Vozniki, ste pripravljeni na led, sneg, meglo?    i
Sneg. Beseda, ki pomeni sproSčeno zimsko rekreacijo na zasne-¦ ženih pobočjih in beseda, ki povzroča tudi obilo skibi vsem udeleJ žencem vprometu.                                                                      |
Sopotnika snega sta led in megla, ki povzročata voznikom nevšečnosti, ki jim marsikdaj niso kos, posebno, če niso pravo-časno poskrbeli za svpjo in tujo vamost.
Kaj govorijo cestno-prometni predpisi o opremi osebnega avto-mobila in vožnjo z njim v zimskem času?
-    Vsako motomo vozilo mora itneti med vožnjo v pogojih zmanjšane vidljivosti, kimor štejemo tudi meglo, sneženje ali dež, prižgane zasenčene luči.                                                  ¦
-     Za vožnjo v zimskih pogojih mora imeti avtomobil brezhibne ™ otiralke vetrobranskega stekla, napravo za pranje vetrobran-skega stekla in prezračevalne naprave, ki onemogočajo zaro-sitev stekel.
-     Avtomobil mora imeti, vsaj na pogonskih kolesih, gume z zim-skim profilom, sicer pa gume s celoletnim profilom na vseh kolesih, ter obvezno snežne verige.
Priporočjivo je, da ima voznik s seboj tudi strgalo za led, metli-co, manjšo lopato in po možnosti tudi nekaj peska. S temi pripo-močki bo lahko očistil avtomobil snega in ledu in si pomagal na« cesti.                                                                                    f
Voznik bo pred vožnjo očistil vsa stekla in luči umazanije, ledu in snega, ki bi ga med vožnjo lahko motil in ogrožal vcznika za seboj, če bi zapiate snega letele z avtomobila, preverij bo vse luči na avtomobilu in šele nato odpeljal.
Vožnjo bo vselej prilagodil stanju na cesti, povečal varnostno iazdaljo, prižgal luči in vozil skrajno previdno, kajti nikoli ne ve, kje ga čaka na cesti led, megla ali sneg, kljub temu, da je cesta na pogled suha. Najnevamejša mesta so na mostovih, v tunelih, usekih ali ob gozdu, kjer sonce podnevi ne odtali močne zmrzali.
Za vožnjo po ledu ali snegu si velja zapomniti, da niso do voljene nikakršne nagle kretnje, posebej to velja za speljevanje, pospeševanje, zaviranje ali zavijanje, kjer lahko kolesa kaj hitro zdrsnejo. Najpametneje je, da na zasneženi cesti pozabimo na zavo-re. Pospešujemo počasi, zaviramo pa z motogem, tako da posto-poina pretikamo hitrosti navzdol. Če avtomobil po snegu ali ledu zdrsne, tedaj morarno izklopiti pogon, z volanom pa skušamo i^eti avtomobil. Zaviranje ali pospeševanje v taki situaciji nas bo pri-peljalo do najbližnjega jarka,
In še o snežnih verigah. Te so namenjene le vožnji po snegu, pa naj bo zbit ali ne. Snežne verige omogočijo pogon avtomobila v pogcjih, ki jim niso kos nobene še tako dobre gume, obenem pa omogočajo vidijivost avtomobila in zaviranje. Sicer pa velja, da z verigami vozimo največ do 60 km/h.
Seveda pa verige niso primerne za vožnjo po ledu ali snežni brozgj. Vozniku sicer dajejo varljiv občutek boljšega oprijema ko-les, dejansko pa zmanjSujejo učinek same gume. Na ledu bodo verige hitreje zdrsnile kot pa guma, v snežni brozgi pa je učinek enak vožnji po suhi cesti, kjer veriga zmanjšuje stik kolesa z cesto. Voznik, ki bo verige uporabljal tako, bo poškodoval gume, naj-verjetneje pa tudi druge dele avtomobila.
V trgovinali je moč dobiti več vrst verig, vendar pa naj voznik, ki bo pozimi več vozil, kupjl boljše verige, ki jfli je tudi laže na-takniti. -Če do sedaj še niste natikali veiig na kolesa, poskusite to prvič doma na toplem, da vam na cesti ne bodo delale težav.
Svet za preventivo in vzgojo
v cestnem prometu
s članico Avto-moto zvezo
Slovenije