Informacija Samoupravne stanovanjske skupnosti' Ljubljana - Bežigrad o stanovanjskem gospodarstvu v občini I. ORGANIZIRANOST LOO V otoJnl ijubljana-Bežlgracl deluje Samoupravna atanovanjska alo«jnast, v fcateri delovnd Ijudje in občani po nafieOlh vzajeranosti in solldnmosti zagotavljajo polltilto in anotne ukreipe za čimbolj skladen razvoj stanovanjjskega gaepodarst-va v občmi prl graa-tvi stanovanj, gospodarje-nju s skiadom 1US in poslovfliii prostorov m pri izvajanju dmižbene pomoči. Notranja organiziranoss Samoupravne stanovanjske skupno&U Je nekoliko druga^na kot Jo zahteva 9. Člen Zakona o stanovanjskili s&upr-ostib. SRS. Namesto sBino-upravnih enot za posamezoa podro6ja so orgamiziraoi tri-je odDori: za gospodarjenje 3 skladom hiš tn poslovnimi prostori, za družbena pomoč in z& graditev stanovaaj. V okviru stanovanjske skupnosti Ljubljana pa deluje tudi odbor za prenovo starejšega mescaega predela. Odbori, izvrSUni odbor in skupšfiina st> sestavljeni na osnovi parltete iz deJegatov TOSD in krajevnih skupnosti. SkupSdino samoupravne staiiovunjske sfcupnosti sestav-Ija fi5 delegatov, ki jih deiegirajo orgsmizacije zdmženega dela fn krajevne skupnosti ter druge sJcupnosti in organi-eacije. dede tia to, da organiztranost samoupravne sta-novanjske skupnosti v Ljubljan: ni v ckladu z zakonom, smo delegati na k> že vefikrai opazorili in zahtevali ustre-zne spremembe, Specifična organizlraiiost v Ljubljani rsa tem področju pa je vsekakor zahtm-aia Se dodatno angaži-Tanost delegatov v aamouprd.vm stanovanjski skupnosli. Tako zaaiovana samoupravna Diganiziranost delavcev in občanov je ±e dala določene pozitivne rezultate v spremi-njanju družbenoekonornskili cxlniosov ter uvrtjavljaiiju vpUva SKLruženega dela oa tem politiino in Boclalno izre-dno obdutljivecn področju za življenje delovnih Ijudi. TakSna orgaruziranost amogoča, da se vse bolj uveljavlja njthov neposredni vpiiv pri ureyanju sLanovanjskih zadev. 2e samo dejstvo, da so delavoi m obfiani samoupravno or-ganizirani tudi na tem podrofiju Ui da je pocrebno z nj3-hovo besedo stalno račiinaii, nart*kuje bisl^eno drugačno ravnanje izrvajaJskih im strotcovnih služb ter ostaJUi dejav-nikov ob pripravljanju predlogjv za samoupravno odluča-nje. Zafietno d^re\eto.Q deVo je v pxaksi pokazalo. da so aao. Zato je skujmi dogovor Samoupravne stanovanjske skupnostl in druabenopoiitičnih organizacij obfiine o vključitvi stalnUi delegatov v sploSne deiegacija za sarnoupravno interesno slcupoost v združenem -iel u omogoči] nadaljnj j razvoj detegatskih odnosov na ustavnih temeljih. Splošni napori delegatov v skupnostt na ceiotm siert stftnovanjskega go-spodarstva v občini se prav gotovo odražajo tudi na delu njenih samoupravnih org3ii?v. saj se je .'.kupšeina sestala na dvanajstih sojah, isn-rfilnl odbor ln posa.neznl odbori pa 90 imeli vsak po 15 dj 20 sej. ICijub temu, da to ni ustrezna osiutva za oceno, pa lahko rečemo, da je raavoj delegatskih odnosov ln raamerij ter dela sanjoupravnlh argonov gledc na dveletno clelovanje zaclovoljiv in na pra-vi poti. Ob analizi družbenih resultaiov pa lahko ugobovimo, da Je imela Sacnoupravna .itanovnnjska skupnoat piri svo-jem delu enotno podporo slmpščine Jn dnižbenopoUtita& organizacl) občine Lj poslo vanju s skladom, — pripravljanje precUagu? spiosnth aJciuv z» vattže-vanie stanovanjske^a in posl mi?g:-i sklHda, — priprnvljanje »mernic m urcjanje in varst.vo sta-novanjskega okolja — razvoj stanoviuijstee tuitnre vsch uporabntlcov sta-novanj, — razvoj hiine sainoupruve. 1.01 Odbor za gaspodar,ieu.ie je sfciailtio s progiamom iSela samoupravne stanovanjsk^ skupnosti aa leto 1976; — analiziraJ uveljavljanje deU'satske»a sisiema z aanvt-nom, da se v nonnativne akte <>ZD vnesejo oblikovane smeriiice za delo delegaolj o zadevah s pndri>6ja guspo dsrjenja, — sprejel smernice aa anaotuvitev smutnie uporabu Objektov in smutrne organiznjije vzdrževiinja, — sprotno obravnaval probleniatiko stanarin in oa-Jenmin, ter problematilto ctelltve stroškov prt objehtih v meiani lastnini, — spremljal delo nline siinioupravs (zbora stanoval-cev v hiši, hišnih svetov m zborov stanuvaiJcev v lcrajev-nih skupnostih) in pomagal prl crganiziranju le-te tsm, fcjer nl bila orgamzirana, — aprovedei uveljavttev novih štimarm s p^&verjajijem toftfcovanja iz leta isf/3 in reSevanjem ugovorav na to toč-kovanje ter deloma na sklepanju novih stanovanjsJclh oi tiajemnih pogodb. — prevzel stanovanjski sfciad od aamostoinlfa stano-vanjskiii enot, — z ostalimi lnteresnlmi skupnostmi se ;e dogurarjal In vsklajeval akcije. ki posegajo v življenje in delo stano-vanjskih sosesk, — prizadeval si je za tfsfcliijevanje predpisov s po-drofija gospodarjenja z veljavno zfikonoclajo. 1.02 Področje gospodarjraja -, sUnovanjskim in po-slovnirn fraidom je zolo obsežno ir ?ahte\'no ter v veliki meri otežkočcno zaradl: — posledic starega načina pospodarjmja. bivših sta-novaniskih potijetii, — prepočaaiega dojeroenja in prilagajanja nonm oblikam gospodarjenja jombovnth služb na eni fn hi&ie samouprave na drugi strani (neaKtivnost ne&tterih HS). — nizkih stanarta ln aezadostn^a vzdrževanja sk]a-da, — neurejenih odnosov z etažrun;i listniki, — neust.rezaie organizacija In neu&nkovitosti strobov-nlh služb, — neusklajenosti predpisov s podrofija go^podarjenja s velja\iio zakonodajo. 1.03 Glede na obseg oal^f, ki jib nova obllka gospo-darjenja nalajr^ sarnoupravni ^ianovanjski skupnostf po-svečamo vso pozomost orgauiz^ciji in <3elov:inju bišne samouprave ter organizaciji sltižb, Iri bi zagotovila smotr-no to ufitnkovito opravljanje aaioft s podrocja gospodar jenja. S postouno iiveljav:tvi)o stmfikavnJh stsnarin naj b: dosegli tako raven, da bi z (ijtmi pokrili vsaj r>snovne potrebe gospodarjenja s skiadom ftiS. Zaradj neurejenih pogorllienili odnosov z etažniir.i lastniki je poleg tega. ria so 3Lwiov?^.tsk«nu ^oKJDcarst^Ti odtegnjma prerejšnja finanfina sredst\Ta, vefiina etažnih lastnikov lzven samoupravnih ostaFSi-*v. Z ureditvijo odno-sov bi samoupravo rarfirili na c*lotno podrofije. kot to predvtdera zakon o gospodarjenui. Usfcladitev predpisov s podroCja goepodarjeoja naj bi v vefiji meri doprinesta k tt6inkyvitorti gtspodarjeaiia s skJadom hiš. 2.00 Orgftnizacija hišne samnupfavc: Gotp{»dari«ije s skJadom ht< pokrfva Stroka samo- iipravnii struktura. ki jo poleg odbora za gospodarjenje lii organov Samotipravne stanovanjske .sknpnosli pieiistavlju-jo orgaai liiSne samoupnive izrJt»r »tanuvalcev v liiSt, hiSni sveti, in zbor siaaiovalcev pri kraj -vni skupnosti). OTganiziranost hi&ne samiiupriive je oprejlel^ena z za tonora o stanovanjski skupnosti, zakonam c sianovsnjskUi razmerjih in zakonom o gospjaarjeoju s standvanjisiral hiSairti v družbeni lastnliii, ki daje pravice in ob^eznosti zborom stanovaleev in hiSaiim sveu.ni kot njiho^im iavr-Silium organom. da gospadarijo in upravljajo s sicladoni faifi, kar pa je odvlsno predvsem od orEjaniziranostl njiJiove sainouprave Po doiočUm ziikoTui o Kospotlr-rienju *nora "saJtH sui-aovanjska hl&a., ki im;t pet iiJi več sianw;uij ;meii hlšni svet. V stanovanjsklh hišah. ki linajo manj kot pet sta-no^^an). upravlja pravic in doUnostj bižnega sveia zbor staaovaicev. Tam. kjer hiSni svet ni izroljeti ali pa ne opravlja svu-jlh nalog. določi stanovanjska skupn vst za Opravljanje nujnjh zartev tz rielovi:egn podrofija hiSnib svetov orgimizacijo za vzdrževanj? slanovanjskih hiS. ki v imvuu hifinega svela in v brsme sfroškov obratovanja opravlja naloge hiAnega sveta. V slnnovanjsliUi hi5ah, s katerjmi upravlja stanovanjsiia »kupnijst, je 2«] hiSnih svecov, v U stanovanjslrih hi$ah. k.ler lilšni sveti niso bili izvoljMii. pa so bili na osnovj skl&pa skupščine izdani ukrepi za onravi.ian.ie nujnih naiog, kl so predpisane z za-fcoiiom o gospodarjenju. 3.0U Xzdrirvanje slanovaii.isk*\u;.-( in pnslovncsa sklada: Pomembna nalogn gospodarjcn.iii s skiadom hiS je predvsem vzdrževanje tega. ker mora zagotoviti ohranitev zatotoa bvalitete sfcanovaniske ntSe, sVanovanja ali poslov-nega prostora ter s tem tudi fim daljfio dobo njihove upo-ratonosti. Naloga uhranitve zafietns lcvalitete jc zelo iezavna, saj je poleg problema nizkih stanaiin In s tem pomanjkanja sredstev m vzdrževanSe Se cela vrsta perečih problemov: — od projektiran.ia in gradnie aahtevanih elementov in detajlov. — slabe lcvaJiTat.e ma,terialov, — pomanjkiilv nadaor nad svaJiteto materiala ln grad-oje, — nekuntroltj-an uvoz materiala in opreme, — prekratki gamncijski roki, ~ pDmanjkanje strokovnega kadra in kvaliliclrane de-lovna stta za \-3drževanje, — f.ehni(tai napredek proizvjdnje elKnentov in opreme tn opufečaaie pTOizvodnje. — obseg In n&ra^ vzdrževalnih del. Neredko se dogaja. da se Je pri novo^rajenlh objektlh tlk po potofcu dvpileme ganmcijske dobe zamdi lsved.be in kvalitete treba ukvarjati z vzdržev.in.1ern In odstranje-vanjem skritih napak iz časa gradnje. Velikokrat je zaradi nekontrolimnesa uvoza elementov in opresne tn zararii opustitve proizvodnje onemogofieno popravilo ali zamenjava ?, ¦jn*ikoyrednimi elemeoti in opremo. Vsekakor )e osrednji problem za gospodamo vzdrte-vanje stanovanjskega (onda oinnar.jkan.jc sred^ev, saj so ta v letu 1976 pokrtvala komai 3C c-dstotkov potreb hiSnih svetov po investicijskem vzdrževanjn. V letu J977, upoSte-vaioC 30-od5totno povišanje stajiarine. se bo stanje neko-liko izboljšalo saj bi s planiraninii sredstvi (45 odstotkov od stanarinel pofcrili skoraj SO orlstotkov potrebnth tove-sJieifsko vatdrSevalnih del. 3.01 Investicijsko vzdrževanje: Pod pojmom investicijskegn vslrževanja nasplošno ratslimo na srednja In velika popravila, kakor tudi na aamen}avo elementov, napnw m opreme ngrad.be — sta-novania. katere dnba traianja )e krajša od dobe trajanja zgradbe. Skladno z zakonom o gospo^tjrjenju se tnvesHcijsko »zdrževanje izvaja % letnlm pn.>gramom. Zbor stanovalcev biie je dolžan. da s pomočjo strokovne službe pler.ira za vsako po^mezno leto potrebe po mvesHe-jskem ^-zdrže^a-niu. Zbiranje podatfcov od hišnih s^-etm- poteka t anket-ni^ni listi, lci so pripravljeni fako. da hi^ni ;veti dejansko tahko natančno vpiŠejo brez posebnega atrokomega zna- nja vse potrebe po fnvestfcijRkem radrfevanju. Tafco zbra-ne podaike preveri strokovna služba ter zbere tehniCne podatfce za tzdelavo same^a programa. Pripomniti je, da je iapolnjene anketne liste v Lvai 1376 od 184 hišnih svetov le-te vmilo 141 in v letu ;S77 od 256 hlfinih svetov 204 Program Investieijskega radrževaj^a sprejema skiip SČina na osnovi prioritete del po pr&cUiGdni obravnavi no odboru za gospodarjenje In na sborih stanovalcev prl kra jevnd skupnosti. Dela s področja invesrtcijskega vzdrtevanja se odda-jajo s pomočjo rbiranja ponudb pc- prtaoipu najbolj ugod-nega ponudnika. Nadzor pri lzvajanju investmiiska vzdrževalnih del ter obrafiun izvršenih del vrši strokovna služba v sodelovanju s hišno samoupravo. Prfpomniti je. da je protjram investicijsliega vzdrže-vanja tako kot v letu 1975 tu4i v letu 1L)76 finančno 100-odstotno realiziran. Ftzična realizaclja programa invosti' cijskega vzdrževanja je zaradi nenehnega spreminjanja c«l materialov in uslug nekoliko m^ja. 3.02 Tefctičp vzdrievanje: pod tekoOiin vzdrževanjem smaframo manjša popravite in dela na stupnih delih in mpravah v zgradbi, ki korl-stijo vsem stanovalcem. Skladn«) z zakonozn o goapodarje-nju je tekofie vzdrže^-anje v izli]jučni pristojnosti stano valcev hiše. Sredstva i& tekočs ^"zdrževanje se formirajo Ub stanarin (v letu 1976 so po delitvi znažala 20 odstotkov od stanarln) in s sredstvi za obvatovanje predstavljajo materia)no osnovo samoupravljanja v hiši. Tekofie vzdrževanje se izva'a z letnlm prc^ramom, ki ga pripravi in sprejme zbor stanovalcev v hl^l in mora biti vsklajen z zakonom o žcspodarjenja ln Odlokom o pcdrobnejfij dcrtoCdtvi kaj se Žteje za lnvestloijsito vzdr- Seranje, revltallzt»cijo, tefcoče vzdrfevanje, obratovanje In upravljanje. Dela s področja tekočega /atlrževanja oddaja, nadziim In obračunava biW svet kot iavršilci organ zbora staao valcev v hiSi. HnaD&iD poslovanje s podrifija lekofiega vairzWan^ j&a hiSne svete vrSi na osnovi pogodbe stjokovna služba OZD »Statnvest«, nekaterl hlžni s\»etl pa sami vodljo to posiovanje preko lastniii žiro ;-3čunov prl SDK. 3.03. Obra.to\anje: Podabno kot pri tekočem vsdfževanju se pod obrato-vanjem smatrajo deJa, ki se /rSij^ na skupnih delih to napravah v svrho njiliove normalnfl uporabe. Sredstva za obratovanje se formirajo Izven st^narine s strani uporab-rrifcov sLanovanj in podovnth prostorov. Vlšina stroštoov obratovanja je poleg opremljenosd objekta v veliki meri odvlsna tu4i od sttHiaje stanovanjske knlture stanovalcev v posameani hišj. Dela s področja obratovanja so skladno z zakcnam o gospodarjenju v prlstojnosti hižne samcnjpraTO. 4.00 Stanje stanovanjskega In poslo-vne^a sklada: 4.01 Staaovffiniskl sklad: Sartioupravr.^ sfanovanjska sfcupnost občtae Ljubljana-Bežigrad ima v upravljanju 575 objektov (raftunano po vhodih) ali 8268 stanovanjsklb enot (po stanju 31. decembra 1976). Od "tkupnega števils stanovanjskih enot je v dnižbeaii lastnini L372 enot, v etaS-ni lastnini pa 2747 Kiot. ostallh 149 enot pa Je v last< JL.A, ŽTP in lastni&ko najeniniSltia snot. Skupna stamovanjska povrSina sklada znaSa 430.337 kver dratnih metrov. Stanovanjska površina družbfcnih stano-vanj znaSa 279.572 kvadratnlh metrov in stanovanj v etež-ni la^ninl 141.904 kvadratne metr?. Bevaiorizirana vrednost celocnaga stanovanjskega skla da je do 30. aprila 1976 (po točteovanju Iz leta 1985) zna-Sala 52ti.055.700 din in od 1. rnaja 1976 (po to&ovanju 12 leta 1973) znaša din 620.476.419. Revalorizirana vrednost iružbeneja stanovanjskega sklada je do 30. aprila 1976 inaiala 314.891.947 din in od 1. maja 1976 din 381.194.93fi. Povprečna velikost stanovaa)a znaša 52,05 kvadrat-nega metra in povprečno število točk 136; po lastniStvu: za družbena stanovanja 52,05 rivadratnege metra in 128 točk ter za lastniska stanovanja ~>\M kvaciratneea metra ta 152 toflk. Fakturirana masa stanarine za stanovanja v dnižbeni lastnkii na vrednosl po točkovanju iz leta 3965 je znašala dne 31. decembra 1975. teta 12.13S.S35.O5 din; od tega je bilo pobrane stanariae 11,295.567.83 din ali 93.05 odstotka. Pakturirana masa stanarlne za stanovanja v družbeni lastninl temelji na vrednost ictfkovmja jz leia 1973 in je pri upoštevanju povišanja stanarine v mesecn naju 197f> znašala 17.689.695 din; od tega je bila pobrane stanarinp 15,893.303,73 din a]i 90 odstotkov. Vzrok relativno visokega odstotka neplafiane stanarine (10 odstotkov na dan 31. decernbrn 1976) je lskati pred vsem v nezadostni učinkovitosti inkaso službe, neustrezni organiziranosti izterjevalne službe, nedodelanosti sistema subvencioniranja stanaiin in v poviianju sianarin pri uve-Ijavljanju točkovanja iz leta 1»73 ter pasivnem odnosu nekaterih stanovaicev. Povprečna letna stanarina n* stancvanjsko enolo po stanju 31. decembra 1976 znaša 3.241.09 d*r in"povpre(?na mesečna stanarinn 270,09 din. Delitev stanarine se za vsatco leto dolofi s sklepom •kupSčine samoupravne stanovanjske &Jcupno5ti. V letn X976 (od 1. maja 1976) je sianwitn neljena po nasled-njem ključu: \ — ainortizacija — tekoče vz;ir2evanje — investicijsko vzdrževanj« — upravljanje — zakonske obveznosti 20.00 20,00 43,80 12,20 4.00 Obrafiun amortlzacije se irSi na revalorizlrano vred-nost sklada in sicer 1 odstotek ocl te vrednosti, prera-fiunano na stanarino pa to znaSa 20 odstottov od stana- rine. Pod stroškl upravljanja je režija samouprame stano vanjske skupnosti 125 odstotkai in pogodbcne obveznosti do OZD »Staninvest Ljubljana« 'lii odstotkov). Pod zakonske obveznosti ipad.ijo stroSki za zavarova-nje sklada hiš. prispevek za Zvezo stanovaiiiskih sfcupno-sti, prispevek za zaklonišfia v viSuij 1 odstotka od stana-rine in obresti od kreditov sklaUa fc«. 4.02 Sklad poslftvnih prctstorov: Samoupravna stano-vanjska skupnost občine Uubljana-Beiigrad iraa v uprav-tfanju 140 poslovnih prostorov. od katerih je W7 v drui-lieni lasmtni in v 13 v etažni lastnmi. Skupna poslovna površina znaZ-% 13.586 kvadralnih me-trov od tega 11.251 kvadratnih matrcv poslovne povrSine 1 druibeni lastni in 2.315 tevadratoUi n-etrov poelovne ipo-vršine v etažni lastnini. Revalorizirana wednost druzoEPesa poslovnega sklada do 30. junija 1976 je znaSala 13,20! .203.^4 din in po revalo-rizaciji od 1- julija 1976 1 revalorlzlrsn.i vrednbst do 30. ju nija 1976 faktor 3^1 42543.866.M din. Fakturirana najemnlna za piiSlovne prostore v druž-beni lastnini na dan 31. decembra 1970 znaša 1.172.285 din in plačana 1,125.393 din ali 96 udstotkov. Podobno kot pri stantfrinah mara-no opozoriU na pro-blem nizkih najemnin saj je znožala povpre&m raje.nnina za kvadratni meter poslo\iie povT^ine do 1. oktobra 1976 komaj 7.50 din. Sorazmeroma veliko fttevilo poslovnih prostorov pa je imelo najrainnino po 1, 2 do 5 din za kva-dratni meter. S sklepom 15. seje izvTSUnega fdbora samo.ipravne stanoranjske skupnosti so obnov]jer.e najemne pogodbe za minimalno naiemnino In ?icer 20 din na kvadrainl meter poslovne povržim k&r prara&prav ni v skladu s Odlokom 0 evidentiranju cen storttev, vendar je prifiako-vati uveljavitev odloka 0 maksimalnUi najmeninah za Obraočje mesta Ljubljana. ki je ie ^ripravljen m predvfcle-va maksirnalno najmenino za poslovne povrStne 20 din za kvadratni meter. Delltev najeinntne se vrši po U>tem ključu, kl velja za delitev stanarine. Omeniti je obftutno pomanjkanje poslovnih prostorov saj se je zadnja leta z rušenjam sr&jiovanjskopaslovnih objekcov stanja celo poslabšalo, kot tudi na starostno strukturo poslovneKa fonda, saj j-> komaj 20 odstotlcov lega mlajfiega od 20 let. III. DRUŽBENA POMOC 1.00 Področje dražbene potnoei, ki je zdniženo na m-voju mesta Ljubljane, neposred.no upravljajo delegati pe-tih samoupravnih stanovanjskih skupnosti preko skupfiči-ne SamcmpVavne sianovanj?ke skupnosti tjubljsna. niene-Ea tzvi-šiinega odbora in odbora za družbeno pomoč. 1.01 Sredstva za družbeno pomoč se formirajo i% 30odstotnega dela 6-odstotnega stanovanjskega prispevka ter 6-odsLotnega stanovanjsksga prispevka zasebnih delo-dajalcev, kai znaša v Ljubljani ca. 18'»—190 milj. din letno- V skladu z določili zakona o družbeni pomodi v sta-novanjskem gospodarstvn. odlolti skupščine mesta Ljub^ Ijana, samoupravnimi sporazumi ter pravilniki stanovanj-skih skupnosli obCin se sredstv.i zbrana za oružbeno pomoč v stanovanoskem gospodarstvj lahko koristijo za: — gradnjo ozlroma nakup stnnovanj za deiavce z niž' Jimi dohodki, mlade dmžine, upr.kojraiks in upokojence In invalide ter upravič^iee do sfcUne družbene pomoC-i, — delno nadomeštitev stanarine, — premiranie namenskeg^ varievania, — re^evanje stanovanjskih vpiašanj delaveev zaposle-nih pri zasebnth delodajalcih, — za znaastveno raziskovab\o delo na področju stano-vanjskega gospodarstva. * Do kcaica leta 1975 je bilo upravfčencem do dmžbeno najemnih stanovanj na obmodju Ijuijljansklli oWin razde-ljenih 403 stanovanj. V letu 1976 je bUo kupljenih s sretlstvi družtoene po-moči 1300 stanovanj in sicer: 'a deiavce z nlzkimi dohod-ki 850 stanovanj, za upokojence in invalide ?50 etanovanj. za mlade drtižine 200 stanovanj. V preteMem letu je bilo že dobljenih skupno 1030 stanovanj. Zagotovftev oziroma nakup stanovanj je bll povezan 2 mnogimi težavami pri razčiščevanju naSth pogodbenili odnosov s soizvajalci stanovanj, ves Cas se srečujenio z izredno visokimi razlikami med izhodiščno in končno eeno za kvadrat,ni meter medtem ko opažamo in prifiakujemo pozitivne spremembe na tem podroCju v obdobju, kl je pred nami. ko borto sklenjeni ustrezni dražbeni dogovori !n samoupravnf sporazumi o graanji sosftsk ter o cenah kvadratnega metra stanovanjske povrfine. Področje družbene pomoči je vseJej krilično izpostav-Lteno, kar je razuniljtvo tudi zaradi viSine sredstev. za katera smo se dogovorili, da jih izdvajamo v te namene. Zaradi navedenega je nujno potrebno, da vse naSe pro-grame preverjamo, jih izp^prjlnjujem') ter usklajiij^nio z ostalimi skupnostmi v Ljubijani. pi-i tem pa vodimo tako politiko, da je tim večje ^tevilo delovnih Ijudi in obea-nov vkijučeno v proces odl"Canja v vseh oblikah dniž-bene pomoči. Nadaljnjl razvoi sanicupravnHi lazmerij v stanovanjskem gospodarstvu mora dosodanjo ngotovitev upoštevati. kar bo vsekakor vplivolo na bodoči razvoj od-nosov na tem podro5ju. . 1.03 Na pmrjeno prednostno listo je bilo uvršienih \z občine Ljubljana-Bežigrad naslednje žtevilo upravitencev: delavcev z maihnimi dohodki 35, upokojeneev in invalidov 32. mladih družin 33, skupaj 150. Do konca leta 1976 je bilo dodeljenih upravi^encem tz občine Ljubljana-Bežigrad shupno 116 stanovanj 06 tega: delavcem 2 nizkimi dohodki 76. upokojencem in in-valldom 13, mladlm družinam 27, skupaj 116 stanovanj ali 77,3 odstotka, ostala stanovanja f54) pa bodo dodelili do junija 1977. Za udeležence NOV je biio v letu 1376 dodeijeniii 70 stanovaaj, od tega udeležencem NGV iz občine BeiigTad 8 stanovanj. V okviru že Gmenjenih potrjenih prednostnih list npravičencem do družbeno najemnih sianovanj je bito v letu 1976 reženih tudi 43 upraviOencerti stanujočib. v ba-rakah in 21 stanovanj VI. in VII. kategorije občanov obči-ne Ljubljana-Bežigrad. Pripominjamo ds je bilo v okviru družbene ponoči na nivoju mesta Ljubljana v Jetu 1974—1976 rešenih 303 dmžin stanujočih v barakah, 2SJ družin jz slanovanj VJ. in VII. kategorije in 34 družin delavcev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih. LM Poleg dodelitve družbeno najemnih stanovanj je bilo \z sredstev družtoene pomoči odobrecio korišfenje pu-sojll za gradnjo alj nakup sianovanj aJi adaptacijo po obeh natečajih v sktipni višini 5,790-000.00 dtn in to za detevce zaposlene pn zasebnih delodajalcih. 1.05 Za pomofi Kozjanskemu in PosoČju je družbena pomoč na nivoju mes:a Ljubljane prispevala iz družbenih sredsrev 7,4*11.177,65 din. Na osnovi določil zakona o druz-bam pomači pa so prispevale samoupravne stanovaniske skupnost4 Ljubljana za finaaciranje znanstveaio lazisko-valne dejavnosti v !eiih 197-J—1&76 skupno 4,033.073.00 ttln. 1.06 V Istu 1976 se je tudi intenzivno prlst-opilo k raz-mSevanju odsi,ranjevanja barakarskih naselij; kot prvo je bila sanirano barakarsko naselje v Dečkovi ul. Iz tega na-aalja se je preselilo na TomaCevsfco cesto 79 drutin. V ta namen so bdli adaptirani in na novo zgrajeni montaž-nt objektl, za kar je bilo vioženo 11,079.707,00 din iz sred-stav družbene pomoči. 1.07 V okviiru druibene pomofii 5o refievali tudil sU-novanjske zadeve obfianov Bežigrada in sicer: dodeljeva-rvjo stanovanj po Pravilruku o oddajanju stanovanj s ka-tarimi raspalaga Samoupravna stanovanjska skupnost Ljub-Vjana-BežLgrad, zamenja.va sianovanj. izdaia saalasij za za-menjavo in razpolagalno pravico. Na oanovi sprejeiih sklepov odbora za družbeno po-mofi Ljubtjana-Bežigrad je bilo v letu 1976 dodeljenih 5 stanovanj obfianom, ki so bili najbolj kritični primcri (socialno m zdravstvcmo ogroženi upokojenci, mvalidi in maiere-sainohrantlke), Pri zamen,iavi stanovanj se ,ie reševalo predvsem ude-ležeiice NOV, zdravstveno in socialno ogrožene družtne '.n liste, ki so živele v utesnjenih sttmovanjskih r.^z-merah. Rešeno je bilo 8 primerov udeležencev NOV '.er 1 primer saradi neprimernosti stanovanja. 1.08 Sredsi,va za delno nadomestitev stanarlne, kakor tudi sredstva za premiranje namenskega varfievanja, ki so biia zagotovljena z vsaJtolet.nim linanfiniin naj;rtom, doslej še niso Mia KoriSčena. Meiiimo, da je vzrok za rakSno stanje na področju debie nackmiestitve stanarine predvsem v sedanji višlni stanarine, medtem ko je sistem premiranja namenskega varčevanja še nKlogjajen in smo ga vfcljufiili sktipaj s stanovanjsko podružnico Ljubljanske banke v program dela za 1977 leto. Predvidevamo, da bo v letu 1977 poLrebno reč sred-stev planirati za realizacljo obeh področfj, predvsem pa sa delna nadomestUev siariarine. 1.09 Poraba sredsteiv druibene pomo^i Je zakonafco toi-no opredeljena. vendar opažamo, da se kazejo vse večje pou-ebe po koriščenju teh sredstev tudi za druge namene kofc so: sodcslov-anje pri gradnji doma za (Riarele. štu-danr.skih in dijaikJh domov Itd.. sodelovanje tiri (>dpnivi barakarfiklh naselij in stanovanj VI. in VII. kategorlje. Zaradl navedmib ugotovitev menimo. da se je v LJub-Ijani nujno potrebno dogworiti o eventuainfh sprKnem-bah immenske porabe sredstev dpjžbene pcMnoči oz. zavze-tl stališfia, do katere meje naj še obdrzimo današnji si-stem odnosno sedanjo porabo teh sredstev. Pri ^em izpostavljajno. da so se stanovanjske sfcup-no5b obiui Ljubljane s sredstvi družbene pomo« že vključile v so{lnsnciran,ie domov za ostarele obCane me-sta Ljubljane, da pristopijo k dni*'n«iemu dogovoru o odstranjevanju barakarskih naselij ter stanovanj VI. m VII. kategorije v LJublJani. da smo zakonsko vezani » safiiiancLrsnje dijaških in itudentskih domov in da s sredstvi družbene pomoij reSujemo ludi s^noranjsita vpraSanja boreev. GVede na naveaeno je nuino Ueba cpre-deliti, v kakšnem razmerju naj v bodoče reštijemo pro-bleme deiavcev z nižjimi dohodki, mladitt družin in upo-kojenib občanov, istočasno pa se moramo opredeliii. 6e kaže pri letošnjern natečaju za dodrtitev družbeno najmn-nih stanovanj še vztrajati na pt^oju 5-letnega stalnega ta-vanja v Ljubljani, glede na sodbo ustavnega sodiSfia SBS- Ker nimamo zakv in cen stanovanjske gradiive. Giede na to je o&Lno. da pri nas ta proces teče že ves Čas povojne graditve. prj čemer so blli v raz-ličnih obdobjih dasežerai razliLft uspehj. Napačno je mnenje da industnalizaclja pomeni saiuo prelabrikacijo in montažo manjših ali večjih gratlberah elecientav. Takšne oblike industrializaeije lahko smatramo lcot dejansko indusM-iahzacijo v primeru. fie pomanljo zai-2anje stroškov gradif.ve. Ob nezmanjšan! kvaJitetn stano-canj se v gradbaništvu dogaja, da podjetja nabavijajo mebanlzacijo in opremo, kj znatno presega njihove de-jaaske potrebe in možnosu LzkorISta«ja. kar povzroia pre-tirano obrememiev podjetja z amurcizacijo :n zviSuje Stro6ke gradrve, fietu&i takšna mehunizaciia m opreraa pomeni Induscj-ializacšjo graditve. Zato moramo industfia-lizacijo stanovanjske graditve prilagoditl našiin dejanskira potrebam. obsegu planiranja stanovanjske graaitve. raz-položljlvim gradbenim materialom. kvattBkacsjski struk-tori deiovne sile vn dru^im dejavnikom, ki b; omogočili % uporabo ustreizne opreme tn mehanizacije znižanje stro-škov stanovanjake graditve. Posebno pozoraost )e t-reba poavetita rinaii^iujiii (obrmiškira ixx instalacijskim *>to-rltvaml. pn katerih nastajajo najvefije ovlre na poti k hitrejši in cenejši stanovaniski graclitvi. zarad; p&manj-kanja kapacitet in neitstreznih delovnili tnetod. IM 3 sklet^tvijo sJiimmega družbenega d(»govora o na&nu oblikovanja cen v stanovanjski graditvi in z druž-betumi ciogovori. ki so ]ih na podlagl 'ega dogOTora sk)e-iiUi merodajm dejavnUd stanovanjske graditve v oMini in mestu naj bi družba vpllvala na realnejše oblikovanje cen »tauovanjske graditve. s Cemer naj bi dose^li reta tivno znižanje cen. ob enaki kvailteci gradiwe. Pri r,em ima).} pomembno vl<^o koordinacitski odbon za izgrad-njo stanovanjskih sosesk. fet so organizirani pn samonp ravai stanovanjski skupnosti obfiine Ljubljana-Bežigrad in porezujejo vse dejavnike v stanovanjski graditvi, ltar pa seveda odloiilna vpliva na urejanje na&tetih t^av m od-pravo ugo«jvljenih pomanjkUivosU. Temeljnt cLIji: 1.09 Samoupravna stani>vanj9ka skitpnost: obCine t-jtdi-ljana-Beiigrad kot osnovni nosilec nalog s pudrofija sta-aovaniskega gospodarstva, se bo zavzomala, da bodo v srednjero6nom oMobju izpolnjene predvsem naslednje na-loge- — v največji možni merl je potrebno zmanjSati stano-vanjski primanjkljaj do konca 'iHia 1980. Tako izhodišče bo možno uresnifiiti le z organizlrano stanovanjsko gradnjo, ki se odvija na programirai-iii zem!.|iLCih in katere stnn daxd je vsklajen s sprejsturu merili stanovan.iskega stan-darda. V naslednjem sredrijeic/T.em obdobju pa bi pokri raii pocrebe novih gospodinisiev. nadomeSfiali zasiina sta-oovanja z buljšimi ter 'znciševali s^anovanjsjci standard. — predvsem je potrebno dokončati te prlčete stano-ranjske objekte in koncsntrirati stanovanjska gradnjo oa družbeno usmerjeJiih jriUibiSf:1!! v sklopu piedlaganfh razvoinih območij za prihotoie srednjerofina obdobje. Tako bomo vskladili stanova-iisko *ui-dnjo ;: raz^'Ojem me sta In s tera boij racicmalno Usrnbljali mfrastrukturo in hdi} smotrno dograjevali 2& diiigoru&injiSe re9evan.'e organizacije na po dročju sianovanjsks graditve pa pripraviti poglobljeno imaUzo Liciplt-žBncev, njihove vrste in cibsega del« ter pre- dlog kompleksne metode mrežnpsa programiranja: — z družbetum tiogovorom o na&nu obbkovanja cen scanovanj na območju ljubljanskih obfiin je omejiti na> claljnje zviSanje cen stanovanj, — iMeresenle bodočih stancvanj je urganizirali v sa* muuprBvn« celote stanovan.iske s^^eakc. ki bodo delovale v Času graditve posameraie soaeske In se istofiasno orgB-nizirale v bodofie upravljalne stanovsnj.ske»a sklada (zbor tfanovalcev. h!Snl svet), — družbetiii ]e organiziraU ln usaierjatl sasebno grad-ajo. ki bn raoraia še nadalje prispevati k odpravi stano vanjskega pnmanjkJJaja in da lalikalnu preusmeritev sta-ruivanjske polttlke na pretežno Jružbena gradnjo zaJneva čas. Zato snialramo, da hi bil7 v prihudniem ubctobju smisebio enodru?,inske ?asebne gmdnje intearatno vklju-fitt v pojem nsmer.lent» gradnje. ?. organizacijskimi obli-kami, kl so prilagojene zasebnf gradnji. Ob lem moramo opozoriti, da iudi rapubliSka zakiintKlaja ptmovno sega na to podroffje ?. zakonom o srariuvanjskih zudnigah, Da bt dosegli racionaUzacijo in boliSe ilv\jenisko oko-Ije na p*xl.r-*5ju zasehne gradn^e. prsdlaKamo, da se enako fcot pri dnjčbeni gradnji: a) Oblikuje dogovor o izboru zemljiše. na karera bi ae v srednjPTo^netn obdobju usmerjala enodružinskn gradnja za uste obfane. kf niso vezani na domačo zemi.io, b) Oblikuje predlog organizacije enodnižin.sfce zased-be gradnjc kot. tntegrainega dela usmerjene graditve sta-novanj. OpoSterati je pofcrebe ostalih kategori1! občanov. sim-sklh prebivalcev raesta. (eot so de!ayci iz drugib krnjev, dijakt m Studenti, ostaii samski delavci itd. Odsotnos pcxlrobnih ln Jasnih druibenih izhodiSO za nameitlan samsJiUi domov v ijubijanski reglji neoehnj pnvzn te/ave pri iskanju in pridybivanju U>kacij, fc pa ne na>tai»jo zaradi pamanjkania urbanistifine dijkumeniaci-je fflli zemljiš&i. na katerih bi po urbantecičnih do-kuraentih lahkD gradili samske domove, temvefi zaradi rn&lsebojrw^H uiinkovanja vrste dejavnikov, ki sodelu,jejo alj vplivajo na dejansko pridobiterv lokacij. Zalo bi bilo pofr&bno aa območje obfilne identificirati nosilca. akciie, ki bo v tvzi programiranja puve-zovtil po-samezne mvesiitorje in pnpravitl dogovor o jhtdrobnejžili clnii/oenih UhodEšiih za razmeščanje samsklh š'xuc?v »npr.: alj v okviru s^am>vHnjs4cih sose^t, ali v okv-ru za to do-ioC-«nih zemljiSt. ali v večjih skupinah aJi frspevmo m vključent) v družLosko stanovanjsko okolje jpd.ž 2a dol-gorofinejše režitve in strokovno utemeljen prograin načma jraditve m razpi>re)anja samskih stanovauj v prostini, pa bi bilo pot,rebnu pripraviui kompleksno jn poBloblje-no strokovno grad:yo. V. NEKATERl ZAKLJUČKI IN PREDLOGI a) za podfučje- deiovanja samouprave in dele^aiskih odnosav. bt usposobitev strokovnih služb za opravila, ki jjh zaJson neposredno oalaga saJnoupraviU stanovanjstd skup-nosti, cT isdelava nekoxerih skupnlh osnov in meril. ki so fjoirebna za občkio in mesto Ljubljana. kot enotno arba-no naseiie 1.0H V sa.moupra.viu stanovanjski skupnosi LJubJjanfl-Bežigrad m drugfa zainteresiranib organizanjaii in ifcup-nostib na podrttfju stanovanjskesa gospodarstya bomo morslt v bodoče u^merjau svoje delo: — za razvijunje in utrjevanje delegatskili odnosav v stanaranjski sannxipnwi tako, da bodo delegari stanovanj- ske stouspnosts izhajali iz ustreemJh delegadj, Jcjer W v sodeiovanj« z zdruieeuni delom in obfianl dobivall napot-ke in stališča za svoje delo, — za zagotovitev čim širše daaegabske osnove za ob-ravnavo in oblilcovanje slailiSč za sainoupravno odločanje v tesneljnlb ia drugih arganazaaijah združenega dela ter delomih slcupnosti, kakor budl v zboru staaovalcev, hiSaih svefth tn torajevnlh skupnoetiih. — da bomo povsod tam, kjer fe m organizirana hi-finfl samouprava takoj obiikovali zbore stanovalcev in hi-flne srete ter omogočtli, da prevaainajo n&loge upravljacnja to goapodarjenja s stanovanjskimj hUamd v družbeni la-stnind, — za pravo&tsno po&lljanj« gradiva za seje samoup-ravnih organov stanovanjske slaijmosti zaradi kvalitetc ni poglobljene obravnave v delegacijah oziroma v konlerco-cah delegacij. 2.00 Obaefaie naloge, ki Jih nova organizlranost stano-vanjske dejavnosti nijula^a stanovanjski skupnosfci aahte-vajo ustreano delovanje sirokovnih služb, zato bomo na-maatli vso pozornost kactrovsldin ln druglm problemom, )d so prisotni v OZD »Starunvest Ljubljana« ler taJco po-magali prl formiranju take speciallzirane OZD, ki bo a Bvajiim strokovninri kadn sposobna omogofiiti uClnkovlto lp amotrno opravljanje nalog ze. hišno samoupravo in sta- oovanjsko skupnost. To pa bo možno predvsem i ustres-ao študijsko in kadrovsko politiko. 2.04 Prou6itev možnosti za organiziranje nekateiili la-sftnih strolcovnih služb pri Samoupravni stanovanjsld skup-nosti ter take O2D posebMega družbenega pomena v ob-6kri, Jcl bi bila sposobna izvajatl naloge za potrebe ceiot-tie stanovsnjske samouprave in to predvsem gleUe na spe-clfično organlziranost in probleme, ki se pojavljajo v vsakodnevmi prak&l. 3.00 Zatiteve bodoče organizlranosti: 3.01 Ra^ložitev nesitoiadja z 9. Cl. zakoma o stanovanj-sJcth skupinostlh m prouČitev sedanje organiziranooti v LJabljani, . . 3.0G Izdelava orgartlzacijskJh riavodtl xn smemic ea bofljše delovanje hlAne samouprave. Llnanciran,iB poslova-nja, tehničnih sLoritev fpralvseaTi a-Ttomatska obdeiava Li-n.Mtfnlh podatkov hi&ilh svetov in samoupravne stanovanj-ske skupnostš). 3.03 Poživitev politiCne aJtclJe za osveSCanJe deiovnih yu