njihovi volji priklopilo tujim državam. To gaženje načela samoodločbe narodov se je hotelo pozneje popraviti s tem, da so se s posebnimi deklaracijami in dogovori (petnajst po številu) postavile narodne manjšine pod varstvo Zveze narodov. S tem se je manjšinam na papirju zagotovilo polno enakopravnost z državnimi narodi in polno svobodo na šolskem, verskem in pravnem polju. Zveza narodov Je tudi resnično prevzela obvezo, da bo ščitila narodne, verske in jezikovne'manj-šlne. Na ta način je bilo ustvarjeno pozitivno mednarodno pravo in pojm države je bil ločen od pojma narod. Nacionalna ta verska strpnost je bila s tem proklamirana.
Vse te pridobitve pa so dejansko za manjšine brez vrednosti in to iz dveh vzrokov. Narodne manjšine so popolnoma izročene pod oblast narodov, ki so v večini ln na vladL Zveza narodov še ni bila v stanu braniti manjšine. Nacionalne manjšine niso
v nobenem oziru zastopane v Zvezi narodov Svet In občni zbor Zveze narodov obstojata samo iz delegatov držav in ravno tako so v generalnem tajništvu samo osebe, ki so nastavljene z Izrecnim privoljenjem Intereslra-nih držav.
Dejstvo, da je Zveza narodov prevzela varstvo manjšin je vzrok, da so manjšine politično slabe. Naj to zveni še tako paradoksno, res Je to vendarle. Zastopnik vlade pri Zvezi narodov mora ex offlcio braniti interese svoje vlade. Če se pripeti manjšini kaka krivica s strani vlade ln se pritoži na Zvezo narodov, potem je pač težko pričakovati. da bi zastopnik vlade nastopil proti svoji lastni vladi. In zastopniki drugih dr-
žav? Vsak član sveta Zveze naTodov Ima pravico na kako manjšino. Dejansko pa s« ne smejo manjšine zanesti na svet Zveze narodov, ker ta korporacija nikakor ni primorana njihove pritožbe zaslišati. Na drugi strani nimajo manjšine pravice, da bi pred svetom Zveze narodov nastopile kot tožniki. temveč smejo vložiti samo peticije. Če se bo generalno tajništvo sploh zanje menilo bodo v najboljšem slučaju služile le v infor-^ macijo. Ni pa tudi misliti, da bi kak držav-"* nik prevzel nase odij in podvzel proti drugi državi neprijateljskl korak s tem, da bi pred svetom Zveze narodov nastopil kot tožnik.
Pravni položaj narodnih manjšin je tako žalosten, da se mora človek vprašati, zakaj se manjšin sploh ni naravnost izročilo na milost in nemilost nacionalnim večinam. Fran-ooski jurist Duparc je zato konstatiral, da Zveza narodov pri intervenciji v korist narodne manjšine ne prosi zadevne države, da bi nedostatke odpravila, temveč Zveza narodov običajno vpraša prizadeto državo za pojasnilo in Ji nato izreče svoje zaupanje.
Tudi mednarodno razsodišče v Haagu ne more pomagati, ker ni neodvisno sodišče, temveč organ Zveze narodov, ki dela samo pozvan in ki niti ne sme izrekati razsodb, temveč samo podajati svoje mnenje.
Glavni vzrok trpljenja manjšin je v tem, ker ne najdejo v Zvezi narodov nobene zaslombe. Vprašanje narodnih manjšin pa Je tako važno, da bi se moralo znova razpravljati o tem. Zlasti pa se bi morala dati manjšinam priložnost, da pred mednarodnim razsodiščem v Haagu zastopajo kot enak med enakimi svoje stališče.
Pripomniti je treba, da so naši Primorci na najslabšem, ker ni Italija v ničemur vezana. Zato pa je nujno potrebno, da se zavzamemo za Primorce mi in da jim z dejanji, ne pa z besedami pomagamo.
Zapomnimo si, da je 600.000 naših bratov preko meje in da je nacionalna blaznost ali pa zločin, kadar se hočemo tu igrati z represalijami. Manjšinsko vprašanje je za naš narod prvovrstne važnosti in z$to pričnimo že enkrat z njegovo rešitvijo!
Brezposelnost v Angliji.
Kakor Je imela delavska vlada v Angliji v stanovanjskem zakonu brezpogojno uspeh, tako pa ne zadovoljuje njeno delo proti brezposelnosti niti njenih pristašev. Vlada Mac Donalda je sicer obljubila, da bo zgradila celo vrsto pristanišč in javnih del, da bi na ta način zmanjšala število brezposelnih. Toda vsa ta dela so se vršila tako počasi ali pa so bila samo na papirju, da je ostalo število brezposelnih vedno enako.
Zaradi tega je nastala med delavstvom Precejšnja nejevolja, ki se v delavskih listih tudi precej glasno toaža, pa čeprav skuša kolikor mogoče varovati Interese vlade in jej ohraniti pozicijo. »Če že ni mogoče brezposelnost odpraviti, potem se mora brezposelnim vsaj pomagati!« To je bilo geslo delavske stranke predno Je bila na vladi in to geslo je Mac Donald deloma tudi Izpeljal. Ni se mu pa v polni meri posrečila njegova namera. Hotel Je namreč zasigurati delavstvu podporo za ves čas brezposelnosti in brez ozira na to, koliko zavarovalnine je vplačal. Proti temu pa je nastal tak odpor. da le moral svojo namero opustiti. Pač Pa je poslanska zbornica pristala na povišek brezposelnih podpor. Tako Je bila brezposelna podpora povišana za delavce od 15 na 18 šilingov tedensko, za žene od 12 na 15 In 28 otroke od 1 na 2 šilinga.
Ne sme pa se seveda presojati stvari z našega vidika. Kajti angleške brezposelne Podpore niso majhne in delavska rodbina, Ki šteje 5 glav dobi letno okoli 50 funtov ali 18.000 dinarjev na leto. Za angleškega delavca, ki Je navalu na vi« drugačno življe-
nje ko naš, to ni končno mnogo, toda z# skrajno silo je.
Brezposelnost na Angleškem torej kljub delavski vladi še ni rešena in vlada Mac Donalda se bo morala z njo še pečati. Primeroma mala pažnja, ki Jo posveča delavska vlada brezposelnemu vprašanju Izhaja Iz tega, ker Je Mac Donald prepričan, da se brezposelnost sploh ne da preje rešit!, dokler W zagotovllen mlT v Evropi in dokler ni dosežen sporazum med narodi. Sele tedaj, ko bodo vsi evropski narodi sporazumno delai‘ na obnovi Evrope, je po mnenju Mac Donai-da mogoče dvigniti produkcijo v Evropi 10 ustvariti ono blagostanje, ki bo končno končalo brezposelnost. Zato Je za Mac Donalda Londonska konferenca važnejša ko vse drur go.
Mioveljslii premog in drva
^ dobavlja
DRUŽBA ILIRIJA
LJUBLJANA Kralja Petra IM 8
Telefon štev. 220
Plačilo tudi na obrok©J
Dnevne vesti.
— Samo en dinar velja posamezna številka »Narodnega Dnevnika«. Vsi vi, ki ste za pravo demokracijo, ali veste, da je Vaša dolžnost, ne samo da »Narodni Dnevnik« Kritizirate in čitate, ampak da tudi zanj de-Jatel Ali ste morda med onimi slabiči, ki sočejo, da jim bo zmaga prave demokracije podarjena? Za vsako stvar je treba lelati in žrtvovati in kdor ne žrtvuje, ni vreden sadov demokracije! Ali ste že pridobili »Narodnemu Dnevniku« novega naročnika?
— Ne bomo pozabili! Pri vsaki priliki neprlliki so se mladinski prvaki potru-
JJU, da pokažejo svoje sovraštvo do vseh, ® nočejo priznati, da so mladinski interesi identični z državnimi ali narodnimi. Da bi ubili svoje nasprotnike, so se posluževali Mladinski prvaki najbolj ogabnih metod, od »levet pa do najogabnejših denuncijacij. Naravno je, da so veljali vsi ti njihovi nizkotni “Kredi pred vsem nam, ki smo imeli potom z vso odločnostjo nastopiti proti mla-Jfflskemu terorizmu. Poglavje za sebe pa •j^rijo infamni napadi »Jutra« in »Sloven-“eSa Naroda« na dr. Ravniharja. V tem Doeledu so mladinski listi v resnici doživeli L* d' Kljub temu pa, da je političen po-pai teh mladinskih političnih nesposobne-«v k,}«, obupen, da so brezpogojno za večjo 'zgubljeni, če se jim ne posreči formira-“le naprednega bloka, pa nadaljujejo s svo-Perfldnimi Intrigami in spletkami. Nam ¥ Prav! Toda naj si gospodje zapomnijo.
bomo pozabili teh napadov in da 90(50 vsi apeli v sili — zaman! v Kralj dobrovoljcem. Ob priliki do-i^oljske slave je Nj. Vel. kralj poklonil br°voljskemu udruženju 1000 Din.
... — Brzojavke seizmoloških zavodov.Po Cenjenem sporazumu med italijansko, fran-l“«0 ta našo brzojavno upravo se bodo v brezplačno oddajale brzojavke seiz-^loških zavodov.
, —• Šumarski kongres v Pragi. Dne 1. ,'Dtembra bo otvorjen v Pragi šumarski
ton.
8fes, katerega se udeleže delegati vseh
-
0vansklh šumarjev. Udruženje naših šu-^arjev in Udruženje dijakov-šumarjev iz e°ttada bo na kongresu tudi zastopano.
[v ~~ Bolgarska delegacija v Beogradu.
je prispela v Beograd bolgarska de-(Cacjia, ki se bc sporazumela z našo vla-t»®ede cene žita, namenjenega n", račun ^acij.
je J- Dijakl-šumarjl na ekskurziji. Te dni
h ““potovala skupina 50 dijakov-šumarjev U^ljedelske fakultete v Beogradu na prak-Ifu e vaje v gozdna podjetja po raznih kra-naše države, tlislr— Poliodelskl tečaji v Sloveniji. Kme-* , družba priredi te dni po svojih po-
več predavanj iti tečajev po celi
10 Veni ji.
0rv 7" Ljubljanski ablturijentl. Te dni so
niP^Jpvali iz Beograda v Ljubljano abitu-dni Pijanske realke, ki so se mudili 2 tovaii ?restolici. Na svoji ekskurziji so po-Bosni in Srbiji. u_a_ . Un»štvu za olepšavanje Plltvišklh zneslo, In nnAd5. odredila letno podporo v delnrr, °,00 Din. Društvo je že pričelo z
»ebškeZaokteVanie Plitviških iezer in za
lat ,rDZa rus,£e begunce. Ameriški konzu-Dri*.i.ie°sradu obvešča vse Ruse, ki so v hnt f em *etu °d ameriškega konzulata do-.JJi Vizum za potovanje v Ameriko, a vsied '*POponjene kvote niso mogli odpotovati, da ® osebno ali pismeno javijo pri imenova-j*?3 konzulatu, ki bo od ameriškega končata v Rigi izposloval potrebno kvotno «V!lo za to leto.
i,— Antlalkoholnl kongres v Beogradu.
jedoči mesec se vrši v Beogradu 18. nied-^F^dnl kongres antialkoholistov. To bo pr-kongres te vrste v Beogradu.
(to ~~ Za po povodnji oškodovane. Promet-p. ministrstvo je dovolilo onim, ki so po dH^i oškodovani in prejmejo koruzo z PfT^nega posestva v Beljah. brezplačen Is ~v°z ^*ta po državnih železnicah do svo-
°ncine.
Živ pokopan. Te dni se je dogodila v
V«., c poKopan. le am se je aogoaua v v	pri Novem Sadu, težka nesre-
vaiii <et J'sler ie bil zaposlen pri izkopa-fundamenta za neko stavbo v dvorl-t>la‘Nenadoma pa so se začele rušiti cele tet«,‘ zemlje. Navzoči delavci so se takoj ’ da Popijejo podsutega Jislerja, *ov^ . so Izvlekli izpod ruševin le še nje-0 trupi©.
0ktaT Kako love velikega razbojnika.
r(yr** t-j-alac v Rumunijl že dflje časa tero-
h*	ZT1 3Tl 1	tmati.n.iroin rfi-oti
t(wT ^ani bandit Terento, Imenovan strah
»nS kih
asti niso mogli priti razbojniku do žive-
°b].
suaiuv, na vc»u ruia iicsiciu iu-
JP napadov. Kljub vsemu prizadevanju
gozd°v- vesti *ma nešteto ro-
1 i
tejn ^[ento se je skrival v nekem skri-
- .«    .............................
ie ijnl, tanl§ču na Donavi na neki ladji, kjer tlinjj. * Stroinn miSkn in veliko Tnnnžfn^ mu-
aici1ee'strojno puško in veliko množino mu-4\reV' Njegov poslednji zločin je bil rop Sebi ^'adlh deklic, katere je Imel skrite pri tilrii en « M in jih je Izpustil le proti odškod-4ista •-000 lejev. Policija in žandarmerija Slcien^sll opraviti proti Terentu ničesar,
varne *' 80 na to s pomočjo vojaštva, da ne-tej jj*® roparja sistematično obkolijo. Pri ?brtipi„ .sodelujeta 2 kompaniji infanterije, k Je Sete in žandarmerija, ki je oprem-<>bles,_ .krojnimi puškami. Te dni se prične ”nle razbojnika.
V- y*zu|nske pristojbine za Inozemce.
°^aio ^ dopotujejo v našo državo, a Vratci. našega konzulata vizuma za po-^IstoiM rnoraJo plačati sledeče vlzumske {tlijo Za Madžarsko 100 Din, za Avto) Rin (državni uradniki in dijaki 10 -enoslovaško 75 Din (v trgovskih Ja Itaf/L L50 Kč' delavci in dijaki 10 Kč), ion? Din, za Poljsko za potovanje SJuniu S! ^Jn. za povratek 200 Din, za Ro-LetnCiin 15’ za Bolgarijo 50 Din, za Nv, zb i P*0, za Francijo 27 fr. fran-držav'^meri^o 10 dolarjev in za vse osta-^ave Po 10 Din.
h^HiŠčn, dunajskih takozvanlh »peščenih 7 oseb Pred krat^lm v enem dnevu
*aJe pov°zil. Na železniškem >°*eneea tvornlce papirja so našli po-|!*a na Pe**e2,a, vsUiia SHserja, stanujo-v L^elsoliif^ u „so 2a na§1*’ ie kazal a. ^»IniSnif^. 2nt*0V žl,vlienja; na prevozu dog0(ji]„ Pa je •» ^ako se je nesre-   _ a. je dosedaj še nepojasnjeno.
S ie bil ^pež židovskemu učenjaku. Papež, l taii^rei apostolski nuncij v Varšavi! ?r- SterT^ Profesorju klasične filologije waie del « P°slal 12;0°0 »r ob priliki ie Žid« ^ Qre2orja Nazzianskega. Pa-Dom^ernu Profesorju obljubil še na-ne S ’ dr. Sternbachovega pod-^Ostl. ®onpirala varšavska akademija
Ljubljana, 25. julija.
— Dnevno sto nesreč se pripeti v po-ruhrskih rudnikih. V zadnjih 8 mesecih so se slučaji nesreč za štirikrat pomnožili v sorazmerju s poprejšnjim številom nesreč. V osmih mesecih se je ponesrečilo 30.000 rudniških delavcev.
LJufrilana.
1— Iz Ljubljanice prihaja, posebno ka-daT se pripravlja k dežju, neznosen vonj po fekalijah. Ta higijenični nedostatek je škandal prve vrste, nad katerim se občinstvo upravičeno zgraža. Vzrok pa je ta, da skozi Ljubljano ne teče več reka, temveč tako-rekoč glavni kanal za fekalije, v katerega se iztekajo vsi ostali mestni kanali in, ki je, kakor nikjer drugje v civilizirani Evropi — nepokrit. Vpraša se, zakaj se ne odpro za-tvornice toliko, kolikor bi bilo potrebno, da se paralizira ta nezdravi in neprijetni duh. neprijeten tembolj, ker se je vonj Ljubljančanov tekom zadnjih deset let precej civiliziral in je danes že nos vsskft tekačice in vsakega trgovskega vajenca navajen na parfum... Pa pustimo šalo v stran, in vprašajmo raje, kdaj se bodo nadaljevala regu-lačna dela v strugi Ljubljanice? Zakaj se merodajni faktorji ne pobrigajo za to pereča zadevo? Delavnih moči je na tisoče brezpov selnih. Idite jih poslušat pred borzo dela, kako preklinjajo rež'm. ki jim ne da dela, dasi bi £9 bilo dovolj: -Dela nam ne dajo. podpor mm ne dajo, če pa greš beračit, takoj te -aifrabi policaj za goltanec in brez pardona te zašijejo za kak teden.« Ti mal-' konten ti imajo prav. — Regulačna dela pri Ljubljanici naj bi se čim prej začela. Izgle-da je seveda malo, posebno spričo dejstva, da napredujejo betonska dela ob obrežju v takem polževskem tempu, da se boguusmili.
I Nočni kravali v Ljubljani postajajo kljub opetovanim pritožbam v časopisju od dne do dne neznosnejši. Razgrajanje prične že v ranih večernih urah, se stopnjuje vedno bolj in doseže okrog poltretje ure, ko se zapre bar, svoj višek. Po intenziteti in niansah rjovenja in cviljenja lahko s sigurnostjo konstatiraš, kdaj se zapm gostilne, kdaj kavarne, kdaj bar, ni ti treba pogledati na uro. Popolnoma se poleže hrup navadno šele proti četrti url zjutraj, vendar te včasih še celo ob petih ali šestih zjutraj zbudi vpitje kake zapoznele krokarske družbe k spania, tako da lahko rečemo, da v Ljubljani cele noči ni miru. Pa ne samo to. Ako ležiš v postelji, trpe samo tvoja ušesa drugače je pa, ako te sreča taka pijana gruča ljudi na cesti. V tem slučaju ri-sklraš sprtSo splošne in vseobče posurove-losti in razdražljivosti najmanj to, da te pijanci brez povoda nahrulijo, v slabšem slučaju dobiš pa celo batine, tako da lahko rečemo, da v Ljubljani tudi za osebno varnost ni dobro poskrbljeno. — Skrajni čas je, da se te nerednosti odpravijo. Čemu plačujemo policijo? Za vsakim oglom stoji policaj. polovico preveč jih Je, a kljub temu take razmere. Spričo tega dejstva se ni čuditi, ako trdijo hudobni jeziki, da imajo v Ljubljani gotovi krogi prlvi'cgij za kaljenje nočnega miru in ogrožanje osebne varnosti. Policija, dokaži, da temu ni tako.
1— Poskušene tatvine In neslane Sale
na Kamniški cesti. Dne 23. t. m. ponoči je bilo Amaliji Kesler iz nezaklenjene kuhinje ukradenih par moških čevljev na zadrgo, vrednih 100 Din. — Isto noč je segel neznan storilec skozi okno pritličnega stanovanja strojevodje Keršmanca in vzel plavalne hlače ter jih vrgel v klet. — Pravtako Je bilo isto noč In na Isti način vzeto Franci Bla-škovič, ženi mesarja ponošeno krilo, ki so Je zjutraj naši! pod oknom. — Ob istem času je vzel ženi sprevodnika Brodnika neznanec posodo z 1 litrom mleka z okna. Mleko je izpil, posodo je pa pustil pod oknom. Vse to se je zgodilo v šiški dne 23. t. m. okrog 4. ure zjutraj. Storilec Je sigurno v vseh slučajih eden in isti. Policija mu je na sledu. — Podoben poskus tatvine je javila Dragotina Štrumel, stanujoča za Bežigradom v hiši mestnega užit-ninskega zakupa. Dne 23. t. m. ob pol 6. uri je splezal nek neznanec na okno njenega stanovanja in segal z nekim drogom na mizo. kjer so ležali različni predmeti. Štrum-lova pa se je pravočasno zbudila ln tat ali čudni šaljivec, jo je odkuril.
1— Policijske prijave od včeraj na danes: Tatvine 2, kaljenje nočnega miru 3, prestopki cestnopolicljskega reda 10, prestopki pasjega kontumaca 4, telesne poškodbe 1, prodaja predmetov sumljivega izvora 1, neprijavljeno zborovanje 1, utekel pes 1.
1— Aretacije. Marija Šetina radi postopanja; I. Kosanec in Ferdinand Lotrič kaljenje nočnega miru.
1— Neprevidni kolesarji. Obrtnik Franc Zupančič in posestnika sin Ivan Ramovž sta 23. t. m. okrog 5. ure vozila po hodniku Dunajske ceste tako neprevidno, da sta trčila s kolesi skupaj. Pri karambolu je bilo Ramovževo kolo poškodovano; škoda 100 Din. Glave so ostale cele In hujše nesreče ni bilo. — 22. t. m. ob 17. uri je pa povozila takisto vsled neprevidnosti neznana kolesa-rica na Dunajski cesti šestletnega Marijana Romika, ki se je pri padcu lahko telesno poškodoval. Olikana kolesarica je drvela dalje, ne da bi se bila brigala za otroka, ki sa je povozila.
1— Mestni vojaški urad v Mestnem domu bo v pondeljek In torek t. j. 28. in 29. julija t. L radi čiščenja prostorov zaprt, vsled česar odpade ta dva dneva vsako uradovanje s strankami.
1— Splošni upokojenci, nezgodni rent* nlk| ln vdove. V teku nekaj dni skličemo splošen shod pod našim imenom, da se sklenejo nadaljni in zadnji koraki za našo splošno rešitev. Odlašati ne moremo več. O shodu boste potom časopisja pravočasno obveščeni, da se ga vsi do zadnjega udeležite. — Koalicijski odbor upokojencev.
1— Prosimo za točen naslov! Mnogo ljudi vlaga razne prošnje ali prijave pri mestnem magistratu, a ne dodajo svojemu podpisu niti označbe svojega poklica, niti ulice in hišne številke stanovanja. Včasih je pa celo podpis nečitljiv. Zlasti Je opažati na prijavah o izstopu lz kakega verolzpo-vedanja, da prijavitelji ne pripisujejo niti poklica, niti stanovanja, kakor bi bila Ljubljana selo petih hišnih številk ali pa prijavitelji tako grozno imenitne osebe, da iih mora itak vsakdo poznati, kakor tudi graščino ali palačo, v kateri blagovolijo prebivati. S takimi površnostmi pa napravljajo magistratu le nepotreben poizvedovalni posel in zavlačujejo reševanje svojih zadev.
Ob vrnitvi.
Zmagoslavna tekmovalna vrsta naših Sokolov se je včeraj popoldne vrnila iz Pariza. Domovina se je dostojno pripravila na sprejem teh svojih odličnih sinov, ki so ponesli njen ugled in ime jugoslovanskega sokolstva pred mednarodni forum, kjer so vsemu kulturnemu svetu pokazali, kaj zmoreta jeklena volja in pravo razumevanje sokolske misli.
Na poti v domovino so celo nam nenaklonjeni sosedje izrazili priznanje velikemu delu, ki ga je izvršil v Parizu svetovni prvak v telovadbi, Leon Štukelj. Kako nestrpno je šele pričakovala ožja domovina povratka svojih miljencev! — Tudi naši za-sužnieni bratje niso hoteli zaostajati za svojimi svobodnimi in so nrihiteli na postajo v Postojni In na Rakeku, kjer so navdušeno vzklikali zmagovalcem, izročajoč jim pozdrave in nemo govoreč o bolesti neodre-šenega naroda. Italijani so čestitali naši sc-Vikki vrsti v Postojni in na Rakeku.
Tekom včerajšnjega dne se je Ljubljana okrasila z državnimi in narodnimi zastavami. Proti četrti uri popoldne se je jelo pomikati številno občinstvo proti glavnimi: kolodvoru. Z vojaško godbo na čelu je prikorakal oddelek Sokola s svojim praporom. Sokolom je sledila »Orjuna« v krojih In v civilu, za njimi pisano občinstvo. Vse le hitelo na peron, vse je hotelo videti in pc-zdraviti zmagovalca. Sokollce s šopki in venci so silile v ospredje. Vlak prihaja in se ustavi. Godba svira koračnico. Tedaj pa so zaorili navdušen* ^živijo« in »zdravo« klici proti vozovom, kier so se vozili naši olimpijci. Slednjič je izstopil starosta Gangl, in takoj za njim zma-sovalec Štukelj. Cvetje in šopki ter venci pc Jeli deževati n» svetovnega prvaka in v®o tekmovalna vrsto. Slab po telesni konstituciji a velikan po volji in vztrajnosti se je pojavil brat Štukelj na rokah krepkega Scko'a, ki ga Je dvignil in pokazal navdušen'"'"" občinstvu. In ropet cvetje, venci, šopk* .. Pozdravov In čestitk ni hotelo hiti V—\m. Oddelek Sokola se je postavil v vrsto, pred njo tekmovalci. Tedaj je spregovori! ;?ve?nl načelnik Ambrožič, ki je imenom Sokolov pozdravil tekmovalce In se zahvalil Štuklju za njeeov: zaslugo. Besedo je nato povzel st«ro«‘!> Gangl. ki je v lepih besedah In s p^nnvi-n govoril o častnem w stopanju sokolstva t" naši tekmovalni vrsti na olimpijadi. V imenu »Orjune« je pozdravil na domačih tleh vrle sinove ing. Krrmic. Z? tem se je rar-vila povorka, ki Je med sviranjem vojaške godbe odkorakala 7, zmagovalcem Štukljem na čelu v mesto, Po ulicah Je prirejalo občinstvo prisrčne ovncije tekmovalcem in Sokolom. Pozdravni večer v »Zvezdi« s" je izvršil kar najlepše. j> ves čas je bil predmet navdušenja naš najodličnejši Sokol, brat Štukelj.
Maribor.
— Delegat ministrstva financ dr. Savnik je prispel danes v Maribor na inšpekcijo in sprejema na finančnem ravnateljstvu tudi stranke. Prav tako je tudi danes prispel v Maribor pomočnik finančnega ministra iz Beograda.
-- Policijske prijave. Policija je 'lanes prejela 18 prijav in sicer 4 manjše tatvine, 1 prestopek obrtnega reda, 1 prestopek avtomobilskega reda, poročilo o 1 najdenem in o 4 izgubljenih predmetih in 1 prekoračenje cestno-policijskega reda ter 4 druge.
— Pobeg. Dne 16. t. m. je pobegnil od svojega strica, posestnika v okolici Konjic, 10 letni Friderik Bobik. Za dečkom še ni nobenega sledu.
— Aretacije. Včeraj sta blii aretirani dve osebi, ena radi suma roparskega napada ter ena radi suma soudeležbe pri tatvini.
— Manjše tatvine. Kavarnarju Alojziju Keferju Je bilo ukradenih Iz vrtne utice več predmetov v vrednosti 300 Din. — Feliksu Fllijakovskemu je nekdo odnesel več netila. — Posestniku Josipu Brincu v Krčevini pa Je neznan tat odnesel eno plahto.
Sokolstvo.
Bratje In sestre novomeške sokolske ?npe!
Svetovni prvak v telovadbi na olimpijadi v Parizu naš brat Leon Štukelj se vrača v Novo mesto v soboto dne 26. t. m. z vlakom, ki odhaja Iz Ljubljane ob 18.28. Bratska društva naj se pozdrava udeleže na postajah na potu ali v Novem mestu v čim večjem številu. Zdravo! Predsedstvo novomeške sokolske župe.
Šport.
KOLESARSKA CESTNA DIRKA NA OLIMPIJADI.
Časten uspeh Jugoslovanov.
V sredo 23. L m. se je vršila v Parizu olimpijska kolesarska dirka na 188 km dolgi, toda zelo slabi In težavni progi- Start In cilj je bil na stadljonu v Colombesu. Startalo le nič manje nego 26 držav. Vsaka država je zastopana s 4 dirkači. Od klasifikacije Izpadejo vse one države, od katere ne pridejo 3 tekmovalci na cilj tako, da zmaga država, ki doseže najboljši skupen čas njenih prvih 3 dirkačev. Zmagala je Franclja v času 19:30:14, 2. Belgija, 3. Švedska, 4. Švica, 5. Italija. Jugoslavija le zasedla 10. mesto v času 21:51:22. Za njo sledi še 16 držav. Naša reprezentanca je startala v postavi: Kosmatin—Dukanovič—Sovič—Truban. Rezultat, ki so ga dosegli naši mladi dirkači v tej izvanredno hudi konkurenci, je vsekakor zelo časten. O dirki bomo še poročali.
Iz strankarskega življenja.
Mestni pododbor Narodne radikalne stranke za Sv. Jakoba In dolenjski okraj, vabi tem potom vse člane in somišljenike stranke, na redni sestanek, ki se vrši zopet v petek dne 25. t. m. ob 8. url zvečer, v posebni sobi gostilne Lozar. Rožna ulica. Na tem sestanku se sprejemajo na novo vstopajoči člani, dalje se vrši razgovor o politični situaciji in o volitvah v ljubljanski občinski svet. Ker Je sestanek za bližajoče se volitve v ljubljanski občinski svet, zelo važen, se Prosi mnogoštevilne udeležbe. — J?redsed-nik.
Redna seja mestnega pododbora NRS za Poljanki okral se vrši danes dne 25. jul.
t. 1. ob 8. uri zvečer v pisarn: Mestnega radikalnega odbora v Ljubljani (VVolfova ul. I.-I.) Tajnik.
NRS v Šiški. Jutri dne 26. julija t. 1. ob 8. uri zvečer se vrši širša seja šiš. radikalne organizacije v gostilni g. Valjavca. — Tajnik.
Gospodarstvo.
X Letina hmella In cene hmelja. Ker je
bila lanskoletna letina hmelja razmeroma precej slaba, so dosegle cene hmelja precejšnjo višino. Letos pa kaže hmelj v vseh državah zelo dobro ter bo pridelek precej obilen, radi česar so cene že pričele nazadovati. Da se obvarujejo krize na tržišču s hmeljem, so sklicali žateški hmeljarji (Češkoslovaška) kongres vseh hmeljarskih udruženj, ki se bo vršil v Žatecu od 1. do 15. avgusta.
X Gospodarski boj Japonske proti Združenim državam. Japonska vlada ie naprosila Savez mehikanskih trgovskih zbornic, naj ji javi one trgovce, ki bi mogli dobavljati Japonski one surovine, ki so ji jih dosedaj dobavljale Severoameriške Združene države. Na vsak način zelo dober odgovor na pr^li-iponski ameriški priseljeniški zakon.
X V zaščito producentov bučnega olja v Južni Srbiji je zaprosila centrala industrijskih korporacij v Beogradu finančno ministrstvo, da naj zviša uvozno carino na bučno olje za 100 odstotkov.
X Madžarski proračun v zlatih kronah. Na zahtevo generalnega komisarja Lige narodov v Madžarski pripravljajo v madžarskem finančnem ministrstvu proračun v zla-*ih kronah.
X Financiranje letošnje češkoslovaške sladkorne kampanje je že zagotovljeno. Financiranje je prevzelo več inozemskih bank. Češkoslovaška vlada ni prevzela pri tem nobene obveznosti.
X Spremembe češkoslovaško-francoske trgovinske pogodbe. Češkoslovaški trgovinski minister se je odpeljal v Pariz, da se pogaja tam glede spremembe nekaterih določil češkoslovaško-francoske trgovinske pogodbe. Spremembe bodo samo administrativnega značaja; v glavnem bodo zvišanj obojestranski uvozni kontingenti Vprašanje carinske tarife bo revidirano kasneje.
X Trar7itnl promet med Tugoslavljo ln Madžarsko, Radi sklenjenega sporazuma je tranzitni protret med našo državo in Madžarsko carine in pristojbin prost.
X N^raščTOje pšeničnih cen. V zadnjih dneh je nastala na novosadski produktni borzi občutna hausse v pšenici, ki bo najbrž povzročila pri nekaterih žitnih firmah večje težkoče. Pšenična žetev letos menda nikjer ni bila prav dobra, radi česar so pričele cene rasti. Tudi iz Amerike prihajajo poročila o zelo slabi pšenični žetvi in o naraščanju cen. V naši državi se je pojavilo zlasti v zadnjem času mnogo Inozemskih kupcev, ki nakupujejo pšenico za Češkoslovaško, Avstrijo. Romunijo in celo 7& Madžarsko. Ker je tudi pri nas pšenična žetev precej slaba, jo naraslo povpraševanje hitro dvignilo cene, ki so presegla žc precej visoko postavko 360 dinarjev. To bo povzročilo, kakor že omenjeno, težavo nekaterim novosadskim žitnim firmam, ker so sklenile večje dobave za kasnejše termine v nadi, da tedaj cene pšenice ne bodo porasle ali vsaj ne v taki meri; sedaj pa bodo morale dobaviti blago, ki ga bodo morale plačati mnogo draf-ie, kakor so ga pa prodale.
X Naš izvoz vina na Poljsko. Poznanj-ska trgovska zbornica je sporočila našemu trgovinskemu ministrstvu, da postoje dobri izgledi za izvez naših rdečih vin na Poljsko- Za bela vina izgledi niso ugodni, ker je Italijanska konkurenca prehuda.
X Konferenca producentov opija. V Ženevi se bo vršila od 4. avgusta dalje mednarodna konferenca producentov opija. Konference se bodo udeležili tudi zastopniki naše države in naših producentov opija.
X Letina suhih gob. Letos so nabrali v Sloveniji preko 35.000 kg gob, ki so zelo dober izvozni produkt. Sprva S”1 plačevali suhe gobe po 75 do 80 dinarjev za kg, kasneje pa so cene nazadovale, ker Je bila letina gob tudi v drugih državah precej bogata. Sedaj plačujejo za suhe gobe po 60 do 62 dinarjev za kg.
X Francoska zunanja trgovina. Franclja je uvozila v prvi polovici 1924 za 19.872 milijonov frankov blaga, t. j. za 5213 milijonov več, kakor v istem času lanskega leta. Izvozila pa je v Istem času za 21.282 milijonov frankov blaga, kar je za 7133 milijonov frankov več, kakor v prvi polovici 1923. V prvi polovici 1924 znaša aktivnost francoske trgovinske bilance 1410 milijonov frankov.
X Prosta trgovina na Madžarskem. Iz
Budimpešte poročajo, da je sklenil madžarski ministrski svet, da se odpravijo vse uvozne carine In da se uvede prosta trgovina. Nekako čudno hitro so Madžari spoznali, da so ga s svojo novo carinsko tarifo popolnoma polomili.
X Angleški proračun za leto 1924-25 Je odobrila zbornica dne 24. julija.
X Nazadovanje novčaničnega obtoka v Madžarski. Po drugem izkazu, ki ga je Izdala madžarska narodna banka, je nazadoval obtok bankovcev od zadnjega Izkaza za 2.7 milijarde na 2.891 bilijonov madžarskih kron.
X Postopanje proti osebam, ki skušajo iztthotapitl denar. Nova navodila, ki jih je izdala generalna direkcija carin vsem obmejnim uradom, so deloma spremenila postopanje z osebami, ki skušajo iztihotaplti preko meje več denarja, kakor pa imajo dovoljeno. Carinska oblast sestavi v vsakem takem slučaju zapisnik, ki služi potem za podlago nadaljnega kazenskega postopanja. Najden denar se zapleni ln dobi potnik za dotično vsoto uradno pobotnico. Carinski organi morajo takoj uvesti nadaljnje postopanje, toda zasačenega potnika ne smejo več pridržati, temveč mu morajo pustiti nadaljevanje potovanja. Akti se pošljejo generalni inšpekciji finančnega ministrstva. Od potnika, ki mu Je bil odvzet tihotapljeni denar, ne sme carinska oblast zahtevati nobene druge jamčevme.
X Revizija taksnega zakona. V finančnem ministrstvu se vrše priprave za revi zljo sedaj veljavnega taksnega zakona. Centrala industrijskih korporacij Je pozvala vse pridobitne organizacije, naj JI takoj sporoče svoje zahteve, da bo mogla centrala pri reviziji taksnega zakona uveljaviti vsaj bistvene želje pridobitnih kTogov.
X Vinska trgovina v Dalmaciji je zadnji čas zelo slaba, tako da cene močno popuščajo. V inozemstvo ni bilo prodanega nič blaga, nekaj malega za domači konzum. Neprodane zaloge vina v Dalmaciji cenijo na 160.000 hi.
X Letina sladkorne pese v Vojvodini bo dosegla po dosedanjih poročilih poljedelskega ministrstva rekord. V Vojvodini pričakujejo 70.000 vagonov sladkorne pese.
X Izvoz In uvoz v Madžarsko. Poljedelsko ministrstvo javlja, da so odstranjene vse zapreke za izvoz in uvoz med našo državo in Madžarsko
X Davčni zaostanki v Vojvodini. Izmed vseh pokrajin naše države je že od leta 1918 dalje Vojvodina najzanikrneje plačevala davke, oziroma jih večji del sploh ni plačevala Dočim plačujejo, zlasti Slovenija, Hrvatska in Srbija davke redno, Je najbogatejša pokrajina naše države. Vojvodina, z davki v zastanku za približno vsoto do poldruge milijarde dinarjev. Vzrok je ponajveč ta, da velja tam zelo komplicirani madžarski davčni sistem, ki zelo otežkoča predpisanje davkov in pa strankarsko postopanje občinskih oblastev, ki niso ali ne v redu sodelovala pri določevanju davkov. Finančni minister dr. Stojadinovič je letos ukrenii vse potrebno, da se vsi davčni zaostanki iztirjajo.
X Dogovor beograjskih manufakturi* stov glede svojih dolžnikov. Beograjski trgovci z manufakturo so sklenili radi netočnega plačevanja svojih dolžnikov, da bodo dobavljali blago enotno edinole pod sledečim! pogoji: Od 15. t. m. dalje se prodaja blago samo proti trimesečnim menicam ali plačilu v gotovini v roku 30 dni. Vsaka menica mora biti ob zapalosti honorirana, drugače se mora dolžnik sporazumeti z upnikom, da plača polovico terjatve takoj, za ostanek pa mora dolžnik izstaviti novo menico z ne daljšo dobo od dveh mesecev proti 12 odstotnim obrestim. Dolgovi, ki so nastali od 1. do 15. v mesecu, se računajo od 15. dalje, dolgovi pa. ki so nastali pe 15., od zadnjega dne v mesecu dalje. Ce dolžnik ne pošlje menice v roku 15 dni, ali če ne plača v gotovini v roku 30 dni, mora takoj prijaviti uvedbo pogajanj upravi udru-. ženja. Vsi kontrahentl tega dogovora morajo prijaviti vsakega 6. ln vsakega 21. v mesecu upravi seznam neplačanih menic In vsakega 15. ln 30. seznam neplačanih in neporavnanih računov. Ostala. določila tega dogovora bo Izdalo vodstvo udruienja m»-nufakturistov.
X Zahteve vojvodinskih gospodarski krogov. Beograd, 10. Julija. Danes dopoldne Je prišla !z Novega Sada velika depu-tacija trgovcev in Industrljcev, ki Je pose-tila predsednika narodne skupščine g. Ljube Jovanoviča in mu izročila resolucijo velikega zborovanja vojvodinskih tTgovcev in in-dustrijcev, ki se je vršilo 20. junija v Novem Sadu. V tej resoluciji zahteva, da vlada pred Izvozno sezono preskrbi kratkoročne kredite za vse trgovce In Industrijce zlasti za one v Vojvodini.
X Naši državni dohodki so znašali \ prvih osmih mesecih proračunskega lett 1923-?'1 6.687 milijonom dinarjev, dočim sc bllf predvideni po proračunu z vsoto 5.201 milijon dinarjev. Meseca marca 1924 so znašali državni dohodki: carine 32, ažija 88, trošarina 50 milijonov, skupaj 170 milijonov dinarjev.
DOBAVE.
X Dobava telefonske centrale, akumulatorjev In delov za centralo In akumulatorje. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 14. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave telefonske centrale, akumulatorjev in delov za centralo ln akumulatorje. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobava telefonov In delov za telefonsko centralo. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 14. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave telefonov In delov za telefonsko centralo. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki Je v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobava risalnega materljala. Pri odelenju za mornarico v Zemunu se bo vršila dne 14. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave risalnega materljala, potrebnega za tehniški odsek odelenja za mornarico v Zemunu. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled
X Prodaja neporabnlh vreč. V Savskem intendantskem slagalištu v Zagrebu se bo vršila dne 12. avgusta t. 1. prodaja neporabnlh vreč. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki Je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobava žarnic. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 11. avgusta t 1. ponovna ofertalna licitacija glede dobave večje količine žarnic. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki Je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobava žarnic. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu se bo vršila dne 11. avgusta 1. ofertalna licitacija glede dobave 6.150 žarnic. Predmetni oglas i natančnejšimi podatki Je v pisarni trgovske ln obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobava peči Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 8. avgusta t. 1. ofertalna licitac!ja glede dobave 35 velikih peči. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobava sena In slame ter ovsa. Pri intendantuTi Vrbaske divizijske oblasti v Banjaluki se bo vršila dne 7. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave sena ln slame, dne 8 avgusta t 1. pa glede dobave ovsa za garnizije Vrbaske divizijske oblasti. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled.
Dopisi.
Iz Novega mesta. Odlični veljaki, ki so patentirani državotvorcl šele izza časa koalicije z radikali in ki se shajajo k svojim velepoteznlm političnim debatam v gostilni pri »Pouli«, so v svojem najnovejšem zasedanju glede njim koristnega razpleta vladne krize prišli do zaključka, da bi zavladala red In blagostanje v državi le tedaj, če bi se ubilo Radiča In še nekoga z brado. V svojih srcih pa so imeli le skromno željo, da napravijo Iz naše države dva »pašaluka«, od katerih bi enega vladal umni Priblčevič, drugega pa narodni muče-n,k dr. uregor Žerjav. Pozor gospodlne predsedniče Pašiču — pred novimi zavezniki, ker tl pogodbe le sklepajo, a jih ne držijo.
19
Stenlcol
fift
najboljše sredstvo proti stenicam. Glavna ia!oga. Drogerija A. KANC, Ljubljana. Židovska ulica 1
Sodišče.
PUSTOLOVEC NANDE ŠVELC ZOPET ENKRAT OBSOJEN.
Eden največjih pustolovcev, kar jih je tfosedaj slovenska mati rodila, je brezdvom-ao znani Nande Švelc. S svojim sigurnim, rafiniranim, arogantnim nastopom je preva-ril že nebroj ljudi. Dasi po letih takoTekoč 5e smrkavec, je vendar že star lopov. Začel je še kot mlad gimnazijec. Fant namreč ni brez vse izobrazbe. Seveda mature ni napravil v gimnaziji. Napravil jo je za to v Joli'življenja kot zločinec. Delamržen indivi-31! je, ki se preživlja le z goljufijo, tatvino, poneverbami in drugimi zločini. Od časa do £asa pa ga zgrabi kljub vsej njegovi prefriganosti roka pravice za vrat. To se je zgodilo tudi pred pol letom. Ko je bila mera zopet polna so ga utaknili v preiskovalni zapor in danes sedi na zatožni klopi. Na zatožno klop je pa prišlo, največ po njegovi krivdi še par drugih ljudi, med njimi nek ljubljanski zdravnik in sicer radi odpravljanja telesnega ploda. Nande Švelc, ki mu je bila dobra vsaka prilika, kjer se je dalo »za-ilužiti« in ki je izdajal med drugim tudi ra medicinca. asistenta na kliniki in podobno se je bavil seveda tudi s tem, da je igral posredovalca za preskrbo »diskretne pomoči«. Vsi ti obtoženci so bili od omenjene obtožbe oproščeni, ker dejanski stan ni bil podan, kakor pravi jurist. Zaslišana sta bila seveda tndi sodna izvedenca. Nekoliko drugače pa Je izpadla stvaT za Svelca. Obtožen je bil dolge vrste najlepših zločinov, kakor so: Tatvina, goljufija, poneverba in izsiljevanje. Delal je en groš in en detail v Ljubljani, Zagrebu, Gradcu in na Dunaju. Slo je za zneske po 70.000 jugokron, 400.000 avstrokron itd., itd., pa tudi kaka obleka ali srebrna doza mu je bila dobra. Slo je za rafinirane pustolovščine, pa tudi za čisto navadne tatvine. Pod ves ta dolgi račun je potegnilo ljubljansko deželno sodišče črto ter ga je sal-dlralo z dveletno težko ječo, poostreno z enim postom, enim trdim ležiščem in eno temnico vsakega četrt leta. Švelc vzame sodbo z ironičnim smehljajem na ustnah na
znanje, ter izjavi z bagatelizujočo cesto, da se ne bo pritožil temveč je pripravljen kazen takoj nastopiti.
Dečko je ječe že pač navajen. Vsega se človek privadi, samo batin ne. Zato je škoda, da niso vpeljane batine za ljudi a la Švelc. Če bi mu bilo sodišče prisodilo mesto posta, temnice in trdega ležišča vsake kvatre Po toliko in toliko batin po tistem delu telesa, kjer hrbet izgubi svoje pošteno ime, potem bi mu bil ironičen smeh prešel in potem ne bi bil sprejel kazni z bagatelizujočo gesto...
JAVNO POHUJŠANJE (§ 516 K. Z.).
*
Svoječasno smo poročali o troperesnl deteljici, ki se je na stopnjicah v knezoško-fijski palači, torej na Javnem prostoru preveč intimno zabavala. BiH so to trije brezposelni, dva moška In ena ženska, ki so hodili k škofu na kosilo — seveda ne v obed-nico, temveč na stopnjišče pred kuhinjo, njihovemu stanu primerno. Takrat je stala samo ženska, neka Poglajeva, pred sodiščem, zakaj policija ni mogla eruirati bivališča njenih dveh tovarišev. Poglajeva je odnesla nekaj dni. Danes je prišel tovariš Stanko Cizelj po plačilo. Dobil je z ozirom na dosedanjo neoporečnost samo 24 uric. Tovariša Kosa pa kazen še čaka. Ta ima pričakovati par dni več.	,.
ZARADI DEKLETA.	*
Klemenčič Franc, delavec, rojen v Do-brunjah, brez stalnega bivališča v Mostah stanujoč, nepismen, se zagovarja radi prestopka po § 431 k. z.
Sodnik: »VI ste pa že stara firma. — Kolikokrat ste bili že kaznovani?«
Obdolženec: »Oh, sam ne vem!«
Sodnik: »Kakih devetnajstkrat!«
Obdolženec: »E, tolikokrat pa vseeno ne... mogoče desetkrat.«
Sodnik: »Kakih desetkrat ste bili kaznovani samo radi tepeža. Pa imate še druge grehe na sebi, hudobno poškodbo tuje lastnine, javno nasilstvo, posilstvo...«
Prečita se ovadba, iz katere posnamemo, da se je 24. junija t. 1. obdolženec sporekel na Ambroževem trgu z nekim Burgerjem. Povod, pravijo je bila ljubosumnost. Burger mu je očital, da je občeval z neko K. To ga je tako 'razjezilo, da je sunil Burgerja s spodnjim koncem dežnika v uho ter ga nekoliko opraskal.
Sodnik: »No, kako je bilo?«
Obdolženec:	»To	je	bilo tako-le: Na
Ambroževem trgu sva se srečala z »onim«; obadva sva bila malo »v rožcah«. — »Un me ustau pa prau: Viš tle je pa moja k..., pa pejd zno če češ! — Jest sm odgovoru: Kua jo nucain, sej mam sojo! — Pol pu-gledam pa vidm, de je una. Un pa ni nč več reku, ampak kar za prša me Je zgrabu. De b’ se ga ubranu, sm ga pa sunu s špico ud marele. Slabga namena nism imou.«
Sodba: Kriv prestopka po § 431 k. z. in se obsodi na 24 ur zapora, s čimur Je popolnoma zadovoljen.
To in ono.
: Oče svojih štirih hčera ljubimec- Prebivalstvo vsega Znojma je ogorčeno nad zločinom, ki ga je te dni odkrila policija. Ze dolgo se je po Znojmu govorilo, da zlorablja spolno 44 letni delavec A. K. svoje štiri hčere. Toda policija mu ni mogla nikdar priti na sled in ga zasačiti in flagranti. — Predvčerajšnjim pa je prišla na policijo njegova 20 letna hčerka in z ogorčenjem Javila. da se je njen oče pregrešil tudi proti njenim sestram, od katerih Je bila najmlajša stara šele 9 let, dočim sta obe drugi stari 16 in 17 let Značilno je, da se ni moglo dognati, če je bila hčerka bolj ogorčena nad nezvestobo ljubimca ali pa nad grdim dejanjem očeta. Vse štiri žrtve zverinskega očeta so bile prepeljane v bolnice, ker so bile vse spolno bolne. Obenem je bila oddana v bolnico tudi neka druga sedemletna deklica, ki je bila tudi žrtev podivjanega pohotneža.
: Fant ali punca. London doživlja sedaj novo senzacijo. Gospa Erskins je namreč odkrila, kako je mogoče določiti spol novorojencev. Toda njeno odkritje gre še dalje. Ona trdi, da se ji je posrečilo tudi to, da si more vsakdo naprej izbrati spol novorojencev. Gospa Erskins je zdravnica in že kot medicinka se je baviia s tem vprašanjem. Ko se je poročila, je svoja odkritja praktično uporabila in rodila je po vrsti troje dečkov in potem eno deklico, kakor si je to želela. Pa tudi vsi drugi njeni znanci, katerim je svojo iznajdbo zaupala, so se mogli prepričati o pravilnosti njenega odkritja. Gospa Erskins je tekom dvajsetih let do dobra preučila svoje odkritje in trdi, da je popolnoma točno. Uporaba odkritja gospe Erskins pa je precej komplicirana. Treba je namreč natančno preiskati moško seme in žensko jajce In potem samo v gotovih časih praktično izvršiti poskus. Odkritje gospe Erskins še ni znanstveno preizkušeno in so tudi zato razna ugibanja preura-njena. Na vsak način pa je gotovo to, da ne bo pomenilo odkritje prav nobene nevarnosti za razmnožitev človeštva, ker je narava bolj iznajdljiva od človeka.
: Kupola cerkve svetega Petra v Rimu. V zadnjem času se je pričelo zopet govoriti, da je kupola cerkve Sv. Petra ogro-ženač Nek ameriški inžener trdi namreč, da je gornji del kupole ogrožen In sicer vsled potresa, ki je bil pred sto leti. Odrejena je bila zato preiskava kupole, ki pa je ugotovila, da je mnenje ameriškega inženjerja napačno. Komisija je dalje konstatirala, da so vsi papirnati in stekleni znaki, ki so bili pred sto leti pritrjeni na razpoke kupole, natančno na istem mestu in da se niso premaknili niti za desetinko milimetra. Zanimivo je, da so se pred dvesto leti' pojavile enake govorice o ogroženosti kupole. Te govorice so bile tedaj celo tako silne, da se ljudje sploh niso upali iti v cerkev Sv. Petra.
: Krvavi boji z razbojniki v Rumunljl.
Vojaške operacije proti razbojniku Terentu in njegovim pomagačem se nadaljujejo. Razbojnik Terente se nahaja s svojimi ljudmi v
bližini Brajle. Ribiči ga vedno točno In^f" mirajo o gibanju vladnih čet. Obkroževani razbojnika s strani vladnih čet napreduj, vendar pa je Terente še pred kratkim izvt-šil napad na nek parnik. Prišlo je do streljanja, vendar pa ni bilo nobene zrrv . Mesto Brajla je podobno vojaškemu tao rišču. Terente je poslal poveljniku mes pismo, v katerem grozi z najhujšim mase vanjem, če ne bo proti njemu vojaška cija takoj ustavljena.
: Vso rodbino umoril. Branjevec Boydiz iz Vilkovic pri Biall je prišel vfl do nasprotje s svojo ženo. Bila je nararg precej razuzdana in so bili zato v hiši ve«? prepiri. Pred par dnevi pa je zagrabu njevec kuhinjski nož in zaklal najprej 16 letno hčer, nato svojega 22 letnega s» nato pa še ženo. Po teh treh umorih *e Boydiz obesil.
: Vse mačke Je dalo pobiti mesto Bjjf djejovlce. V zadnjem času se je opazilo . dno več slučajev steklih mačk. Vse P° ljudi je bilo od njih ogrizenih in dognalo
je, da so stekle mačke že po vsem -- ^ Magistrat je izdal zato nalog, da je vse mačke pobiti. Takoj je bilo uie mačk, ki so jih nametali v štiri v°2oT‘. smeti. Nato so spustili v vozove pose plin, da so bile mačke v par trenotkln m ■, ve. Zaradi tega poboja mačk so bile 11“^ teljice mačk seveda hudo razburjene in • tale so magistratu barbarstvo. Njihovi testi so bili celo tako hudi, da je iz“a:1 “3. glstrat poseben razglas, v katerem oprsij čuje svoje postopanje. Ni treba še■ P« povdariti, da so bili vsi pametni l)U0Je 9 strani magistrata.	^
Lastnik:
Konzorcij »Narodnega Dnevnih Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska »Zvezna tiskarna« v
mesti
26
m jim	EDGAR RICFBimGHS: TARZAN			im
Mun	1	IN	SVET	wmm
Bila je v zadregi kaj bi odgovorila; njen obraz Je bil ves zmeden in nesrečen. Tarzan je opazil na Rokofovem licu zmagoslaven nasmešek. Mlada žena se je očividno bala teh dveh in se nikakor ni upala povedati vpričo njih svoje prave želje. »Potem,« je dejal Tarzan, »bom ravnal na lastno odgovornost.« Obrnil se je k Rokofu in nadaljeval;
»Vam in vašemu pomagaču bi rad povedal, da 6om odslej do konca vožnje pazil na vaju dva in če izvem o kakšnem vajinem dejanju, ki bi bilo tej mladi dami le malo nadležno, vaju jaz sam takoj pozovem na odgovor in ta ne bo za vaju nobena prijetna izkušnja. In zdaj ven!«
S temi besedami je pograbil Rokofa in Pavloviča za ovratnik ju krepko potisnil skozi vhod in vsakemu privoščil krepko brco.
Potem se je obrnil k mladi dami, ki ga je gledala z velikimi, začudenimi očmi.
»In vi, milostljiva,« je dejal, »mi bodete napravili veliko veselje, če me hočete obvestiti, kadarkoli vas bodeta lopova nadlegovala.«
»Ah, dragi gospod,« je odgovorila ona, »upam, da vam ne bo treba trpeti zaradi vaše prijaznosti napram meni. Nakopali ste si zelo neprijetnega sovražnika, ki se ničesar ne ustraši, samo da uteši svoje sovraštvo. Zelo bodete morali biti oprezni, gospod...«
»Dovolite, milostljiva, moje ime je Tarzan.«
»Torej, gospod Tarzan, nikar ne sklepajte, da vam nisem za vašo pogumno, viteško uslugo, ki ste mi jo izkazali odkritosrčno hvaležna, ker pač nisem hotela privoliti, da bi poklicali častnika. Lahko noč, gospod Tarzan! Nikdar ne bom pozabila. kaj vam dolgujem.«
In z ljubkim smehljajem, ki je odkril vrsto lepih zob, se je priklonila pred Tarzanom, ki ji je voščil lahko noč in nadaljeval svoj sprehod po krovu.
Ubijal si je glavo z mislijo, da sta na krovu dva človeka — mlada dama in grof de Conde — ki trpita od Rokofovih nesramnosti in ki vendar nočeta, da bi bil zločinec izročen sodišču.
Predno je šel to noč spat, se je še večkrat spomnil lepe žene, v katere zapleteno usodo je posegel. Da je bila poročena, je dokazoval zlati prstan na tretjem prstu leve roke. Nehote je ugibal, kdo je pač ta srečni mož.
Tarzan ni videl več glavnih oseb te drame, ki je dobil le kratek vpogled vanjo, do zadnjega dneva vožnje. Takrat pa je naenkrat stal pred mlado ženo, ko sta se oba iz nasprotne strani krova bližala svojim stolom.
Pozdravila ga je s prijaznim smehljajem in govorila skoro neposredno o dogodku pred njeno kajuto, čigar priča je bil pred dvemi dnevi. Zdelo se
DL IM ja Ambrožič
ne ordinlra do 4. avgusta.
Josip Peteline
Llubllana, Sv. Petra nasip 7.
PriporoCamo na veliko in malo galanterijo, nogavice, razne sukance, gumbe, fiipke, vezenino, kravate, srajce, sprehajalne palice, čevljarske in krojaike potrebščine.
Nainižje cene!	Postrežba	tofin.1
je, da bi ji ne bilo ljubo, če bi si on neugodno razlagal njeno znanje z možmi, kakor sta bila Rokof in Pavlovič.
»Trdno se nadejam,« je dejala, »da me niste po nesrečnem dogodku v torek zvečer obsodili. Veliko sem trpela zaradi tega. Danes se prvič upam zopet iz kajute na krov. Sram me Je bilo,« je končno priprosto pristavila.
»Človek ne sodi gazele po levu, ki jo je napadel,« je odvrnil Tarzan. »Videl sem oba v sobi za kadilce pri delu — dan prej, če se prav spominjam — in ker sem poznal njuno metodo, sem vedel, da napadata le nedolžne. Podobni možje se oklepajo le grdega, in sovražijo vse, kar je plemenito in dobro.«
»Ta vaša razlaga Je zelo dobrohotna,« Je odgovorila smehljaje. »Cula sem že o zadevi s kartami. Moj mož mi je povedal vse in posebno po-vdarjal moč in neustrašenost gospoda Tarzana, ki mu je dolžan največjo zahvalo.«
»To je vaš soprog?« je vprašal Tarzan.
»Da, jaz sem grofica de Conde.«
»Zadostno plačilo mi je že zavest, da sem izkazal soprogi grofa de Conde uslugo.«
»Ah, dragi gospod, moj dolg pri vas je Še tako velik, da ga ne bom mogla nikdar poravnati; prosim vas torej, da mi ne nalagate novih obveznosti.«
Zraven se mu je smehljala tako prijazno, da si je Tarzan mislil sam pri sebi: »Za tak smehljaj bi vsak mož podvzel še večje stvari.«
Končno sta govorila o hitrih prijateljstvih, ki se sklepajo na parnikih in ki nehavajo večkrat z isto lahkotnostjo.
Tarzan se je sevda vpraševal, če bo še kdaj videl mlado grofico.
Tisti dan je ni videl več In tudi prihodnji dan, ko so se izkrcali, je ni mogel najti sredi gnječe. Toda ko sta se takrat po onem pogovoru na krovu poslovila, je vzplamtelo v njenih očeh nekaj, česar ni mogel pozabiti.
Kaj se ie zgodilo v ulic! Maule v Parizu.
Ko se je Tarzan vrnil v Pariz, je šel takoj na stanovanje svojega starega prijatelja d’Amota. Mornariški poročnik se je zelo razveselil, ko ga je zopet videl, vendar ga je malce oštel, da je bil tako brezumen in zavrgel naslov in posestva, ki so mu po vsej pravici pripadala po njegovem očetu, Johnu Claytonu, pokojnemu lordu Greystoke.
»Saj ste znoreli, dragi prijatelj,« Je dejal d’Arnot, »da ste s tako lahkim srcem 'zavrgli ne samo bogastvo in družabno pozicijo, pač pa tudi priložnost, da bi dokazali celemu svetu, da se pretaka po vaših žilah plemenita kri dveh najuglednejših angleških družin, ne pa kri divje človeške opice. Nikakor mi ne gre v glavo, da so vam sploh verjeli, posebno pa mis Porter! «
»Jaz nisem nikdar verjel, da vas je rodila opica, celo takrat ne, ko sem vas videl v divjem gozdu, kako ste trgali surovo meso s svojega plena in si brisali mastne prste ob stegna. Ze takrat nisem verjel, da je bila Kala vaša mati, dasi nisem imel v rokah niti najmanjšega dokaza nasprotnega dejstva. Zdaj pa poznamo dnevnik vašega očeta. Popisal je v njem svoje strašno življenje, ki ga je
Moda 192411925.
Dospeli so najnovejši modni listi za jesensko in zimsko sezijo:
London Styles .... Paris-Confection	.	.	.
Star-Album..................
Smart-Album .	.	.	•
Confection Moderne ' .
L’ Enfant-Album (za otroke) Perfekt-Kindermode .
L’ Ideal-Parisien	.	.
Toilette-Modeme	,	.
Schone Wienerin	.	.
Record...................
Zvezne knjigarna, Ljubljana
Marijin trg št 8.
Din 60—	
ff	50 —
tt	45*—
ff	40-—
ff	35’—
„	35-
ff	33—-
ff	28--
ff	25 —
ff	12-
ff	12 —
živel z vašo materjo na divji afrikanski obali. Omenjal je vaše rojstvo in tako zapustil prepričujoč dokaz o vašem rodu; celo odtis vaše male otroške roke je notri. Vse to je črno na belem. In zato se mi zdi naravnost neverjetno, da hočete še nadalje ostati ubog potepuh brez imena.«
»Nobenega boljšega imena ne potrebujem, kakor je Tarzan,« je odvrnil opičji človek. »Kar se pa tiče ubogega potepuha, povem, da nimam namena, da bi še tak ostal. Ko potrkam zdaj zopet — in upam, da zadnjič — na vaše nesebično prijateljstvo, vas bom prosil, da mi preskrbite primerno mesto.«
»Kaj še!«, je dejal d’Amot, »saj veste, da nisem mislil tako. Kaj vam nisem že neštetokrat pravil, da imam premoženje, ki bi zadoščalo ‘za dvajset mož in da je polovica tega vaša? In če bi vam dal vse, kaj bi vse skupaj doseglo deseti del te vrednosti, ki jo ima zame najino prijateljstvo, Tarzan? Kaj bi vam plačal s tem vaše usluge, ki ste mi jih izkazali v Afriki? Nikdar ne bom pozabil, dragi prijatelj, da bi brez vas in vaše čudežne hrabrosti poginil na kolu sredi Mboginih ljudožreev. Vaši požrtvovalnosti se moram zahvaliti, da sem se po tistih strašnih ranah spravil zopet na noge. Šele pozneje mi je postalo jasno, kaj je pomenilo za vas, da ste vztrajali pri meni v amfiteatru opic, dočim vas Je srce gnalo k obali.«
»In ko sva končno prišla tja in Je mis Porter s svojo družbo že odšla, sem se šele zavedel, kaj ste pravzaprav storili za popolnoma tujega človeka. Saj ne poskušam, plačati vas z denarjem, Tarzan, toda ker sedaj potrebujete denar, ga vam dajem na razpolago toliko, kolikor želite. To ni nobena žrtev, pač pa le izraz moje hvaležnosti in mojega prijateljstva.«
»No,« je smeje dejal Tarzan, »saj se ne bodeva prepirala zaradi denarja. Potrebujem ga za življenje, toda rajši bi ga sam zaslužil. Svojega prijateljstva mi ne morete boljše izkazati, kakor na ta način, da mi poiščete primemo mesto. Brez dela ne morem živeti Kar se pa tiče pravic mojega po-kolenja, vam povem, da so v dobrih rokah. CIayton me jih ni oropal, ker misli, da je res pravi lord in bržkone bo on boljši angleški lord kakor pa nekdo, ki je bil rojen in je zrastel v afrikanski džungli. Saj veste, da sem še sedaj le napol kulturen človek. Če se razjezim in mi rdeče zamiglja pred očmi, potem zabrišejo instinkti divje živali, ki še vedno dremljejo v meni, še to malenkost kulture, ki sem sl jo prisvojil.«
Vsb vrste reftlamnih napisov
za Ljubljanski velesejem, bodisi na zunanji ograji ali v notranjih prostorih dobavlja še vedno, kakor do sedaj tvrdka
PRISTOU & BRICELJ
Aleksandrova c. 1. Ljubljana, Šelenburgova ulica 6. strokovno Izučena špecijalista za Crkoslikarstvo v vseh panogah te stroke.
Špecijaliteta: steklene napisne firme, slikanje državnih in drugih grbov po predpisih. Izvršitev od najenostavnejšega do najpreclznejšega modernega sloga.
Naročila za Ljubljanski velesejem proBimo pravočasno, da nam bo mogoče iste točno dobaviti.
Telefon 908	Ustanovljena	1003
Obvestilo.
Krojaška delavnica3. Kvas-a se preseli koncem julija v florjansko ul. S, ter se priporoča za nadaljno naklonjenost
Tekača
v starosti 14 — 17 let, pridnega in poštenega sprejme Zvezna knjigarna, Ljubljana, Marijin trg 8
Pohištvo
vseh vrst, oprave za spalne sobe iz trdega in mehkega lesa, kakor za jedilne sobe, kuhinjske oprave, pisarne itd. priporočam po jako ugodnih cenah
Josip Andlovič,
strojno ml«ir»tw» Karlovška cest« Mav. 22. ZALOGA POHIŠTVA. Komandosa ulica ftttv. 2«
»Vrh tega pa — če bi izdal, kdo sem, $ ^ pal ženo, ki jo ljubim, bogastva in družabnega'L ložaja, ki ji ga zdaj nudi poroka s Claytononi.1 bi vendar ne mogel storiti, kaj ne, Pavel?«
Ne da bi počakal odgovora, je nadall® j »Sploh pa pravica mojega pokolenja ni kaj va*j ‘zame. Tako, kakor sem zrastel, priznavaj \ ljudeh kakor pri živalih le to vrednost, ki i*10 ^ daje duševna ali telesna premoč. In tako seff s f čen, če pomislim na Kalo, kot na svojo mater, ► ( je bila po svojem, čeprav divjem načinu, $ menoj. Morala me je hraniti s svojimi poraščf1. prsi od onega dne, ko je umrla moja mati, Angležinja. Kala se je borila za mene z gozdnimi prebivalci in surovimi člani našega *■?£ nega plemena z vsem pogumom resnične m^eTP ske ljubezni.«
■ ■
MALI OGLA/I::
V elehtiii
se sprejemajo rabljene britvice (Gilette, Mem itd.) v drogeriji ADRIJA, Šelenburgova ulica 5.
Išče mesta kontoristlnje ali strojepiske. Ponudbe na upravo lista pod „Začetnica“.
Edino
nadomesti in prekosi okus m redilnost mesa v hrani.
5  r
Vel godbeni avtomat
tvrdke ..Kmetec’1 dobro ohranjen, primeren za veijo gostilno ali restavracijo se ugodno proda. Naslov pove uprava lista.
Masti i
vsled preureditve mlina 2 mlinska stroja in sicer 1 drobilni, valjčni stob (Schrottvalzenstuhl), sistem J. Oser, Krems, 1 „Eure-ka“ čistilni stroj za pšenico (J. Metzl, Wien). Oba stroja sta Že rabljena, toda še dobro ohra' njena ter pripravna osoblto za manjše mline. Ogledata se lahko vsalt čas pri Iv. Orožen, valjčni mlin, Kaplavas 11, p. Sv. Pavel pri Preboldu.
 i rn-mm
došli. Cen* od 180 Din višje. Minka Horvat, modistka, Ljub-lajna.
boljšo, petvrstno, tvrdke Lubas prodam. Štefan, Pot v Rožno dolino 34, Ljubljana.
večjo množino, se odda v K.-sarnl tajništva Narodno Radikalne stranke v Ljubljani, Wolf ova ul. I/I.
Enonadstropna ia
z gostilno in trgovino ter lepim vrtom ob cesti v prometnem kraju se ugodno proda. Franc Skubic, gost. Zavrstnik 14, Litija.
vec
prvovrstna moč,	,
prakso (oženjen, starost Ima vpsflHn nnsebno dO r^ji
Ima veselje posebno -delstva In živinoreje, 1 ^ „oT* merno mesto za jesen »> ^ leto. Ponudbe je P03,a
..Ekonom*1, na upravo
1ls*>
izvežbana v vseh delih . ^ spodinjstvu išče službe spodinja. Službo bi na»toP p/ koj, najraje v Ljubli*®,^ nudbe na upr. lista pooo^'
la drva
i - -
odrezke od parket, hrastova prodaja po ni. Pri odjemu vsaj eIjV^ dostavim Iste na dort** ŠIŠKA, tovarna na žaga, l.iubljana. ", fll®* ulica 4. Kupuje 1* vsako množino hr** -0 p® bukovih hlodov z® \ P? najvil)ih dnevnih nudbe z označbo o«®’v,goB. tete In množine fr*0*!.
MU
poskusili z malim ago* našem listu ? Ne za«°ufl\
1U.UUU	,	o4-
posojiln se išče, ave“!l4'». K*' stopi tudi stavbena slov v upravi
iloniMU
„Puch" 5 ks. V dobri9®,, se vsled odpotovanj® Kggt Z*'
5 200 Din. Jamski trg lena Jama, Ljubl)*0^^^*
11 M|J|
posojila sprejme p°“J doW®
d! popolno varnost >udl>« obrestovanje. Pl*®® <3 »r»B na upravo UsU P°d ”
r* U 0“	^	—	—
lustrijoindomaSokjrJ
dobavlJ>
Dom. Čebin