Katolišk cerkven list* Tečaj XIV« V Ljubljani 17. prosenra 1861. lAst t. Xovoieina. Dans obhajamo, kristjani. Pervi novoletni dan: Vchclinio se vsi zbrani. Vse raduj c naj sc z nam'. De še zdravi in veseli Čast Kopi prepevamo; Koljko jih je. ki so vseli S starim letam že slovo! — Če krop ocbe pogledujem. Mene serce zaboli: Toljko bratov pogrešujem . ki so lan' ne tnkej bli! — Černa zemlja jih pokriva. So na grob' že rožice; Duša pa plačilo vživa, kakoršniga vredna je. Oh, veliko jih bo vzelo Novo leto sabo sp< t. ki jih danes še veselo Slavo božjo sliš*mo pet'! — O nikar mi ne govori. De imaš čverato. mlado kri; Znabit — o večerni zori Ti že smertni zvon zvoni! — kakor zdaj je novo lito. Naj življenje novo bo; \»i živimo tukaj sveto. De vsi pridemo v nebo. Ti pa Jezus. Dete milo! Nam obilno milost daj. ko gre truplo v zemlje krilo -Vzemi dušo v »veti raj! kari kaliger Mtazgtaše»\Je Gospodovo. Zvezda svitla prikazala Se na jasnim nebu je. In tri Modre pripeljala Iz dežele jutrove. Tam kjer Jezus. Dete milo. V revnih jaslicah leži. Hiu darujejo: ^kadilo,14 „Miro .w rzlato" v čistosti. Trije Modri so molili Božje Dete Jezusa, V spanji Božji glas dobili, Sc ogrnit' Herodeža: Torej drugo pot hodili V svoje kraje so nazaj, V svojim sercu ohranili Mir nebeški — zlati raj. kaj pa bomo mi podali Danes Jezusu za dar? — Položimo stari, mladi Tri darove na altar: Svojo ..dušo*4 mu /ročimo. Tud „t c I o~ in rvse moči;* Se ponižno ga prosimo, De nam grehe odpusti. Modri zdaj po drugi poti Na svoj dom sc vernejo; Mi pa damo slovo zmoti. De v nebesa pridemo ; Grešne pota zapustiti Hoč'mo radovoljno koj. Le za Jezusam hoditi. Zoper pekel v sveti boj! Se nam sije solnce milo. Se pokore je pomoč; kmal pa bode se mračilo. — kadar bode nam odbila Zadnja ura — smertni glas, Hladna zemlja nas zakrila: Takrat. Jezus, smil' se nas! kari kaliger nagovor V/#7i svetosti papeža M*ija MX. v skrivnim zboru 17. grudna 1860. Častitljivi bratje! Cerkev, ki je imela od svojiga začetka toliko hudih viharjev preterpeti, je v naših žalostnih časih od svojih sovražnikov tako obilno in silno napadaua, de je znati, kakor de bi od davno kuhano sovraštvo in njih prav dozor-jena togota hotla pod našim papeštvam izbuhneti. Odveč bi bilo, častitjivi bratje, vse naštevati, ki jc bilo hudo iu britko, se je pa v ne predolgi dobi dogodilo, in česar spomin naše iu vaš«* serca z veliko žalostjo napolnuje Kuiga pa vender ue moremo zamolčati. de namreč po skrivnim sklepu Hožjun tolikim nadlogam meja še ni postavljena iu imamo v novo take obiskovanja potoževati. Izhaja:« nekaj od tovaršev spaceniga uka. ki se je rodil iz nesn < nili načelstev (ali podstavnih naukov) nove vere (luteransiv a). in je sem ter tje nekako dosegel moč očifuiga piava; nekaj pa od spaeeuosti hudobnih ljudi, ki se imenujejo sinove katoliške Cerkve, v resnici pa bi se mogli sinovi tetootc imenovati; pordednjic iz razdraženo*t i nejev cinikov, ki sov jUtrovih deželah z morijo iu pokoiičevanjt n divjali zoper vernike. V resnici je silo žalostno, de v nar več deželah po Kvropi nar bolj škodljive zmote go.-podai ijo nad močjo in pravicami sv. Cerkve. Iz tih zmot izhaja neprelerganu prizadevanje, de bi se h sv. Stola in zastran posvečenih reči skleuicniiii zavezam vsa moč odrekla iu dc bi sc nove zaveze ubranile, kakor de bi pri njih sklepanji bila le samo posvetna oblast vdeležena. Knako reč, častitljivi bratje, smo skorej ravnokar z veliko britkostjo doživeli. Po dolžuo»ti svoje apostoljske službe, de bi se zadeve katoliške Cerkve v veliki vojvodini Badeu-u vravuale, in dc bi se ondi s posvetno oblastjo pričeti razpori odpravili, smo lansko leto z ondotnim presvitlim velikim vojvodam pogodbo sklenili, kakor veste. Ko je veljala pa že kakor vterjeua ter bila raz-klicana. smo iskali, de naj se spolnuje, kakor je prav in spodobno. Očitni zbor ljudskih poslaucov pa se je zoper njo izrekel in veliki vojvoda je ukaz razglasil, po kterim je pogodbi vsaka veljava odvzeta, in na t:jeno mesto se je postavila Cerkviui svobodi sovražna ; >-tava. Previ-dimo, de to izhaja iz lažnjiviga protestan* vskiga uka, ki menijo, dc cerkev mora v deržavi le ku «r vstav biti in sme le take pravice imeti, kakoršne se ji od posvetne vlade podelijo. Kdo pa bi nc vedil, kako nasprotna je ta misel resnici? Cerkev je namreč kakor resnična in popolnama družba postavljena od svojiga božjiga Začetnika, in ona ui v deželnih mejah ograjena, ne kakoršni koli svetni vladi podveržena. iti ona mora svojo moč in svoje pravice v zveličanje ljudi po vsili krajih prosto v živ ali. Tako iu ne drugač pričajo tisle slovesne besede Kristusa Gospoda do aposteljuov: ,.l>ata est m i h i omiliš potestas iu coclo et iu terra. ite. docete omties gentes . . . docentes cas ser-vare omnia, quaecuinque mandavi vobis." (Dana mi jc vsa oblast v nebesih in na zemlji, pojdite, učile vse narode ... učite jih spolnovati v>e. kar koli sim vam zapovedal.) Spodbujeni s temi besedami so jo aposteljni. razglasovavci evangelija, zopervajočim kraljem in poglavarjem oznanovali, se niso dali z iiikakoršuim žugaujem in kaznimi ostrašiti. ter so goreče svojo nalogo spolnovali. Berž ko smo bili torej v svo|i živi skerbi za hrambo zveličavnih Cerkvinih pravic naznanilo dobili, de namerjajo uno pogodbo oslabili, smo velikiuiu vojvodu pisali, de bi se uno hudo odveruilo, iu ukazali smo po kardinalu deržavnih opravil pri uni vladi storiti, kar je bilo potreba, de bi se pogodb« spolnovala. Ker je pa vse trudenje in prizadevanje zastonj bilo, torej svojo dolžnost spolnimo in v vašim zboru, častitljivi bratje, se očitoo in z vso reznostjo pritožimo, de je bila očitna pogodba brez obestranskiga privoljenja in zoper vsaktero pravilo pravice overžcna! Poskerbeli smo, de se nase piitožbe badenski vladi zročijo, in ob enim smo vik-šimu freiburškimu škofu poslali pravila, po kterih se mu je v tacih težavnih okolišinab ravnati. Stanovitnosti tega izverstniga škofa in njegoviga duhovstva, braneči!) Cerkvino svobobo, ne moremo prehvaliti, in svesto pričakujemo, de tudi v nar težavnišim stanu od te stanovitnosti ne bodo odjenjali. ( Dal. nasled.) Blagoslovila ali zegni matere katolišk e Ver k ee. ( Dalje.) I. Splošni nauk od blagoslovil. Od kod imajo blagoslovila svojo moč ? Iz neskončmga zasluženja Jezusa Kristusa po molitvi sv. matere katoliške Cerkve; same na sebi nimajo moči, kakor jo imajo »s. zakramenti. Kakor torej molitev ni vselej uslišana, temuč sc na to izhaja, če človek prav moli, in če mu je tista reč zveličavna. ktere prosi; ravno tako tudi blagoslovila ne dodele vselej in gotovo tega, česar sv. Cerkev z njimi prosi, ker dostikrat tisto namenam Božjim ni primerno, človeku ne zveličavno itd. Kun moč blagoslovila pač vselej imajo; ako namreč človek ne doseže z njimi tiste časne dobrote, ktere želi, doseže pa drugo, postavim, kako duhovno dobroto. Zlasti blagoslovila obudujejo v sercih vernikov dobre misli, spodbudne premišljevanja, svete občutke iu sklepe. Kaj pa je pri nas ali od naše strani potreba, de bodo blagoslovila moč skazovale? K blago.-Iovilani, de bodo moč imele, je treba neke priprave od naše strani. Potreba je pervič, de je človek, kteri blagoslovila rabi ali se zanj kaj blagoslavlja, v gnadi Božji, to je, brc/, smei tuiga greha. Kakor molitev v smert-nim grehu opravljana za večno življenje ne more pomagati, ampak je le pumoč k pokori; tako blagoslovila za časni prid ne morejo človeku nič doseči, ako je v smertuim grehu. Blagoslovljena voda. postavim, zamore z zaupanjem v Božjo pomoč človeku, ki je v prijaznosti Božji, marsikako škodo iu nakazili »dv črniti; ue pa če je človek v suiertuim grehu. Diugič mora < lovek pri hlagoslovilih imeti zaupanje v presv e t o i m e J c z u s i u n j e g o v o moč, i u v molitev s v. Cerkve. Tudi tukaj veljajo besede: ..Naj prosi v veri, brez omahovanja; zakaj kdor omahuje, je enak m o r s k i m u valu. ki ga veter v z d i g a i u sem ter tje žene. Naj ne m i s I i taki človek, de bo kaj prejel o <1 (■ os poda (Jak. I. ti. 7 ) Moramo tedaj imeti tei dno zaupanje. de po molitvi »v. Cerkve bo blagoslovilo imelo tisto moč. ktero mu >v. Ceikev prilastuje. ne pa kakorštie koli druge moči. ktero bi mu kdo sam po svoji volji prilastoval. Zakaj kaj druziga blagoslovilaiu pripisovati, kakor kar jim sv. Cerkev prilastuje. jc vražuo iu pregrešno. — Zaupanje v blagoslovila pa se mora opirati na naj svetejši iu vsega-mogočno ime Jezus. ..pred kterim se morajo vse kolena prikloniti — v nebesih, ua zemlji in pod zemljo" (Kil. 2. 10). iu v kterim zamoremo vse doseči od nebeškiga Očeta, kakor Jezus sam pravi t Jan. 10, 20); potem pa na molitev njegove preljubeznjive neveste (Razod. 10, 7), sv. Cerkve, ktere prošnje On dobrotno uslišujc. -- Poslednjič se mora z blagoslovili spoštljivo in pobožno delati, ker so Bogii posvečene, blagoslovljene reči. Kdor z njimi nespoštljivo ravna. Bogu uecast dela. Z blagoslovi Bogu posvečene osebe iu reči so častitljive, in se mora z njimi častitljivo delati. Nečast, ki se ta- kim rečem stori, se imenuje oskrunjenje in je greh. Kralj Baltazar je bil ravno tisto noč od sovražnikov napaden in umorjen, ko je iz prederzniga napuha in iz zaničevanja do judov iz svetih posod pil, ki jih je bil Na-buhodouozor v jeruzalemskim tempeljnu poropal. (Dan. 5, 1 — 30.) — Tudi dandanašnji se marsikaj zgodi, s čimur se blagoslovljenim rečem nečast dela. Velikrat se vidi, postavim, de se otroci posmehujejo, ko so v Pepelnico z blagoslovljenim pepelam pepeljeni. Lahko se tudi nameri, de ljudje z blagoslovljenimi ali posvečenimi rečmi iz cerkve, ki so od starih altarjev, križev itd., ali z žegnaniini rečmi, roženkranci, svetinjami, z jednii velikonočniga žegna itd. dosti nespoštljivo delajo. S takim nespoštovanjem se sadu obropajo iu se zoper blagoslovljene reči pregrešijo. Posebno nečast blagoslovljenim rečem in hud greh delajo zlasti tisti, kteri take žeguaue reči obračajo v kake vraže in pričakujejo od njih moč za kake napčue ali celo pregrešne, sploh vražne reči. Mertvaške reči p. so s posebnimi molitvami posvečene in od druge rabe odločene; iu vender, koliko vraž ljudje imajo z zemljo, z žeblji itd. iz pokopališa. To je nekako oskrunjenje svetih reči, pred kterimi ima dober kristjan spoštovanje. Tako je tudi pri mnozih druzih rečeh. Bog ne daj enacih vraž pasti! V tacih vražah žegni nobene moči nimajo, če se pa kaka moč vender skaže, taista ni od Boga, ampak od hudobuiga duha, kterimu človek z vražami služi. Rečeno je bilo tudi, de morajo v gnadi Božji biti, kteri hočejo od blagoslovil kake pomoči pričakovati. Ljudje pa ravno napak delajo, in radi pripisujejo tistimu, kteri blagoslavlja, če se moč skaže ali ne, desiravno Idagosovec ne blagoslavlja v svojim imenu in moč ne izhaja iz njegoviga zasluženja, temveč od zasluženja Je-zusoviga po molitvi sv. Cerkve. Pri hlagoslovilih je torej moč v molitvi svete Cerkve, iu ne vtem, v kakim stanu de je blagoslovljevavec. Zavoljo tega mora tudi služabnik Božji vselej z besedami iu molitvami svete Cerkve blagoslovljati. Kako se ločijo blagoslovila ? Imena iu zaznamki za razne blagoslovila v našim jeziku še niso prav natanko določene. Blagoslovila, ki se pri njih rabijo svete olja. sc že precej navadno imenujejo posveče vanja! Druge se utegnejo sploh imenovati blagoslovi ali žegni v tesnejšim pomenu, ali tudi sem ter tje p os ve t be, ko se namreč z blagoslovili kej od posvetne rabe loči iu v zgolj Božjo čast odmeni. posveti. Nemci imajo besedi „weihcir* in „segucn.u \Veihen, posvetiti, pomeni v cerkvenim pomenu: osebo ali rce. na pr., poslopje, posodo itd. Bogii zročiti ali zgolj samo za Božje češenje, v Božjo službo odločiti. — Segli en, blagosloviti, dobro vošiti. blagor, srečo od Boga prositi. Ali so blagosiovljevanja in posvečevanja že stare šege in opravila? Silno stare. Bog sam je blagoslovil stvari po stvar-jenji in zlasti perva človeka (1. Moz. 2, 22, 28.) Blagoslovil je Noe svoja dobra sina Seina in Jafeta, Melkisedek Abrahama, Izak Jakopa, Jakop dvanajstere sinove, Mozes pa izraelsko ljudstvo pred svojo smertjo. Po Božjim povelji je mogel veliki duhoven vsaki dan dvakrat judovsko ljudstvo blagosloviti, za njim pa judovski duhovni po dvakrat na dan: na koncu zjulrauje in zvečerne daritve; nad ljudstvo je roke stegnil in ime Jehova, to je, Boga je klical nad nje (3. Moz. 9, 22. 23; in 4. Moz. 6, 22.) V novi zavezi se tudi vsaki dan blagoslavlja ljudstvo pri sv. maši, ko se kliče nad-nj trojedini Bog: Oče, Sin iu sveti Duh. Tudi se blagoslavlja dostikrat s sv. Rešnjim telesam. Ne blagoslovljuje se le samo vse ljudstvo skupaj, ampak tudi posebne osebe, in tudi nežive reči. Kristus sam je blagoslavljal otroke (Mark. 10, 10), kruh in ribe t Jan. 0, 11; Mark. 8, 7); svoje učence pred vnebohodam (Luk. 24. 50). S tem je aposteljne s svojim zgledam učil blagoslovljevati; pa tudi naravnost jim je posebne blagoslove veleval, rekoč: „Ako v hišo pridete, pozdravite jo in recite: , Mii (to je. blagor, vse dobro J bodi s to hišo." Obljubil jiin je tudi, de dobo uslišani, tako blagoslavljajoči, ker je rekel: ,.ln ako je una hiša zares vredua, bo vaš mir (to je, blagoslov, zegen) nad njo prišel" (Mat. 10, 12.) Kakor višji svete Cerkve so imeli aposteljni oblast, toliko po-svečevanj in blagoelavljanj napraviti, kolikor jih je tirjal blagor ljudstva. To oblast je sv. katoliška Cerkev dobro obračala ob vsih časih iu je postavila razne blagoslovlje-vanja in posvečevanja, kakoršne so še zmiraj v keršanski katoliški Cerkvi. Opomba. Nekake blagoslove in pobožne vošila imajo pogosto tudi verni sami med seboj. Starši sem ter tje še blagoslovljujejo na smertni postelji svoje otroke, kakor nekdaj Izak Jakopa in Ezava; tudi kadar otroci ali pa starši gredo od doma, v vojašino, službo, na ptuje, v zakon stopijo, jih žeguajo ter pokrope z blagoslovljeno vodo. Matere svoje inale otročiče blagoslovljujoč s sv. križem za-znamnjajo iu pokropijo z žeguano vodo. Enake blagoslovile vošila so v navadi, ko se dva srečata: „11 valj en bodi Jezus Kristus!" — ko se ločita: ,,Z Bogam!" Bog te ob vari!" — Po prejetim daru: „Bog poverili; Bog vam plačaj!" — K jedi: „Bog vam žegnaj!" — Ko kdo kihne: ,.Bog pomagaj!" — To blagovošilo pri kihanji je silno staro; začelo se je bilo neki ob nekaki kugi, ko je vsak med kihanjem svojo dušo izdihnil. Torej so kihajočirnu klicali: „Bog ti pomagaj!" Ako so taki blagri in vošila sklenjeu s svetimi mislimi in željami ter z zaupanjem v pomoč Božjo, imajo tudi zveličavno pomoč za časni iu večni blagor človeka. Posebno veliko je ležeče nad žegnam staršev čez otroke. Lepa bi bila navada, vsaki večer male iu odrašene otroke s sv. križem zaznamnjati in z žeguano vodo pokropiti, ko spat gredo, de naj moč Božja nad njimi čuje noč in dan: ali pa de saj slehern sam nad seboj tako stori. Sv. Edita, kraljeva hči na Angleškim, je skotej vsako uro v svojim življenji nad-se sv. blagoslov vošila iu se s sv. križem za-znaninjala; torej se bere, de ji je po smerti palec ua desni roci nestrohnjen ostal, ker se je z njim na čelu s sv. križem znamnjala. — S. Volvard je imel lepo navado, se pogosto na persih s sv. križem zuamnjati; in bere se, de se mu je dolgo po smerti ua persni kosti poznalo, kakor de bi bil nalaš križ vanjo vrezan. Imej tedaj, kristjan, zveličavno navado, se tudi sam blagoslovIjati, sc zuamnjati s sv. križem, kropiti z blagoslovljeno vodo: p. ko se iz spanja zbudiš, ko greš jest. k počitku, k opravilu, iz hiše, ko domu prideš itd. Sv. križ in žegen Božji naj te zroči Bogu iu njegovimu svetimo varstvu. Ko se pa ua čelo, na usta, na persi zuainujaš s sv. križem, naj se sv. križ zazuamnja iu vtisne tudi v tvoje sercc in v tvojo dušo, zakaj sv. Rupert (lib. 1. in Levit. c. 33) pravi: Naj se križ ne le samo na telo, temveč z veliko vero naj se zazuamnja v serce. S kakošuimi šegami se blagoslavlja in posvečuje? Sveti zakramenti imajo vsak svoje posebne šege in opravila ali ceremonije, sveta maša svoje; ravno tako tudi blagoslovljcvanja svoje. Te šege so: 1. znamnje sv. križa, imenovanje treh oseb Božjih: 2. klicanje pomoči Božje, ko sc jame blagoslovljevanjc; 3. molitev k Bogu Očetu, de naj vošila in prošnje sv. Cerkve zavolj Kristusa usliši, ter blagoslovi, kar se blagoslovljuje, posveti, kar se posvečuje, in izlije, svojo milost nad tisto stvar Božjo, reč ali osebo; 4. kropljenje z blagoslovljeno vodo; 5. prižgane sveče pri blagoslovljanji; 0. kadilo iu kajenje; T. inarsikterikrat ina-ziljenje s sv. oljem; 8. pri nekterih rotenja hudobniga duha in škodljivih moči, to je, prošnje, naj Bog peklenskimu sovražniku moč odvzame, de nam ne bo mogel škodovati. Ali imajo cerkvene blagoslovila veči moč in vrednost kakor druge molitve? Veči moč iu vrednost imajo, zato a) ker Cerkev tukaj s Kristusam sklenjena prosi in moli in je torej bolj zanes- ljivo uslišana, kakor pa če kdo posamezno moli; b) ker je Kristus blagoslovam svojih učeneov posebno moč obljubil; iu c) ker mašnik, kadar je posvečevan, od sv. Cerkve oblast blagoslovljati zadobi. (Da!, nasl.) Beseda zastran star str a, z tasti eer-keeniga za noro teto• (Konec.) Enaka je naša misel zastran novih bukev. Naj le »pričujejo , kteri so te misli, de imamo dosti duhovnih bukev, kolikor jim je drago; jim vender ne verjamemo in verjeli ue bomo. Ce je veči ccrkveno slovstvo dobrih bukev, bolj se veriua učenost in cerkveni duh razširja. Se ve. de morajo tudi čuvaji skerbeti, de se enak duhovni živež med ljudstvo razširja. Sploh se sme reči, človek bere, kar ima, in kar se mu da. Koliko pa človeka dostikrat en sam dober spis prenaredi, je tudi sleherniuiu znano. Pesništvo pri tem nima posledujiga mesta. Toliko je to polje, kolikor velik je svet; vse se da veiiio, mično in veličansko spevati. To je pokazal David, ki je vse narode, pa tudi vse stvari klical, de naj Boga hvalijo. Pesnik, verni pesnik ima moč, vse nežive stvari oživiti, de Boga hvalijo; kakor meseni ali neverni pesnik vse stvari draži, de naj Boga žalijo. — on stvari punta zoper Stvarnika. David je premišljeval neštevilne stvari Božje, iu vsaka stvar inu je v sercu hvaležnost do Boga obudila. Vse stvari je klical, de naj Boga hvalijo. Kako lepa je njegova pesem, ktero vsak dan sveta Cerkev poje, in se takole glasi: ,.Hvalite vse stvari Gospodove Gospoda; Hvalite in povišujte ga na vekomaj. Hvalite Gospodovi angeli Gaspoda; Hvalite nebesa Gospoda. Hvalite vse vode nad nebam Gospoda; Hvalite vse moči Gospodove Gospoda. Hvalite soluce in luna Gospada ; Hvalite zvezde na nebu Gospoda. Hvalite ves dež in rosa Gospoda; Hvalite vsi božji duhovi Gospoda. Hvalita oginj in toplota Gospoda; Hvalita mraz in vročina Gospoda. Hvalite rose in rija Gospoda; Hvalite zmerzlina in ivje Gospoda. Hvalita led in sneg Gospoda; Hvalite noči in dnevi Gospoda. Hvalite luč in tema Gospoda; Hvalite bliski iu oblaki Gospoda. Hvali naj zemlja Gospoda. Hvali iu povišuje naj ga vekomaj. Hvalite hribi in griči Gospoda; Hvali vse, kar zeleni ua zemlji, Gospoda. Hvalite studenci Gospoda ; Hvalite morja iu reke Gospoda. Hvalite morski somi, iu vse, kar giblje po vodi, Gospoda; Hvalite vse tiče pod nebam Gospoda. Hvalite vse zveri in živine Gospoda; Hvalite človeški otroci Gospoda. Hvali Izrael Gospoda, Hvali iu povišuj ga vekomaj. Hvalite tnašuiki Gospodovi Gospoda; Hvalite hlapci Gospodovi Gospoda. Hvalite duhovi iu duše pravičnih Gospoda, Hvalite sveti in iz serca ponižni Gospoda. Hvalite Ananija, A za rija. Mizael Gospoda; Hvalite iu povišujte ga na vekomaj." Hvalimo Očeta in Sina s svetim Dubam ; Hvalimo in povišujmo ga vekomaj. Hvaljen bodi Gospod na nebeških višavah, Hvaljen, češen in čez vse poviševati ua vekomaj.*) *) UI. „Stexica v nebeško domačijo- (pri kremiarji.) kako velikanske tvariue imaš, pesnik, v ti Davidovi pesmi, ki zamoreš na pr. v posameznih pesmih učiti, kako naj ..oginj in toplota ," ..led in sneg," ..luč in tema" hvali Gospoda itd. Ako enake reči v vernim iu slovenskim duhu lepo prepevaš, te hodo tudi Slovenci radi poslušali; imel bo^ za>luženje /.a njih časno izobrazo iu večno srečo, iu ne bo tc kdo sod nji dan tožil, de si ga /. umazanimi popevkami pohujšal. Pevstvo ima neizrečeno moč. Ko Maiijari svoj ..Szozat" zapojo, je vse živo in prezivo; pa blagši je, ko se v cerkvi oglasi: ..llvala hod' Go>pod Kogii," ..za Bogam častimo," itd. Torej, pevic, piav obračaj svojo zmožnost, de si ojstrima odgovora ne nakoplje*. kaj posehiiiga iu imenitnima bi se dalo luni povedati od govorov in govornikov. Enake strani ima pa vsaka vt.sta djanja iu pisanja. Torej, Slovenec in domo-rodec ! glej. kam in kako boš svoj talent obračal. MHj I I. r Ječi. I.eta 1821 sreča duhoven Feretti v llimu mladiga hu-dodeluika. po iieenu Kajetana iGaetano). ravno ko so ga na moriše peljali. Pohlevna vdanost v voljo Božjo, ki se je razodevala v iii.ini nesrečnim, ginc duhov ua. hiti v Vatikan iu prosi, de se mu smertua ka/.iu v vedno ječo spre-meui. V angelskim gradu jc hil zapeit. Dve iu dvajset let pozneje je hil uni Usmiljeni mašnik papež Pij l\. Vi bil pozabil Gaetana iu hotel se je prepričati, ce je pomilosteni njegove dobrote vredin. če se je spreoberuil; zraven tega je želel vediti. kako deljjo z jetniki v njegovim velikim mestu. Obleče se za priprosliga duhovna in gre neki večer prav sum iij angelski grad. Ondi mie k ključarju, de naj ga pusti v jece. I.e-ta, robavsast človek, ga hoče odpravili. Ko mu pa dozdevni prosti mašnik pisani ukaz i/, papeževe roke skaže. mu godcriijaje dopusti. Pij l\. stopi v Gaetauovo sobo. Pa tuli le-ta ga ni spoznal iu dcrhleč vpraša, kaj de je. ...Naznanil od vaše matere sim vam prinesel," je bil odgovor. P; i tem sladkim imenu sklice jetnik: „Moja mati. so tedaj še živi? llvala llogii!" ,,Se živi, iu me k vam p šljc. de naj vam upanje do bolj vesele prihodnosti naznanim." .letnik .-e ves srečin verze mašuiku v naročje, ki «r« liubp/njivo ua svoje serce pritisne. ..Bog sc je tedaj mene u-milil. ker mi je poslal angela tolazuika !" Po per-vih trenutkiii tema minljivima pogleda mu pripoveduje nesrečni dogodbo svojiga dveindvajsetletniga jetništva. ..Bili bi mogli papežu pisati." reče duhoven. ..in ga milosti prositi." — ..Sim pi-:»l. pa ni»im dobival odgovora." — ..Se pilite!" -- ..Bi pismo v jeli, prejden bi prišlo do Gregorja XVI." — ..Gregorij ne živi več. pišite Piju IX." — ..kdo mu ho pismo zročil?*4 ,.Jest; pišite, tu imate papir in čennik." Jetnik pi>c list brez razdraženosti in poln blažili čutil. - ,,Tako, še pred večeram bo imel papež ta list v rokah. Z Bogam. prijatel. zaupajte v Boga. prosite Ga za Pij a IX. in upajte!" Nato »e poverile dozdevni priprosti duhoven k k I j u — črfiju. ki j«: vi, jezili iu nepoterpežljiv po svoji slanici hodil. II—c vender! go.-pod. hudo ste zagrešili," zakriti nad-uj, „le eno uro bi uiomli tukaj biti. /.daj pa ste že dve minuti več: -kupile, de se mi spravite!" — ..Vi kolnetc in greh delate," reče Pij. ..ko bi to papež vedil!" — ..Kaj. ko bi tudi papež vedil; papežu je tako malo mar za-mc. kolikor mcui za njega!" - ..Vi papeža ue poznate, sicer bi ve-dili. de od nikogar zauičljivo ue misli. Kako vam je ime?" — ..To vam uie mar ni; spravite se!" — Papež se precej poda k poglavaiju anmel-kima grada. Tudi ta ni bil manj čmeru. ..Se en nadlezuik!" zavpije; ..urno gospod duhoven, kaj hočete. je-t imam delo." — ..lločcm, de .ni vašiga jetnika Gactana opustite!" — ..Vi norčujete; le saiu papež zamore pomihutovati." — ..Kavno v imenu papeževim piidem do vas." — „Spričcvanje?" — „Tu je!" — Pij IX. vzame pero iu piše: ..Zapoveui poglavarju angel- skiga gradu, de naj Gaetana kar naravnost izpusti in njegovima ključarja spodi.,, Podpis: „Pij papež." Poglavar se verze pred papeža in prosi za milost zavolj svojiga ojstriga obnašanja. Robavsasti ključarje dobil čez dva mesca majhno službo, potein ko bil je obljubil, de ne bo več klel in de bo opustil divjačnost. Bil je mož beseda. Bojte se, preklinjavci po svetu, zakaj On, čigar namestnik je Pij IX., ima oblast čez služabnike in ključarje vesoljniga sveta, in kakor uni. tako hote vi Njemu nepre-vidauia prišli v pest! Zgled kraljerim, pa ludi kmečkim gospodarjem. Od pregnaniga toškanskiga velikiga vojvoda piše nekdo, de je vsaki dan pri sveti maši, h kteri morajo tudi vraduiki njegovih posestev priti in kleče pričujoči biti. Ob nedeljah in praznikih je z deržino in vraduiki bogoljub-no pri pridigi. Veliki četertek je z njimi vred očitno s svetim spoštovanjem prejel zakramenta sv. pokore in sv. Kestijiga Telesa. Ako sreča duhovna, ki gre obhajat, na obe koleni poklekne pred Narsvetejšim. Njegova žena je, ni davno, na prav gerdi poti pred sv. Kešnjiin Telesam pokleknila. Tudi velikovojvodska deržina veliko usmiljenja pri vsaki priložnosti skazujc iu v sedanji britko.-ti terdno na Božjo pomoč zaupa. — Tako blazih in vernih sere Gospod tudi zanesljivo ne bo zapuslil, bodi si, dc jih v njih še veči slavo pusti skušati. Skof J. ift. HUmana. V Katishouo pridši, zagledaš v stoljui cerkvi merliča v ležeči podobi, ki ga je roka umetnikova iz marmorja izdelala; nad njim se lesketa podoba križaniga Zveličarja. To je pokopališč ranjciga škofa Vittmaniia, ki je I. 1833 v imenovanim mestu umeri. Bil je pa rajni rojen leta 1760 na Bavarskim in leta 17b2 mašnik posvečen. Leta 1803 je postal vodja škofij-skiga seineniša v Katisbonu in kmalo potem so mu zročili mestno faro pri sv. Urhu. Na škofijski sedež je bil po-v/.dignjen po smerti slavitiga Seilerja. Preden je pa njegovo poterjeujc iz Kima dospelo, gaje napadla huda bolezen, ktere se ui več ozdravil. Ko je čutil, dc se mu smert bliža, je prosil, de so ga na tla položili, na desko, na kteri jc po navadi počival. Ko je tako ležal, je želel de so križ predenj postavili, ter je rekel: kristjan sim iu pod križem hočem umreti. Zdaj pa poglejmo, kako sc je ta blagi mašnik v šoli trudil. v i • Sola se mu je zdela silo imenitna naredba; bila mu je kakor neka podloga sv. Cerkve, in od nie je boljši prihodnosti pričakoval. Od tod njegova preeudua gorečnost in veliki stroški, ktere je obračal v izobraževanje mladosti. Obiskoval je vsaki dan svoje farne šole iu je sam v vsih razredih v keršanskim nauku podučeval, kar mu je vsaki teden 37 ur vzelo. Kaj veliko časa, ako premislimo težavne iu razširjene dolžnosti, ki mu jih je njegov stan drugot nakladal. Otroke v zveličavnih resnicah sv. katoliške Cerkve podučevati mu je bila visoko sveta dolžnost, in nobena reč ui bila v stanu, ga od tega odverniti. Med otroci biti, mu je bilo presladko veselje; vgle-davši jih se mu je oko kaj prijazno zasvetilo; dober oče ni mogel bolj prijazen biti, kakor jc bil Vittmauii do otrok. Ni tedej čuda, de so mu bili otroci s priserčuo ljubeznijo vdani. Njegove podučevanja so bile pa tudi polne duha iu so živo v serce segale, ker je vso poveršnost pri od-gojevanji sovražil, je bil ves navdušen, moč, ki jo ima vera v sebi, za podlago postaviti; in ker je bil sam poln vere, pobožen, ponižen, je tudi druge z njo navdihoval in serca Jezusu pridobival. Po šolah je resnobno tirjal, dc so sc otroci moliti uaučili, in si bogati zaklad pobožnih molitev in lepih pe- sem pridobili. Pa ni mu bil« zadost, de so se samo naučili, temveč rnu je bilo na lem ležeče, de so se v tem, kar so se naučili, pridno vadili. Pri tem, de je otroke v šoli podučeval, je tudi v cerkvi nad njihovim obnašanjem cul. Obiskovanje cerkva mu je bilo zmed poglavitnih pripomočkov, de se mladost izobrazva in posvečuje, tirjal je tedaj, de naj otroci v hišo Božjo svoj pot redno hodijo. Ker se pa z zgoli samim obiskovanjem cerkva namen še nc doseže, je skerbel, de je obiskovanje nar svetejšiga tudi sad rodilo. Otroci pa pri vsem tem, de se tiho iu mirno zaderže, so vender lahko raztuišljeni. in se dolgočasijo; torej je skerbel, de so zadost opraviti imeli. Molitve, ki so otročjim letam primerne, so ali ua glas molili, ali pa svete pesmi peli. Šolarske maše, od kterih eni mislijo, de pobožnost kratijo, so njemu kej izverstno služile, pobožnost vnemati. Ravno to, de so otroci med svetim opravilam sami sebi prepušeni, ima nar hujši nasledke za seboj. Ali so nemarni in dolgi čas prodajajo, ali pa štptajo in se ozirajo, tako de bi bilo ne mara bolje, de bi tacih uc bilo v hiši Božji, ker ravno to, kar bi jim zamoglo koristiti in jih k pobožnosti napeljevati, si napčuo obračajo. Od tod izhaja, de marsikteri odrašeni za cerkev nc marajo, ali pa jim je dolg čas, ali še celo druge nespodobnosti počenjajo, ker se v otročuosti niso naučili lepo v cerkvi moliti. To izvira veči del iz slabe navade; zakaj, kakor se otroci v svoji mladosti navadijo pri službi Božji biti. tako bodo tudi delali, ko dorastejo. Torej je bil Vittmanii vselej pri šolskih mašah pričujoč in se je na vso moč prizadeval. de je obiskovanje cerkva sad obrodilo, in de je to obiskovanje otrokani služilo v povzdigo bogoljubuosti. Tako se je rajni ves čas svojiga življenja prizadeval, otrokani pot v nebesa kazati. Ce življenje rajniga, ki zdaj zanesljivo pri Gospodu plačilo za svoj trud vživa, pazljivo preberemo, se bomo vprašali, kako mu je bilo mogoče, pri svojih ninozih opravilih toliko časa v podučevanje mladosti obračati. Odgovora ni težko najti; ljubezin namreč vse premore. Sveti naj tudi nam njegovo življenje ko svetlo soluce na težavnim potu šolskiga truda, ki nam kaj lepo pot kaže. po kteri naj hodimo, iu kaj naj tudi od svoje strani storimo, de bo obiskovanje cerkva, posebno pa šolarskc maše kaj sadii obrodilo. V resnici jc poslednja reč vredna, de bi sc pri šolskih shodih ali konfercncijah v misel iu pretres jemala; ker žalostna prikazen, de se mladost sploh tako slabo v cerkvi obnaša, se skorej povsod naleti'. — Tehtna naloga za vse, kterim je šolska mladost zročena. —k. —uč. Premislili i za pust. 1. Pust. pustni dnevi, so zlasti tisti trije dnevi pred štirdesetdanskim poštam, podedovani po nejevernikih, njih nesrečna zapuščina! Pust je čas, ki veliko kristjanov misli, de se ob tem času sme prosteje in bolj razuzdano živeti, kakor pa druge dni leta. 2. Od Izraeleov. kteri so zlato tele molili, pravi sv. pismo: „L j u d s t v o se j c v s e d 1 o k j e d i i u pijači; po tem so vstali k igri." (2. 6. Moz. 32, 6.) To raz-sajanje je do tri in dvajset jezer ljudi pokončalo. Prava podoba pustnih dni ! 3. Nekateri pustne dni tako razuzdano žive, dc jih prav zadevajo besede preroka Izaija: ..V vinu so vto-n i 1 i ; od p i j a n o s t i so se opotekali, v i d i j o č i g a Boga niso spoznali, nič p a m e t u i g a niso v e-d i 1 i; kajti vse mize so o k o z I a n e in n a g n j u s n c, tako, de ni več snažni ga prostora.'4 (28, 7. 8.) 4. Naj bi vender pustni uorci poslušali resno opomi-novanjc sv. Pavla, in si ga v sercc vtisnili, ker pravi: Odložimo dela tamote, ter obleci m o orožje luči! pošteno hodimo, kakor sc pri belim dnevu hodi; ne v po ž rešil os ti in pijanosti, ne v ne- čistosti i u nesramnosti, ne v k r c g u in u c v o š-I j i v o s t i; marveč o b I e c i t e gospoda Jezusa Kristusa, i ii ne s t r e z i t e mesu po njegovih željah." (Rim. 13, 12. 13. 14.) Iu kakor piše Korinčanam (2. I. 6, 14. j: ..Nikar ne vleči te jarma z nevere i! Zakaj kakšno ediustvo ima pravičnost z nepravi č n o s t j o, a l i k a k o š n o t o v a r š i j o luč s temo? K a k o š n o družbo ima Kristus z B e l i j a I a iii ? Kakošen del i m a verni z nevcrcam? Kako se bo Božji tempelj z m a I i k o v a v c i c d i n i I?" 5. Sv. Krizostoin pravi: ..Kadar nam zdravniki zdravilo dajo. nam zmernost p r i p o r o č c za tako d o I g o časa. dokler zdravila v ž i v a m o , zato. d c njih moči nc z a d e r ž u j e m o; veliko bolj bi mogli zavolj o z d r a v I j i v i g a posta o č i š c v a t i in razve-d rova t i svojiga duha z zde rž nosijo od preobilnih jedi." Sv. Bazilij pa piše: ,,S pijanostjo se ne dobi pot do posta. Ne hodimo k pravičnosti po g o I f i i. ne k treznosti po p o ž r e š n o s t i, n c k čednosti |» o h u d o b i i. Po ž r e š n o s t i u pijanost pelje te k nečistosti; k poslu pa pelja z d e r ž u o s t." Sv. Kfrem pristavlja : ..Kjer strune p o j o . se v c r s t c p I e s a v c o v v e r t i j o , i u kjer z rokami I u s k a j o. tam jc tainola t omamljenjc) možakov, poguba žen, žalost angelov, praznik hudiče v." Ali niso vredne spomina te besede ? — 6. Dolžni smo Bogu nar veči zahvalo skazovati zato, dc je neverstvo pregnal iz naše dežele; zakaj pase le med seboj te: pimo ostanke neverstva, pustue norosti? 7. Kristjan mora kristjan ostati vse živl|enje zavoljo kerstne zaveze z Bogam. lo je, mora po kristjausko živeti. Kolika je krivica pred Bogam, ako pustue dni po segi ne-vereov nori ! 8. Kdo ima pravico, sebe ali kakiga druziga kristjana od spoluovatija Božjih zapovedi za kake dui odvezovali? 9. Kdor se hoče veseliti z ncverci in hudiči, nc bo spušeu v vescijc Gospodovo. 10. Greh ostane greh ludi pustne dni, kakor druge čase. U. Veliko jih zapusti pustne dni Ijubeznjiviga Zveličarja Jezusa. Ravno tiste dni je pravi čas, de mu svojo zvestobo skažemo. Ako hočem njegov zvest prijatel biti, mu moram ta čas še z veči ljubeznijo in skcrbljivostjo služiti, kakor pa druge dui. 12. Mi jc li pripušeno, Jezusa pustne dni križati z velikim ali smertnim greham zato. ko jih |C veliko, kteri Ga pustne dni križajo z grehi, kolikor le morejo? 13. Ali Bog mar ne vidi hudobij našemIjetiiga grešnika 9 (Konec nasled. | Misijonsko* (llalje. ) Nadalje popisnjc novi letnik srednje-afrikanskiga misijona stroške, ki jih je ta misijon leta I8.V.I imel in ki znašajo razun žalostniga nadavka (adžijo) do 24.000 gold. ali 237.738 piastrov. Med letni je šlo za brodnarstvo čez 18.000, za hišne polrebc čez 28.000, za zidanje iu stav-stvo čez 14.000, za opravo verta čez 9000. za popotvanja čez 13.000 piastrov itd. — Za leto 18611 je bil gosp. provikar prevdarek stroškov postav il ua 119.732 piastrov (pia-ster — blizo naše šestice); med tem: za brodarslvo ali ladijarstvo 9795; za popravo zlo ugnane misijonske barke Zgodnje danicc 4000; za domače potrebe (zavolj draginc iu pouiiiuženja osebstva) 36.000; za popotvanja 16.000; za nakupovanja iz Kaire in odprave na Belo reko 43.000 piastrov itd. Ker misijon veliko stroškov prizadeva, kteri sc bodo zmiraj množili, dokler ne bo domačiga zamurskiga duhovstva. kaitoi meni g. provikar, torej svetuje, de naj bi se iz dobrotnih darov jistina (kapital) naložila, de misijon ne bo zapušen, ako »e mili darovi zmanjšajo. Želi tudi, de bi se misijon-ki prijatli v oporokah ali testamentih misijona spomnili. Za zidavo misijonske hiše v Šelalu no bili sv. Oče 5000 škudov | tolarjev | obljubili: tode pri ostudnim tolovajstvu zoper poglavarja sv. Ceikve lega gotovo ne bodo mogli tako naglo »polnili, in bo tedaj Marijna družba toliko veči stroške imela. S posebno hvaležnostjo jemlje v misel g. provikar, de vse njegovo popolvauje poprejšnjiga leta po Laškim. Avstri-jauskim in Parskim se je iz darov blažili misijonskih prijatlov splačalo. Pred drugim omeni rarjciga napolitanskiga kralja Ferdinanda; mil škofov in duhovnov avstrijauskih, ki so večkrat po 100 gold. dajali; uršuliuskiga samostana v Ljubljani s prav obilnimi pomocki; neke blage deržine na Pariškim. ki je dala 275 cekinov iu 71 tolarjev; Cirkuiške občine na krajnskim. ki je bila darovanje napravila, iu je verglo 72 gold. itd. (Dal. nasled.) Ugled po Slovenskim in dopisi. Iz Ljubljane. kdor želi, de se mu časno gospodarstvo prav obnaša. mora znali umetnost, vsaki letni čas in vsako njegovo dobo \ svoj prid obračali. Take letne čase in dobe ima sv. Cerkev ludi za dušne pridelke, in človek mora vedili umetnost, jih za svojo dušo dobro obračati, de mu cerkveno leto brez dušuiga prida ne preteče. Posebno imeuiiin čas dušne žetve je veliki post, ki se ravno približuje, l.e tisti zamore res veselo Alelujo o veliki noči obhajali, kteri je v svetim štirdesetdaiiskim poslu veliko dušno žetev imel. kaj more torej modrimu kristjanu ljubši bili. kakor prav tečin in posebno pripraven pomoček. de bi veliki post lože j v svoj velik dušni prid ober-nil. K.uak pomoček zamoremo danes ljubim bravcam oznanili. iu pravi -e mu: *MX293 Miiitt Spisal po piemisljevanji terpljenja .lezu-a kristu>a od sv. Alfonsa M. I.igvoija in po družili izvit kili L. Jeran. duhov* n ljubljanske škofije. Ti nagovori, spisani po premišljevanjih iiiK iiovaniga svetnika iri po druzih dobrih virih, so polni nagibov k ljubezni do lerpcčiga Jezusa iz sv. pisma, spisov svetnikov in zlasti tudi iz življenja svetnikov, s pridani in skerbljivosijo zloženi. S pomočjo lložjo zamore torej bravec ali posliisavec obilno dubovniga živeža iz njih zajemati, kakor sv. Avguštin iz Rrisiusoviga teipljenja. kteri pi-e: ..Ako imam pred očmi veliko bolečino, ki si jo T i za me terpel. o moj Hog! bom zadovoljno prenašal vsi- težave, ki se mi kilej primerijo; in ko bom Tvojo ljubezen premišljeval, ki si mi i jo na križu > k a z a I. ne bo m m ogel u i e e s a r ljubiti, r a-zun Tebe." — Hazdcljtiie so. kakor navadno, na še-t nedelj, natisnjene so lično na lepim papirji pri lllazniku. obsegajo pideetrrlo polo v veliki osmeriki in s« dobivajo pri Gerbcrji in kremžarji I po 2 šeslici ali 20 nov. kr.) S tem pa se nismo pri koncu, temuč naznanjamo še drugi pomoeek . ki je ravno tako pripraven, pustni čas ne le živim, ampak tudi merlvim zveličavno v žiti. Temu pa sc pravi: KKIKEV POT. zla*li za duše v vicali. ki bo gotovo še pred tcdnaiu dodelan, in se bo ravno ondot dobival. Ta križev pol se je že nekaj let iz rokopisov p«, nekterih ljubljanskih cerkvah, upamo, dr z obilnim dušnim pridani nudil, kn njegov zapopadt k je li litin, pri-nein. j odueljiv in gin-Ijvi- Neki laliusk šolec. ki je zdaj v noviciatu pii če. OO. redemtoristih v katzelsdcrf-u blizo dunajskiga Noviga mesta, ga je ljudem prav prav pridno in spodbudljivo vodil. Na prošnje bogoljubnih molivcov križeviga pota je pa zdaj, v besedi uličen iu nekoliko bolj v red djan ter od vis. čast. školijstva poterjen, v pervo natisnjen, in to bo gotovo pripomoglo, de se bo križev pot za duše v vicah obilno razširjal in prav pridno molil, ker Slovenci imajo tako živo ljubezen za duše v vicah. Prednost tega križeviga pota, menimo, je zlasti v tem, de se pri vsakim štacijonu po kratk im premisliku Jezusoviga terpljenja oberne premislik na duše v vicah, in zraven tega še na kak greh ali čednost, iu vse to je sklenjeno s kratko molitvico ali nekterimi zdih-Ijeji — za žive, de bi jim Bog dal ravno premišljeue čednost, ali jih omenjenih grehov obvaroval, - iu pa za mertve, ki so zavolj tistih grehov ali pa zavolj pomanjkljivosti ravno omenjenih čednost v vicah. Desiravno se ta križev pot za zmiraj in za vsaciga posebej prileže. bi utegnil vender tudi posebno pripraven biti za postni čas, in pa za take okolišine, kadar kdo križev pot vodi in ga ž njim vred cela množica moli. Previden je s podobicami, cena ne bo velika. Iz Ljubljane. Cez 120 udov bratovšine ss. Cirila in Metoda nam je prinesel za novo leto en satn zapisnik. Lepa pomnožitev molitve za spreobernjenje zbeganih greških bratov! (Pri nekterih imenih je primek le s pervo čerko zaznamnjau, želeti pa je, de naj se vselej imena in pritoki celauia spišejo, in tudi de se kraj pristavi, od kod jc kdo, ker se potem udje v veliki zapisnik v Celji zapišejo.) S Rrajn*ke gore. Gotovo vam bo ljubo in drago, de vam kdo naših dopisovavcov vsaj nekoliko omeni od božičnih naprav in pobožnosti v cerkvi. Pač se spomnim, de sim nekdaj slišal nekoga pripovedovati od prelepih iu gin-Ij i v i h ..jaslic," kakoršne v nekterih krajih Sveti večer v cerkev postavijo, de se bolj živo spomin rojstva našiga Zveličarja kristjanam stavi pred oči. Tudi pri nas si je neki za cerkev vnet človek prav lepe in mične ..jaslice'4 omislil, ktere so bile pa med božičnimi prazniki v ginljivi spomin liste dolge iu merzle noči, v kteri je bil človeški rod iz teme iu nadlog rešen, v cerkvi postavljene. Če se je človek v to podobo prav zagledal, si ni mogel drugači misliti, kakor de bi bil tudi on s pobožnimi pastirji v Betlc-hemu pričujoč. Pač je bilo ulično viditi razsvetljeno štalico, in nad njo angela sluti, kteri je revnim pastircam veselo ..Glorijo" prepeval. Mislim, de bo to vsi fari vedno v spominu ostalo, iu jo opominjalo, kako se je sam Bog ponižal, ter je v revni pastirski štalici iz ljubezni do nas rojen bil, de je človeški rod večne sužnosti rešil. Dobro bi bilo, de bi se ta lepa naprava pri več cerkvah razširila. J. S. Rrajnskogorski. Iz Terxta, 14. prosenca. Verla Danica! ne boš mi za zlo vzela, če je moj pervi lelašnji dopis žalosten iu kratek. Povem (i namreč, kakor li bo znano, de smo danes teden španjolskiga infanta, Don-Ferdinand a. pri svetim J tistu na stran njegoviga očeta. Don-karola, v grob položili; včeraj zvečer sta pa, Dou-Karola pervorojeni sin, ludi Don-karo I imenovan, in pa njegova žena, sestra pokojniga iu teta sedanjiga uapolitanskiga kralja, s svetimi zakramenti previdena, on ob deveti, ona pa ob enajsti uri svoje duše v roke večniga Očeta izročila. Nekteri pravijo, de sta za opotečami ali šarlaham umerla; drugi drugač govorijo. — Mi pa samo to rečemo: Čudne so poti previdnosti Božje, iu pa: .,Meineuto mori!" -- Iz laoricc*. 10. proseuca. (J. F.) Spremljevana je bila 27. pretekliga mesca slovesno k pogrebu šolska sestra Marija Sidonija šleieber. voditeljica tukajšnjiga vstava ..de Notre-Dame." ki je se le v 27. letu svojiga življenja 24. grudna v Gospodu zaspala. Bila je ranjea doma iz Mona-koviga. hči bavarskiga polkovnika. Že v svojim 15. letu se je ko nedolžna deklica odpovedala vsi nečimernosti in spačenosti posvetni in sc pridružila ubogim šul>kini sestiam, gotovo nc iz druziga vzroka, razun iz gole ljubezni do Boga iu do zveličanja svoje edine duše. Imela je prav lepih lastnost, dušnih in telesnih: bila je vedno modra in resna, ob enem pa tudi mila iu ljubeznjiva, in jako bistre glavice, de se je naučila laškiga, franeoskiga in angleškiga jezika tako dobro, de jih je govorila kot svojiga matcruiga, čversto in pravilno. Njeni vikši so jo torej jako čislali, od nje še veliko upali, iu že pred tremi leti so jo izvolili nadprefek-tinjo nekiga vstava v Kegensburgi. Ker je pa začela lan-skiga leta v persili bolehati, ji svetva ondašnji zdravnik, de naj se pridruži unim šolskim sestram, ki so bile odine-njene v Gorico. Mislil je, de jo bo brez druziga okrepčalo in tudi popolnama ozdravilo obnebje našiga kraja, ki si z južnim laškim v roko sega. Tode, človek obrača Bog pa oberuc. Komej pridša sestra .M. Sidonija, že od doiziga potovanja spchaua, se nikar ne pob djša, marveč vedno bolj hira: obnebje goriško, preostro persuiut boleznim, ji tudi kar ne pristuje, moč jo hitro zapuša, le z veliko težavo opravlja dolžnosti svojiga svetiga slami. Poslednjič pa se je loii nagla jctika, dc ne premore oruziga kot počivati. /e ji smert stoji pred očmi; ne plaši pa iijeuiga nepokvarjeniga serca. marveč se veseli in mirna pričakuje loccnja pravičnih. Ko jo zdravnik tolaži, mu vsa v voljo Večniga vdana reče: „Pač bolje mi bo, ko za tri dni poj-deui v hišo Gospodovo." Bil je za tri dni ravno Sveti večer. Dan pred Svetim večcram se vedno smehlja zamišljena sama v se. Sestri pričujoči, ki jo popraša, zakaj tako? odgovori: ..Število 24 sc vedno ziblja pred mojimi očmi in ravno jutri imamo 24. dan mesca, tedaj jutri se bom ločila, jutri pride preljubo dete Jczuščck po mojo dušo! lu vsled tega — kako hi se ne veselila, nc smehljala?" — Bil je Sveti večer. Polnoči je odbila, iu ravno ko sc je povzdigovalo v bližnji domači kapeli novorojeno 11 e t e pod podobo beliga kruha pričujočim pobožnim v počeševanje in molitev, zapusti duša naše prcblagc sestre M. Sidonije svoje truplo, izpito in strohljivo , ter sc res, kol terduo upamo, pridruži ljubeziijiviniu Jezusu, kterimu jc vse dni, še zlasti pa skoz II let med štirimi stenami služila z dušo iu s telesam. Naj v miru počiva! ■— Tako le pravični umirajo. Ne (e naš zavod (vstav), ki bi bil gotovo krepko napredoval pod njenim vodstvain, ampak britko zguho culi ž njo ves red šolskih sester, iu torej po vsej pravici toliko več po nji žaluje, kei se take izobražene iu pobožne osebe težko na-domestujejo. Iz Vernil«1. 2. pros. Ko srno poslali itudan do g. Mazziloviga vstava nekaj denara od prehlazih dobrotnikov, nam piše ondotni vodja v. č. g Fr. Brikolo odgovor in pravi med drugim : Pred vsim sc moram vaši ljubezni prelepo zahvaliti za hiagoseieno pomoč, ki ste jo s svojo sveto marljivostjo iiašimu vstavu pridobili iti poslali. Bog sam, ki Ga z vsim sercam prosim, zamore vam iu tistim pobožnim in veliko-serčnim dolu odlikam vredno poverniti. Bodite si svesti..., de dobrota, ki nam jo s toliko vnemo prcskcrbujctc. ue bo prišla do nehvaležnih rok; imamo jo v živiiu spominu, in posebej prosimo vsaki dan za pobožne dobrotnike, ki nas podpirajo v svetim delu. toliko revnih mladenčev izverstne zmožnosti, ki bi se zavolj pomanjkanja pomočkov zgubili, v veri in vednostih odrejevati. Ob sedanjih časih posebno, ko sc uboga mladost tolikanj zalezva iu je v tolikih nevarnostih sc utopiti v splošni spačenosti. je tolikanj silniši potrebna sveta skerbljivost za otroke, ktere jc presladko Jezusovo Serce tako obilno ljubilo, iu dc bi se spačenimu iu zbeganimu zarodu nasproti postavil drugi verin iu čedin rod, poln ljubezni do Boga iu bližnjiga, in izučen v modrih verskih naukih, ter bi bil zmožiu. zmanjševati pohujšanje in kej dobriga storiti. Bog poterjuj naše slabe moči itd. . . (Znano je. de g. M j/za ima dva vstava, eniga za ubožiio moško mladost, iz kteriga je žc veliko izverstnih duhovnov in druzih dobrih deržavijanov. — in druziga za ubogo žensko mladost.) Predvčerajšnjim sim dobil pismo od g. Daniela i ki je zamurce — med njimi tudi našiga Stanislava — v Ncapel v ondotni zamurski vstav spremili, ki mi piše iz Kima, kamor je bil šel. dc bi dobil priporočila za odpravo za-mureov. Dosegel je tudi milost ter je bil pušeu pred sv. Očeta, ki so ga dobrotljivo sprejeli, in so mu podelili blagoslov zanj, za Afriko, za naša vstava. Ko sim našim inladeučem njegovo pismo bral in so slišali, de so od sv. Očeta blagoslovljeni, so bili prcčudiii razveseljeni in so se z veči dobrovoljnostjo na svoje opravila podali. G. Danici je odrinil 21. grudna iz Kima. iu zdaj mora že v \lek-sandrii biti. od kodar mi je obljubil obširno pisati, in poleni bom tudi v Ljubljano pisal ter vam vse naznanil, t G- Daniel Koiuboui se je namreč tje v Aden ob Kudečim morji podal, in meni od ondot ubozih ol ročice v v Mazzatov vstav pripeljati. I Hazgicti po ker*aH#lit»n sreiu. Svilli cesar, verh tega de so Is-jslcto rovarskiga gr. Tclcki-a pomiloslili, so tudi še drugo veliko poduik v -ami spodnji obleki ponoči ubežati. I 'lovekoder-ki divjaki nato poprejšujiga sodnika zgrabijo iu mu kožo /. glave potegnejo, dc pri ti priči dušo izdihne! Drugiiiiu celju-t iiinnili; / notarja pa so nemško obleko stergali iu v kose razmi kali. Tako sc godi. kjer začne stra-t namesto vere gospodariti' — Neki protestant v Pešti je vnovič pokazal, kako brez sramožljivosti znajo krivoverci katoliško Cerkev obrekovali. V neki kujižuri, ki jo jc v l.ipsii ua svitlo dal. pogreva stare laži. ..de katoličauje papežu božjo čast skazujejo in se mu morajo globokejši priklanjali, kot se Kristusu samimii spodobi; de se morajo vsi krivoverci z ognjem pokončali; dc ima rimski papež oblast, >v. pismo predelovati in po svoji volji zmuoževati ali kratiti; de mora Sin Božji v-»e tako storiti, kakor sc Marii ljubi." Naj bi taki učeni možje le malo pokukali v katekizem, ki sc ga nar bolj smcikovi katoliški otroci učijo, in vidili in vedili bi. kai katoliška Cerkev uči. Pa kaj pomaga, ko kert noče ua svitlohu. ker mu je ljubši po temi riti ! Dunaj je kakor judovski Jeruzalem. Križaj konkordat! Križaj Cerkvino veljavo! Križaj uboge sestre, ki b o 1 ii i m u človeštvu iz k e r s a u-ske ljubezni strežejo! To je glas judovskih listov na Dunaji. Jud bo zmiraj zoper kristjana, dokler bo jud; zastonj je drugač misliti. S češkiga severa piše nekdo, de ondi še noben list ni lomastil zoper konkordat. dc pa tudi tam šc ui judovskih vrednikov. ..Volksfrd." piše. dc ljubljanska kupcijska od bor-niča na ministrovo velevo. de naj razodene svoje misli, kako bi sc denarne zadeve povzdignile, je priporočila vstavo, svobodo tiska, verstva itd. V ..Gegenvv." pa pi-e nekdo iz Ljubljane, kako se je o ti priliki g. G. II., eden zmed obeh referentov, čez konkordat znosil, ker je možcval. de avstrijanski narodi so vselej čversto zaupali v vladine namene; iu zalo so dobili konkordat. Kratko in malo ne dvomimo, dc bo v duhu katoliške Ljubljane in vse naše dežele, ako zoper enake brezbožne napade plujcov iz našiga glavniga mesta očitno protestiramo. Vr. V llall-ll na Tirolskim sta 2 fantiča vtonila. ki sta se na reki Itii dersala. Dersavei naj si to nesrečo k sercu vzamejo. V Pragi je 8. grudna II usmiljenih sester sv. Ka- rclna Boroineja pred kardinalam Švarcenberga slovesno obljubo storilo. Avgustansko <školijst\o svari v nekim razpisu pred veri sovražnim časništvam in knjižurstvam. ki se kakor nov vesoljni potop razlija med keršansko ljudstvo, de bi mu vero do podstavnib keršanskih resnic iz serca i/.plovilo. Kim izstradati, ic rovarski namen, de bi potem z malim okrogam vred sam lakomnežem v žrelo cepnil, kadar bi bila namreč deržavna denarnica toliko izpraznjena, de bi več ne mogla svojim dolžnostim zadostiti. Mili darovi, ki jih sv. Oče od keršansko-kaioliških svojih otročičev dobivajo. kaze temu peklenskimi! naklepu. Zlasti veliko dobriga dela nova bratovšiua >v. Mihcla v prid papeževe deržavc. V Kimu je ta bratov sina zbrala mesca kimov ca 3132. kozoperska 4301, listopada 1024. v pervi polovici grudna 3»»lili škudov ali rimskih tolarjev. — Tisti dan ko so piemonteški vojaki in vradniki v Mačerati sklenili zedi-njenje ondotue okrajine s Sardinijo, so pa prebivavci imeli zbor. v kterim so se zedinili napraviti bratovšino sv. Mihela. — Ta bratovšiua se močno ra/.šiija tudi po druzih krajih. \a Dunaji je od nadškofijsiva v^lanovljcna. V Kolouii so k nji kar cele fare pristopile. V neki vasici pri Aheu-u z 200 prebiva v ei se jih je 130 zapisalo, v neki veči duhov uii 1500. Primerama revni ljudje so obljubili namesto eniga vi narja na teden po dva ali tri dajati. So pa tudi premožni, kteri listi irdt n~ki venar za druge ubožuc nase jemljejo. — Francosko pa j«- v ti reči še vselej pervo; cesarica je v ta namen kardinalu vikšimu škofu zročila 100.000 frankov; v Brttanji je znesla perva zbirka 600.000 frankov; vikši škofija Heiines je pervo zbirko 100.000 frankov v Kim poslala, t .M n li rli. Solilitbl. ) Junaška hramba napolitanskiga kralja v Gaeti roparjem vladarskih sedežev njih namene moško overa in ustavlja, in Sardinii sta Rim in lleuedke sladka grozdka. po kterih zastonj svoj gobec steguje. Hombardovanje sovražnikov je v Gaeli le malo škode dozdaj storilo. Tudi ui re-. dr !.i bila kraljica mesto zapustila. Zraven tega se po Aliucah iu diuzih kiaj.h pn livavstvo vedno vzdiguje za svojigi praviga kralja. Tudi Sicilci so zmiraj bolj nezadovoljni s piemonteško vlado. Poslali so bili odbor k svojimu kralju v Gaeto. in Frančišk II. jim je odgovorivši obljubil eniga svojih bratov za velikiga poglavarja iu posebno od-bornico | parlament). ako se mu zvesti ohranijo. lio\ar*ki slusa larini. kakor pišejo, se je v mestu Portiči vst-lil v dvor napolitanskih kraljevičev. bratov Frančiška II. ki r prišel je v ta kraj, se v zdravji vterdit. M« d drugim je naletel tudi zaklenjeno sobo, in ko sliši, de to stanovanje je bilo ua povelje kralja Ferdinanda II. zaklenjeno iz spoštovanja do sv. Očeta Pija IX.. ki so I. 1849 tukaj stanovali, si ga mož Farini kar naravnost za svijo spavuico odloči. Fnake dogodke pojasiiujcjo, od koga ima Cerkev več spoštovanja pričakovati. Zvečer oginj vstane in pokonča imenovano sobo; malo je manjkalo, de ni ves dvor pogorel. Ite^eda francoskima cesarja ob novoletnimu vo-šiiu je bila letaš mirna; če bodo tudi djanja mirne, se bo vidilo. Iz v sili stiani Francoskiga se še zmiraj sliši od keršanskih junakov, ki se v Rim podajajo sv. Očetu v pomoč. Med njimi so sinovi iz visoko imenitnih hiš. Mogoče, de se zbere sčasama |»rava ki ižanska vojska za svete pravice brambo in varstvo, ako se roparska gerdobija poprej sama sebe ne bo vjt-dla. ticncral Lamori<;icre je, ni davno, poslal v Rim 150.non frankov v podporo tistih vojakov, ki so še ostali spod njegoviga poveljstva. 1'«» 1 mlirii iu Markah, deželah, ki so papežu po-ropane. vse gomazi od piodajave.iv in baiautaveov s pro- testanškimi bibliami. in drugimi krivoverskimi ter zapeljivimi spisi. Svobodoljuba vlada, kaj pa de barantačem do-puša vso svobodo. Ko je pa kardinal - škof v Perudžii pohleven pastirski list zoper tako zapeljevanje razglasil, so potepini celo s cerkvenih vrat list odtergali iu derhali so se zbirale, de bi z berlizganjcm iu cviljenjem škofa zjutraj v cerkev spremile, kteri se je le s tem ognil, de jc skoz semciiiške vrata v cerkev šel. — K razširjanju nejevere in krivovere (urinsko ministerstvo pridno pomaga, ko katoliški mladosti jude, odpadnike in krivoverce za učenike daje! Iz Kima pišejo, de so sv. Oče popolnama zdravi in v svojim terdnim zaupanji v Boga dobre volje. 1'olitiškiui hinavcam na Laškim verla ,,Armonia" čudne levite bere. Ti možje ne morejo pozabili strašne krivice, češ de, ker sta sc Ferdinand in Frančišk II. za svoje poštene pravice poganjala in tiste kaznovala, ki soji hotli s trona vreči. Med drugim pravi ta list: „Koinej šest inescov je. kar piemonteška svoboda gospoduje v kraljestvu obojne Sicilije, in jih je v tem kratkim času veliko več obsodila in v večnost poslala, kot burbonska hiša med svojo stoletno vlado, kar vse se d> iz pisem istinito dokazati." V Sirii so postavljeni precenjevavci določili, de morajo lutki katoličanain 30 milijonov frankov odškodnine plačati. Tretjina tega denara neki zadeva mesto Damask. Duhovske zadeve. V ljubljanski škofii. Dobrovska fara je lo-kalistu v Cernim verhu. gosp. Janezu Vidmarju, podeljena. Cer no verska lokalija jc tedaj spraznjena in 10. t. m. razpisana. V goriški nadškofi i so v pokoj stopili naslednji čč. gg.: Pavel Celot ti, podvodja in spovednik na Sveti gori; — Matevž llladnik, učitelj v realskih šolah; Janez lira ti na. duh. pom. v predmestji sv. Roka. Začasno pa sta v pokoj se podala čč. gg.: Jožef K one in Anton Nanutti. C. g. Franc Visi nt in i, spovednik na Sveti gori, je izvoljen podvodja na ravno tem mestu. Cmerli so čč. gg.: Andrej Rudolf, duhovni v pokoji; — Peter Rovu i k, kaplan v Za po t k u; — Jernej I pavi c, administrator v Št. Lorenci v Berdah. in o. Pij Gasparini. duhoven iz reda domiuikanskiga. R. I. P.! Darovi za sv. Očela papeža Pija IX. Neki žnidar iz Loke 1 gold. 30 kr. Uobruiai darori. Za afrikanski misijon. Neimenovan 5 gold. — G. J. Modic 1 gold. — Omnia in honorem Dei 2 gold. - Val. in Štef. Komar 2 gold. Vogororl z gg. dopisoeavci. Gosp. Jan. Mod. na R. Še od unkrat: Zmed 10 gold. je obernjeno 8 gold. 40 kr. za časnike, 1 gold. za afrik. mis., ostanek 60 kr. po vaši naročbi. - V. č. g. St. v Br.: Paslali. in upamo, de ste prejeli? - G. Igu. Er. v G.: Smo oddali, naročili in opravili. -• G. M.: Prejeli; drujikrat. — G. F.: Drugo drujikrat. ker je že pozno. Pismi z d ena ram noče biti. — V. č. g. K.: Priserčna hvala ! — G. K. T. v G.: Smo opravili. — G. J. V.: Hvala! Š. bomo poslali po G. — G. A. M.: Drujikrat. — Le odprite torbico in z dobrim blagam na dan; bo dobro došlo. - G. --Id—: Za pol I. oboje brez; tode z. p. nc pošiljati.