Ljubilo"4
43
tnice ^ Ir bes«""
jfllh **
OSREONJft KNJIiNlCA
PPIIVIukSKI dnevnik
IKIjl
Cena 200 lir
Lelo XXXIV. Št. 40 (9952)
TRST, petek, 17. februarja 1978
Mv!0RSK1 dnevnik j« zaCel Jziiajatl * Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim razmnožen na ciklostil Od 5 do 17. septembra 1944 ^cu pn Gorenji Trebuši, od 18 septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim
je tiskal v tiskarni »Doberdob*
pri Idriji, do 8. maja 1P45 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
> bil*
oni*1'
PLAZ KRITIK NA RAČUN POMANJKLJIVIH ANDREOTTIJEVIH PREDLOGOV
Npeto vzdušje pred današnjim vrhom šestih strank
IPI IN PSI ZAHTEVATA SESTAVO PARLAMENTARNE VEČINE
-
Craxi in Berlinguer bosta zahtevala, naj KD spremeni svoja dosedanja stališča, sicer je pozitivna rešitev vladne krize nemogoča
Na Andreottijev programski osnutek se je usula prava toča
i Sv Sem Postaja očitno, da je poverjeni predsednik vlade upal, da Nh u°‘lm meglenim dokumentom zadovoljil vse, a se je zmotil pri S jiJT^idnosti. Srednjo pot je zgrešil in sedaj se z njegovim osnut-sa,no socialdemokrati in »dentonacionali*, se pravi nc-
skupine, ki životarijo v senci KD.	' ‘ '_______'
:«t, .0,o je v teh pogojih, morda bitu"10' ker še ni slišal najhujših N Ds revidno iziavil časnikar-Hj,™ srvčanju z. delegacijo KD 4* y * tri ure), da «se reakcije ■kl*ajj *®vnem pozitivne*. Tako je ;wr“eati «vrh» tajnikov šestih S *a danes, ob 11.30. Tajniki i* 9e K*Vrlls Pr'šli, je pa verjetno,
Iv Zadr|ji, razen če KD ne l?U7" a na9elne zahteve KPI in da .1° treba jasno dol o
lN«pnJ “Okovanje prave parla-KuTj* večine in torej vsem stran do KPI) priznati »pra-iS n. ,znosti» prave večine. Med I * Cra»fVicami so, kot sta pojasni-wil	Berlinguer, «jasna dolo-
V^e-ama, strukture in sestave |li>, Ater njene nadaljnje dejavno-
m
.ri
K"
4^' D°	tem načelnem
P°iasoila svoje stališče in ie razgovor še možen, si-
5&
at; a 'J
m\
< jet^
sf *f *
z »vrhom* klavrno zaklju-
čil Andreottijev poskus, da sestavi novo vlado. Kriza se bo šele razbohotila, po krivdi KD.
Ko je Andreotti razdelil programski osnutek s političnim uvodom, v katerem ponuja neko skrpueano o-bliko solidarnosti med strankami, ne da bi jo imenovali «večina* in ne da bi ji priznali vse značilnosti takega nujnostnega zavezništva, so vse stranke sklicale svoje vodilne organe. Najvažnejši sta vsekakor bili seji vodstev KPI in PSI, nato pa še popoldansko srečanje tajništev delavskih strank, ki sta ju vodila Berlinguer in Craxi. S teh sej jasno izhaja ostra kritika na račun demo-krščanskih predlogov in zahteva, naj Andreotti in KD sprejmeta globoko spremembo svoje prvotne zasnove. V nasprotnem primeru bodo pogajanja brez haska.
Berlinguer je časnikarjem dejal,
po srečanju s Craxijem, da bo današnji vrh »najpomembnejši sestanek te vladne krize*. Tajnik KPI še dodaja, da bo postavil «načelno vprašanje*, ki ne zadeva samo njegove stranke, pač pa usodo Italije. KPI »zahteva sestavo vsaj parlamentarne večine, ker je znano, da ostane glavni cilj sestava nujnostne vlade narodne solidarnosti*. Berlinguer je natančno meril besede in prav skandiral: »Vemo, kako nastajajo večine: dogovorijo se o programu, razpravljajo o strukturi vlade in sprejemajo vse pravice in dolžnosti, ki so za' parlamentarne večine značilne*.
Berlinguer se je nato skliceval v glavnem na izjavo, ki jo je po seji vodstva KPI dal sen. Gerardo Chia-romonte. Ta ja poudaril, da je najbolj boleča točka Andreottijevega predloga v tem, da se »očitno ne zaveda, kako resen je sedanji položaj* in to je opazno bodisi v političnem, kakor tudi v gospodarskem delu pro grama. Nesprejemljivi so, na primer, predlogi o reformi sil javnega reda. V programu sploh ni omenje-
''»'"iiiii m	a,|„„„lliiln,iiil,i 11,1,1111111,, i„ nun m iiiMiiiiiimiiiiitniii i, iniian iitiniiiiiiiiiiiii m 11111111,111, m m iiiiiiuiii n itili n iiiim
PRED NOVIM KROGOM POSVETOVANJ V VVASHINGT0NU
eli’
j•
ifij-
inio
[C ‘irt«-1
i d
tel11 A-j kuri’
'■(A
Irt
lir
\&
0-
■iti
d
it’
■D’
0
ef
0
0
V
»■
jl
ir
t
S
e I i-1
t
'il
Veleposlanik ZDA Richard Gardner 0 ameriško-italijanskih odnosih
Ston poudarek na «posebnosti* partnerskih odnosov v NATO in strateški vlogi Ita-* v Sredozemlju - Prikrita grožnja v zvezi z nadaljnjimi ameriškimi investicijami
hw
»vi n~~ Uradni in dokaj grobi iz-bvajj- *rterjeve uprave o naspro-- .Vstbpu KPI v italijansko Wj . »leclijo sedaj diplomatsko i • TY\Č>'eteria »šifrirana opozoriti! ^l°krat ^ prav v trenutku,
• ladna kriza prešla v zaključ-*D*t n j'a.ibolj delikatno obdobje, V ^ini ;,lr-eriški veleposlanik jStraj ; Richard Gardner. Prav ie veleposlaništvo iz Ulice ^ ^Poročilo, da se bo Gardner h* ^Prihodnjega tedna odpravil
v	trimesečna posvetovali ja* Nfe^n°' k-ier bo o italijanskem k e,n položaju poročal Beli hi-
anjemu ministrstvu in kon-
vi	" Washingtonu in New Vor-j Gardner mudil deset ctni.
»ji. h.,01 pa se bo udeležil, v Ita-klubom indu-
s
zvezo
’ltot«!lekalerili srečanj ^jcev* in turinsko
je prav te dni dal daljši ^lajT revi.ji »Epoca* in v njem ■id	tvoje poglede na italijan-
arnost in dolžnosti ameriške-
vrie.
Poslanika.
Tako Gardner najprej pojasnjuje, čemu znana izjava «State Departe-menta* z dne 12. januarja letos. Dolžnost veleposlanika.“tH-avi Gardner, .je iskreno in verodostojno seznanjati ZDA z italijanskim položajem ter Italijo z ameriškimi oce nami. Izjava, »State, Departementa* o tem, da bi se morale italijanske demokratične sile boriti proti večje, mu vplivu KPI. pa je bila potrebna, da se odpravijo nerazumevanja in pove, kakšna so resnična čustva Carterjeve uprave.
Gardner pri tem pojasnjuje, kako tesne, tako rekoč «posebne* so vezi med Italijo in ZDA, ki imata »skupne poglede na vprašanja miru, svobode in človekovih pravic*.
Gardner pri tem vzhičeno govori o vlogi Italije v NATO in skuša popraviti vtis, ki ga dajejo ocene nekaterih drugih evropskih partnerjev, ki to vlogo 'odločno podcenjujejo. Italija .je pomemben »atlantski* partner, meni Gardner, ker spada v okvir zapletenega varnostnega sistema pred morebitnimi agresivni-
""•tllllllllllllllinilllllimilllllimMlllltMIIIIIIIHINllllllMIIIIItHIIIinilHIIIIIIIIIIIIMHIItlfMlllllllt
Atentat na funkcionarja tovarne Alfa romeo

MtčjL' 1 , *
. I
■' i;*-
1 y ' i i
v*Mn<ln*ka nekc »U-ralcve teroristične organizacije sta včeraj zjutraj v n 1 an« napadla in ranila Inž. Domenita Segalo, funkcionarja, ki je l^r^šonainem uradu družbe Alfa romeo vodil odsek za zaposlovanje hj, |kaPlranlh. V atentatu je bilo lažje ranjeno tudi neko 17-letno dekle, »'■ki: ranjeni inženir Segala v bolnišnici. Poročilo na zadnji strani.
(Telefoto ANSA)
mi pritiski, ki ne prihajajo samo z Vzhoda, pač pa tudi »s Sredozemlja. Bližnjega vzhoda, iz afriškega r6ga in severne Afrike*. Skratka, pravi Gardner, Italija je zelo pomemben vojaški partner, ki se lan ko učinkovito zoperstavi sovjetski napadalnosti.' Pri tem Gardner zatrjuje, da so ZDA in Italija »enako zaskrbljene tudi za usodo Ju goslavije*.
Gardner je nato spregovori! o tem, kako visoko ceni Carter Italijo in njene voditelje, še posebej je Gardner podprl Andreottija, rekoč, da je «malo evropskih državni, kov, ki bi jih v ZDA sprejemali s tako simpatijo, kot je Andreotti*. V trenutku, ko še ni jasno, kako se bo zaključil Andreottijev poskus sestaviti novo vlado, je ta podiwra gotovo nepričakovana in morda ne bo po godu nekaterim Andreottije-vim tekmecem v KD.
V	Italiji so ZDA -investirale svojega kapitala za tri milijarde dolarjev in ni izključeno, da bo dotok tujih investicij v bodoče še močnejši. daje razumeti Gardner, vendar le pod pogojem, da bo ameriška zasebna pobuda začutila, da so investicije v Italiji varne. »Italijanom zaupamo*, pravi Gardner, vendar potrebujemo predvsem »dober okvir, ki jim lahko omogoči razvoj ustvarjalne domišljije* in potem .jim bo »dobro, zelo dobro*.
V	Washingtonu niliče ne pričakuje takojšnjega čudeža, so pa pripravljeni jDomagati z novimi investicijami, kar pa je odvisno od »cene delovne sile in od tega, v kolikšni meri bodo italijanska vlada in krajevne uprave ustvarile za to u-godne pogoje*.
Gardner je tokrat bil zelo eleganten, vendar se ob zadnji izjavi naravnost vsiljuje primerjava s taktiko, ki jo je V petdesetih letih ubrala veleposlanica Cia ra Booth Luče, ko je zagrozila, da ZDA ne bodo kupovale izdelkov tovarn, v katerih bi zmagala CGIL. Gardner tokrat daje razumeti, da bodo ZDA investirale svoje kapitale v Italiji če bo »cena - delovne sile* dovolj nizka in če bo italijanska vlada zagotovila pogoje političnega značaja. Toda Gardner omenja tudi «krajevnc uprave*, kar bi bilo mogoče razumeti kot poskus izsiljevanja, češ da dežele in pokrajine, kjer prevladuje levica ne bodo smele računati na ameriške investicije.
To so, seveda, le interpretacije. Gotovo pa je, da so izjave nekomu namenjene in da jih je Gardner temeljito preračunal. Morda tudi niso zadnje, (st.s.)
Pričakovanje za predlog Francije v okviru KEVS
BEOGRAD — Predvideno je bilo, da bo Francija včeraj predložila svojo verzijo sklepnega doku ntenta beograjskega sestanka KE VS. Tako je namreč napovedal francoski zunanji minister Louis De Guiringaud. V krogih beograjskega sestanka se je zvedelo, da bo Francija svoj predlog objavila danes, medtem ko so včerajšnji dan predstavniki Francije in drugih zahodnih delegacij porabili za naknadna posvetovanja o tem dokumentu.
no ključno vprašanje šolstva in univerze. Za gospodarstvo pa je »strogost* samo navidezna, ker vsebuje dokument samo pozive in predloge v eno samo smer. Odpovedi naj bi veljale samo za delavce, medtem ko so pozivi drugim, bogatejšim slojem prebivalstva megleni in neprepričljivi, Skratka, KPI zavrača tako metodo in zahteva od demokristjanov, naj končno nehajo s slepomišenjem.
Tudi socialisti ne skrivajo svojega nezadovoljstva. Andreottijev predlog je za PSI nesprejemljiv, ker je neustrezen. Kot je pojasnil med televizijsko politično tribuno načelnik senatorske skupine PSI Cippellini je Andreotti, očitno na pritisk notranje desnice KD, naredil nov korak nazaj.
Še jasnejši je bil Manca. »Nikakor še nismo dosegli stopnje, ko bi bilo mogoče pozitivno zaključiti vladno krizo*. S tem sc strinja celotno socialistično vodstvo, čeprav so v njem — po Mancovem pričevanju — močne razlike. Craxl in Signorile naj bi se iskreno bala predčasnih volitev in zato upata, da bo vendar mogoč kak sporazum. Dejansko je Craxi po srečanju z Berlinguerjem izrazil, upanje, da bo pritisk levičarskih sil, skupaj z republikanci prepričal demokristjane, da nima smisla vztrajati in da bo torej uspeh pogajanj pozitiven.
Republikansko tajništvo je tudi kritično do Andreottijevega predloga in poudarja v svojem sporočilu, da se ne namerava več razgovarjati o tem, da je potrebno oblikovanje prave parlamentarne večine. »Po našem*, pravijo republikanci, »je to tudi smisel Andreottijevega predli; ga», če pa kdo tolmači dokument drugače (na primer KD). tedaj »hudo podcenjuje resnost položaja*.
Liberalci vztrajajo pri svoji oceni, ■da je program nezadovoljiv, vsekakor pa zavračajo možnost večine s sodelovanjem komunistov.
Pritisk znotraj KD se medtem toča. Poverjeni predsednik vlade je, na primer, moral sprejeti odposlanstvo »stotih* poslancev svjb stranke, ki nasprotujejo sodelovanju s KPr. Zrl' se, da ho morala KD po novno sklicali vodstvo, kjer pa An dreotliju trda kaže, ker jc že moi slutifi manevre dorotejcev in notranje desnice.
CAND1DA OJRZI
Predsedstvo SFRJ o žgočih vprašanjih v mednarodni politiki
BEOGRAD — Predsedstvo Jugoslavije je na včerajšnji seji, ki jo je vodil podpredsednik Stevan Do-ronjski, pteslušalo informacijo o bližnjem obisku predsednika Tita
v Združenih državah Amerike m obravnavalo več aktualnih mednarodnih vprašanj.
Kot pravi uradno sporočilo, so na seji predsedstva SFRJ poudarili, da je položaj na Bližnjem vzhodu, v rogu Afrike in v Indokini postal izjemno zapleten in negotov. Predsedstvo je izrazilo resno zaskrbljenost zaradi takšnega neugodnega razvoja in opozorilo, da je nujna večja aktivnost in prizadevnost neuvrščenih držav za iskanje trajnejših rešitev teh mednarodnih kriznih žarišč na načelih in v duhu politike neuvrščenosti. V zvezi s tem so pozitivno ocenrli dejavnost Jugoslavije in podčrtali pomen osebnega angažiranja in prispevka predsednika Tita.
■Predsedstvo se je, kot navaja sporočalo, seznanilo tudi s stanjem na beograjskem sestanku KEVS, ki je zdaj v sklepni fazi.
RIM — Tajništvo sindikalne federacije CGIL-CISL-UIL bo danes razpravljalo o Andreottijevem programskem osnutku. Prve ocene so vsekakor bile negativne.
SVEČANOSTI JE PRISOSTVOVAL TUDI PREDSEDNIK LEONE
POGREB UMORJENEGA SVETNIKA
R * /V *	*
Žena in sin umorjenega sodnika med žalno svečanostjo. (Telefoto ANSA)
iiiiiiNiiiKniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiHmiiiihiimiiiiiiiiMiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
RAZPRAVA V KOMISIJI ZA NARODNOSTI SKUPŠČINE SRS
Izvajanje določil osimskega sporazuma glede zaščite narodnostnih skupnosti
Uveljaviti pravice narodnostne skupnosti neglede na lo. kje živi in pospeševati njene stike z matičnim narodom
LJUBLJANA - Včerajšnja raz prava r.a seji komisije za narodno sti pri republiški skuščini SR Slovenije je bila namenjena nekaterim najbolj važnim vprašanjem s področja '»ravic narodnostnih skupnosti, ki so v sedanjem času zlasti v o-spredju. Gre za izvajanje določil o-simskih sporazumov, ki zadevajo zaščito narodnostnih skupnosti in za vprašanje stikov ter sodelovanje teh skupnosti z njihovim matičnim narodom. Ka- zadeva izvajanje osimskih sporazumov so na razpravi izhajali iz stališča, da tako slovenska ustava kot lanski sklepi republiške skupščine povsem zagotavljajo ne le obstoj, marveč tudi vsestranski razvoj narodnostnih skupnosti v Sloveniji. Gre za skladno in dogovo-
tega so na seji poudarili, da bi bilo p3treb.io- na temelju osimskih določil in v skladu z novostih!" ki jih prinaša, ustanoviti ustrezno koordi nacijsko telo Med razpravo so zlasti poudarjali vlogo narodnostne skupnosti kot subjekta, kar naj se v primeru' SR Slovenije kpže zlasti v težnji, da postanejo samoupravne interesne skupnosti italijanske narodnosti za izobraževanje in kulturo nosilci pobud in oblik uresničevanja narodnostnih pravic. Potrebno je zato pospešiti izvajanje osimskih sporazumov, ki zadevajo manjšinske pravice in zagotoviti skladnost u-krepov.
Kar zadeva stike z matično domovino, so na seji izhajali iz stališča. da je zagotovitev takih st:-rjeno uresničevanje osmega člena o- kov in vseh oblik sodelovanja na-
simskih sporazumov, pri čemer je treba posebej 1 ožiti, da se zagotovi dejanska enotnost pri uveljavlianju pravic za celotno narodnostno skupnost ne glede na to kje živi. Vrhu
rodnostne skupnosti z matično domovino temeljni pogoj za jezikovni, kulturni in vsakršen drugi razvoj določene narodnostne skupnosti, pa je zato tudi odgovornost večinske-
■iiiiiiUiiimimiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiMMiiimimiiMiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiMiiiMiiMiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiniiiiiituimMiiiHMiiiiiiiiiiiiiiMiiiMniiiimiiiMimmimiiiii
PREVIDNOST IN NEZAUPLJIVOST V AMERIŠKIH IN BRITANSKIH IZJAVAH
Sodelovanje zmernih Afričanov s Smithom lahko še poslabša položaj v Zimbabveju
SALISBURY - »Notranja rešitev*, ki šo jo včeraj podpisali, točneje si-glirali zmerni afriški krogi in rasistična vlada, lahko v Rodeziji privede do prave državljanske vojne. Tako so ugotovili ameriški in britanski politični Ijirogi, ki pa so bili na pritisk desnice zelo previdni. «Zmaga zmernih sil*, kakor doseženi sporazum imenuje rasistični premier Smith, ne izključuje namreč samo zimbabvejskega osvobodilnega gibanja, ki zagovarja radikalnejše in načelnejše rešitve, temveč tudi predloge Velike Britanije in ZDA
V miren in neboleč prehod ocf rasistične vlade do demokratične ureditve v Rodeziji, oziroma bodočem Zimbabveju, pa niso nikoli verjeli pripadniki «patriotske fronte*, ki jih niso zadovoljevali povsem niti britansko - ameriški predlogi. Še manj so bili uverjeni v Smithove »dobre namene*, da bi prepustil črnski večini oblast v državi.
Njihovi dvomi so bili popolnoma upravičeni, kajti podrobnejši pregled osmih točk, ki sestavlja prvi del sporazuma, jasno pokaže, da splošno volilno nravico hudo utesnjujejo razni privilegiji v korist bele manjšine. Ob tem je treba še upoštevati, da besedilo, o katerem so se pogodili Smith in trije zmerni afriški voditelji, sploh1 ne upošteva dveh najbolj spornih vprašanj: sestavo začasne vlade (na oblasti bo sicer najmanj deset iet) in preureditev rodezijske vojske.
Precejšnje nezadovoljstvo nad prvim delom sporazuma, pogajanja o vladi in vojski so se začela včeraj. naj bi izrazili tudi Dristnši »notranjih organizacij*, tistih, ki
so pristale na sodelovanje z rasistično vlado. Pripominjali naj bi, da so plemenski glavar Čirau, oa-stor Sithole, predvsem pa škof Mu-zoreva (»izdajalski podpisniki*), na zadnjih zborovanjih pred začetkom pogajanj s Smithom zastopali odločnejša stališča.
»Patriotska fronta* je že napovedala, da oboroženi spopadi nikakor ne bodo ponehali, nasprotno. Obe gverilski organizaciji, »ŽANU* in «ZAPU», sta namreč zadnje mese-
ce v pričakovanju izzidov tako mednarodnih posredovanj kakor tudi notranjih pogajanj omejile svojo dejavnost. za kar pa sedaj, kakor je ugotovil tudi eden izmed glavnih posrednikov, ameriški predstavnik v OZN Young, nimata več nikakršnih razlogov. Poleg bojazni, da se lahko razplamti državljanska vojna, pa preveva ameriško in britansko vlado še dvom ali naj priznata bodočo začasno vlado in ji seveda naknadno namenita gospodarsko pomoč.
ga naroda, da omogoča in pospe suje samo,: otrdi la v narodnost' na vzhStsr in njene zveze navzven, še pravi z matičnim narodom. Pospe sevati je ti oba že vse doslej utrjene oblike sUk.1v in jih nenehno šr riti z novimi obhkami na vseh področjih delovanja narodnostne skupnosti. Komsija je priporočila tudi naj razne ustanove in pripadniki narodnosti pospešujejo tudi stike z drugimi narodnostmi v lastni državi, kot tudi z narodnostmi večinskega naroda zunaj meja, kar konkretno pomeni sodelovanje ita-ljanske narodnostne skupnosti s Slovenci v Italiji.
DRAGO KOŠMRU
Predvidevanja o izidu francoskih volitev
PARIZ — V tem obdobju, ko manjka le 23 dni do francoskih političnih volitev, so v pariških političnih krogih do skrajnosti oprezni pri napovedovanju izida volitev'.
Po mnenju take zadnje raziskave (IFOP) naj bi 37 odst. Francozov starih cd 25 do 40 let (tako imenovani beli ovratniki) volilo za socialiste ali radikalce, med mladino naj bi- levica dosegla 58 odst., francoska komunistična partija pa naj bi po mnenju te raziskovalne ustanove o-stala na dosedanjih nivojih od 20 do 21 odstotkov.
Največja neznanka je vsekakor glasovanje skoraj 5 milijonov volilnih upravičencev, ki so stari od 18 do 23 let, saj se niso udeležili volitev leta 1973.
RIM — Skupaj z obrambnim ministrom Ruffinijem in notranjim ministrom Cossigo je predsednik vlade Andreotti predsedoval seji CESIS, se pravi novega organa za koordinacijo dejavnosti varnostno - obveščevalnih služb. Na seji so se raz-govarjali o italijanskem notranjem položaju z vidika vojaške in demokratične varnosti.
Čeprav karabinjerji, policija in sodstvo ne sledijo z napori, do sedaj skopi izsledki preiskave
RIM — Včeraj opoldne so v Rimu svečano pokopali Riccarda Palmo, kasacijskcga svetnika, ki so ga rdeče brigade zahrbtno ub'le pred tremi dnevi. Žalne svečanosti so se poleg svojcev udeležili predsedn k republike Leone, predsednika senata in poslanske zbornice Fanfani in Ingrao, pravosodni minister Bonifa-cio in drugi vodilni državni funkcionarji. Mašo je bral papežev vikar v Rimu kardinal Poleiti.
Popoldne pa so počastili spomin padlega sodnika z žalno sejo višjega sodnega sveta. Tudi te seje se je udeležil predsednik Leone, ki .je na kratko spregovoril o javnem redu in težavnih nalogah državnih teles, ki so dolžna jamčit' in ščititi demokratični javni red. V tem okviru je državni poglavar poudaril, da se višji svet ne sme omejiti na zgolj formalistični odgovor nasilnežem. Obenem se je tudi zavzel, da bi vorašanje javne varnosti postalo eno od osrednjih točk v vladnem programu. »Samo če bomo uspešni v boju proti tenoristom, bomo obnovili zaupanje ljudi v državo in njene organe, zaupanje prebivalstva in solidarnost s svojimi voditelji pa so krepak jez proti vsem nasilnežem,* '2 poudaril Leone in zaključil poseg z ugotovitvijo, da »spomin na Riccarda Palma ne bomo počastili “ lepimi besedami pač pa z učinkovitim bojem proti kriminalu in s prizadevanjem, da bi državni organi delovali kar najbolje.*
Ped vodstvom javnega tožilca Tre-capcllija pa karabinjerji in policija mrzlično nadaljujejo s preiskavo, da bi odkrili morilce kasacijskcga svetnika. Edini pomembni element, s katerim doslej razpolagajo, je «-pis starejšega lerorista, ki naj bi pa pričevanju očividcev pokosil Palmo z rafalom iz brzostrelke. Slo naj bi za brigudista, ki je bil vpleten v umor genovskega glavnega pravdnika Coca in v nedavni, atentat na demokrš' iškega svetovalca Pribila Fiocija. Ravno zaradi tega So se preiskovalci povezali z genovskimi kolegi, ki so vodili preiskavo o umoru Coca.
Zaenkrat pa je splahnelo upanje, da bi na osnovi krogel in tulcev lahka ugotovili vrsto in znamko o-rožja, s katerim je brigadlst streljal. Možne so le domneve in med teni’ je precej verjetna možnost, da jo šlo za brzostrelko znamke AP. s katerimi so oboroženi rimski zapriseženi stražniki. Kaže tudi, da so v zadnjem času v Rimu ukradli več takih brzostrelk.
Končno gre še' omeniti dejstvo, da preiskovalci ne pripisujejo velikega pomena domnevam o morebitnem- vohunu brigadistov na pravosodnem ministrstvu, ki naj bi pajdašem posredoval informacijo o karieri Riccarda Palme. Gre namreč za informacije, ki so dostopne vsakomur. (vt)
«Bmidfslajj» odobril zakon proti terorizmu
BCNN — Čeprav z majhno večino je socialdemokratska in liberalna večina v «Bundestagu» odobrila zakonski osnutek o zaostritvi boja proti terorizmu. Demokrščanska opozicija, ki meni, da je zakon »premehak*. je glasovala proti. Zakon bo sedaj romal« v ršjo »meddežel-no zbornico*, kjer ima CDU - CSU večino. Verjetno bo torej zavrnjen in se bo moral vrniti v zbornico.
Zakon določa omejitve za svobodo odvetnikov osumljenih teroristov. nadalje pravico policije, da preišč,' ah blokira mestne četrti, v katerih se domnevno skrivajo teroristi in «policijski pripor* 12 ur za vse državljane, ki ne bodo dokazali svoje istovetnosti.
RIM — Zdi sc, da se bo še pred zaključkom vladne krize zbral CK PSI. Seja bo trajala en sam elan.
lllfllllllllltllllMIIIIIIIIIIIMIIMlIlIMMIIIMIIIIIIItllllll IIIIIIIMIIIMIIIIIIIIIIIIII llllll lili llllllllllllllllllilllllllllllllllllllll II IIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMNIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllliliiHItKtIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIII
V CELOVCU SO SE ZAČELI IX. KOROŠKI KULTURNI DNEVI
• v
Na Koroškem šola orodje ponemčevanja
CELOVEC — Z odprtjem razstave »Zgodovina šolstva na južnem Koroškem* so se snoči v Celovcu začeli IX. koroški kulturni dnevi. Posvečeni so šolstvu na južnem Koroškem, posebej pa še vlogi, ki jo je imelo šolstvo pri ponemčevanju slovenskega prebivalstva v Avstriji.
IX. koroški dnevi bodo trajali dva dneva. Danes bodo udeleženci poslušali in obravnavali štiri referate (o zgodovini šolstva na južnem Koroškem, o vlogah in zahtevah o-srednjih organizacij v prid organizacij ustreznega dvojezičnega šolstva na Koroškem, o oceni avstrijskega šolstva skozi širša očala družbenih dogajanj v Avstriji s posebnim 0-zirom na dvojezično šolstvo ter o narodnopolitičnem, pomenu, zvezne
gimnazije za Slovence v Celovcu), v soboto dopoldne pa še dva (o anketi, ki je bila izvedena med dijaki slovenske gimnazije, ter o poklicnih željah slovenskih gimnazijcev); za zaključek bo jutri, se pravi v soboto popoldne, forumska razprava na temo »Problemi dvojezičnega šolstva*.
Tema. ki so si jo organizatorji izbrali za letošnje IX. koroške kulturne dneve, je prav gotovo poli-t eno izredno žgoča, priča pa o nenehnem prizadevanju organizatorjev tega koroškega kulturno - političnega dogodita, da v okviru te vsakoletne in zdaj že tradicionalne rrireditve na poglobljen ter znanstveno podkrepljen način odgovorijo -na, tista vprašanja, ki so za slo-
vensko narodno skupnost v Avstriji najbolj življenjsko pomembna. Zato je tudi moč trditi, da so letošnji IX. koroški kulturni dnevni nadaljevanje lanskih, ki so bili posvečeni tako zgodovinskim kot tudi novodobnim aspektom fašizma, v tem okviru pa tudi zgodovinskemu spopadu slovenskega naroda v matični deželi ter v Avstriji z različnimi oblikami fašističnega nasilja.
Sodobno kot je bila žgoča lanska tema, je žgoča tudi letošnja, saj je bilo prav urejevanje šolskega vpra-šunja tisto, ki je v zadnjih stoletjih najbolj plastično beležilo stopnjevanje ponemčevalnih pritiskov na Slovence. Da je bila šola vedno smo tmo izrabljeno orodje ponemčeva nja, so v zadnjem času priznali tu-
di avstrijski gvtorji, ki dodajajo tu- | di to( da je šola še dandanes ostala orodje ponemčevanja. Prav spričo . tega pa je bilo šolsko vprašanje vse-lej v ospredju slovenskega narodnostnega boja in bo tudi v prihodnje 1 brez dvoma ena od najbolj aktualnih sestavin političnega boja slovenske manjšine; kajti na južnem Koroškem je položaj slej kr prej takšen, da ^e vedno ni na voljo slovenskih ali ' dvojezičnih otroških vrtcev, da ni slovenskih ali dvojezičnih strokovnih šol, odločitev za dopolnilni pouk slovenščine pa je še vedno tveganje, saj se starši, ki so ekonomsko od-visni, s takšno' odločitvijo pravilo- 1 ma izpostavljajo pritisku delodajal-cev in nemškonarionalistične okolice.
MARJAN SEDMAK
PRIMORSKI DNEVNIK 2
TRŽAŠKI DNEVNIK
februarjajj^
NA SINOČNJI SEJI TRŽAŠKEGA POKRAJINSKEGA SVETA
Levičarski odbor predložil proračun za letošnje leto
Dohodki in izdatki uravnovešeni v znesku 37 milijard 378 milijonov lir, z državnim prispevkom več kot 5 milijard ■ Razprava o univerzi
Predstavitev proračuna je .potekla na sinočnji seji tržaškega pokrajinskega sveta brez vsakih zai' tija-jev, le republikanski predstavnik je zahteval, naj se svet izreče o njegovi resoluciji (ki predlaga odstop levičarskega manjširiskega odbora in začetek pogajanj za širši sporazum) pred začetkom proračunske razprave. Predsednik Ghersi mu je to obljubil, nakar je v daljšem uvodu podal politični obračun dosedanjega odborovega dela in ocenil smernice
Če vlada ne spremeni stališča
Napovedan odstop akademskega senata tržaške univerz«
Akademski senat je poslal pristojnim oblastem brzojavko, v kateri je zagrozil, da bo odstopil, v oblasti ne bodo upoštevate potreb tržaške univerze. Akademski senat ponovno poudarja, da bi bila v zvezi z videmsko univerzo najprimernejša ustanovitev ene same deželne univerze z <Jvema sedežema ali vsaj deželni koordinacijski odbor za tržaško in videmsko u-niverzo, da se preprečijo morebitni neumestni in škodljivi dvojniki, kot j (h predvideva že sam osnutek vladnega odloka in ki so v nasprotju z načeli komplementarnosti, ki jih postavlja zakon štev. 546. Obenem pa izraža akademski senat zaskrbljenost nad pomanjkanjem vsakršnih finančnih sredstev za potenciranje tržaške univerze. Brzojavka se zaključuje s trditvijo, da bo akademski senat verjetno odstopil, če bodo oblasti vztrajale pri svojem nevzdržnem stališču.
proračunskega dokumenta. Naštel je vrsto pobud, ki jih je pokrajina izvedla enotno z občino, sindikati in demokratičnimi političnimi silami in zatrdil, da je treba v tej smeri nadaljevati, spričo težavne gospodarske in politične situacije, ki terja največjo učinkovitost izvoljenih u-prav.
Odbornik Martone je podal teh nično obrazložitev proračuna, ki je
uravnovešen na izdatkih in dohodkih v znesku 37 milijard 378 milijonov lir, s Predvidenim državnim prispevkom nekaj več kot 5 milijard. Opsal je pri tem najznačilnejše predvidene pobude, od prireditve konference o kulturnih ustanovah, dopolnitve decentralizacije psihiatričnega skrbstva na ozemlju, pomoči handikapiranim, spodbujanja turizma, do vrste raziskav o zaposlovanju mladine, o gospodarstvu v miljski občini in o carinski zakonodaji v Italiji in Jugoslaviji v zvezi z izvajanjem osimskih sporazumov.
Podal je tudi izčrpen pregled sta n ja pri osebju in primerjalno analizo gibanja izdatkov od leta 1972
do predvidevanj za letos na najvaž nejših področjih delovanja pokrajinske uprave, iz katere izhaja, da sj pri šolstvu in skrbstvu v prvih letih naraščali počasneje od življenjskih stroškov, v zadnjih pa hitreje, kar dokazuje povečanje storitev. Pri psih:atriji pa številke dokazujejo 'udi pri občutnem zmanj šaniu realnih stroškov koristnost novih zdravstvenih prijemov »odprte* oskrbe.
Pokrajinski svet je nato posvetil dobršen del seje potrditvi stališč, ki so jih krajevne demokratične stranke zavzele o vprašanju tržaške in videmske univerze, z interpelacijami vseh svetovalskih skupin.
rola y Stagnaro), vmes pa je vse polno zaviralnih momentov, ki pre-
......................m....................................inminiiliiliiimiiii...................................m......m,.....
GLEDALIŠČE IZ BOČNA V ROSSETTIJU
V
Živa komedija «La Fantesca» zbuja veliko smeha in zabave
Gostovanje bocenskih gledališčnikov je v sklopu abonmaja Teatra Slabile
Stalno gledališče iz Bočna gostuje te dni v našem mestu v Hos-settiju s komedijo Ciambattiste detla Porte «La Fantesca*. Neapeljski komediograf je pisal svoje komedije na prelomu XVI. in XVII. stoletja, zato njegova dela odsevajo pravega renesančnega duha, ki se naslanja na izročilo grških in latinskih komediografov. Prav delo »La Fantesca» lahko primerjamo s stvaritvami latinskega pisca Kara, če gremo še dlje pa lahko trdimo, da je Della Porta marsikaj pobral tudi pri Plautu. Vsaj zgodba, fabula sama spominja na podobne igre iz klasične dobe literature. Središče vsega je seveda ljubezenska idila, ki jo preživljata Es.san-dro (Antonio Salines) in Cleria (Ca
KRIZA V TOVARNI GASLINI
ZA OLJARNO SE MENDA ZANIMA NEKO PODJETJE IZ BRAZILIJE
Predstavniki odpuščenih delavcev včeraj na občini, na pokrajini in na deželi
Medtem ..o je tovarna Gaslini še vedno zasedena, so se včeraj sestali predstavniki delavskega sveta, sindikatov in pok -ajinsk. sindikalne zveze s tržaškim županom Spacci-nijem in odbornikom Abatejem, nato pa še z deželnim odoornikom Stopperjem. Župan Spaccini je prizadetim delavcem obljubil vso podporo občinske uprave, da bc:'o lahko ohranili svoja delovna mesta.
Nato se je delegacija sestala še z deželnim odbornikom Stopperjem. Na sestanku so skupno preučili trenutno stanje, še posebej pa pose-n, ki jih nameravajo izpeljati v najkrajšem času; poleg tega je bil tudi govor o posebni podpori za odpuščene delavce, ki niso prejeli plače od decembra dalje. Z deželnim odborni kom se je delegacija pogovorila o realnih možnostih, da bi podjetje prevzelo neko brazilsko podjetje.
O tem vprašanju je stekel govor tudi na včerajšnji seji deželnega sveta. Odbornik za industrijo in trgo vino Stopper je odgovoril na vpra
Collija in orisal vse korake, ki jih je deželna uprava naredila za rešitev problema.. Dejal je, da se je deželna uprava že pred časom večkrat sestala s sindikalnimi organizacijami in upravo podjetja. Medtem je uprava podjetja delavcem redno izplačala prejemke iz posebnega sklada do 31. 12. 1977. Ker pa ji ni doslej državni inštitut za socialno skrbstvo povrnil stroškov, je bila prisiljena vse delavce odpustiti.
Pred začetkom sinočnje seje pokrajinskega sveta se je delegacija tovarniškega sveta v spremstvu sindikalistov Gerlija in Cruciatija sestala s predstavništvom pokrajinskega odbora in načelnikov svetovalskih skupin. Sindikalisti so seznanili pokrajinske upravitelje z napredovanjem -njihovih prizadevanj in z uspehi posredovanja deželne u-prave. Pokrajinsko upravo pa so zaprosili za posredovanje, da se postopki pospešijo in da se zagotovijo delovni sili dohodki iz posebnega fonda za brezposelnost. Posebej so poudarili potrebo, da se pod novo
šanje komunističnega svetovalca
aaMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiiiiiimimimMmiiidiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiii upravo nadaljuje popoln proizvodni
TRIJE TRŽAČANI, FANT IN DVE DEKLETI	P °ctS poBebn° ** sojine moke
ZARADI UŽIVANJA MAMIL TVEGAJO POPOLNO SLEPOTO
Četrti mladenič, 24 let star delavec, že popolnoma izgubil vid Mamilo, ki je vsebovalo strupene glivice, so razpečavali v Padovi
Mlad tržaški delavec je že popol noma oslepel, drugi mladenič in dve dekleti pa tvegajo slepoto zaradi uživanja mamil. Dramatična vest prihaja iz Padove, kamor je večkrat zahajala skupina Tržačanov. V Padovi so namreč neznanci razpečali večjo količ no hex:ina, razredčenega s tekočino, ki vsebuje glivice, ki povzročajo slepoto.
V bolnišnici v Padovi so že pred časom postali poeorni na ta pojav. Žal se prepogosto dogaja, da se bolniki zatečejo k zdravniku, ko je že prepozno. Glivice namreč delujejo izredno h tro, poleg tega pa zdravstvena veda na tem področju še ni izpopolnjena, kajti tovrstna obolenja — pravzaprav gre za zastrupitev krvi — so zelo redka, saj so doslej te glivice izsledili samo v heroinu, ki prihaja iz Tajske. V Padovi so se doslej zatekle v bolnišnico'tri osebe: 24-letni Tržačan, ki so ga že izpustili in ki je popolnoma izgubil vid, dvajsetletni Tržačan in 26 let star mladenič iz Padove. Stanje obeh je zelo kritično. vendar zdravniki upajo, da ne bosta popolnoma oslepela. Baje sta v Trstu še dve dekleti, ki občutita simptome istega obolenja. Obe sta zelo mladi, 18 - 20 let in sedaj, ko so 'Jtovili, kako težke so lahko posledice, ju prijatelji prepričujejo, naj se zatečeta v bolnišnico.
Medtem pa policija preiskuje, odkod so prišla zastrupljena mamila. Vsekakor naj bi šlo za pošiljko iz Tajske, ki so jo razpečali izključno na območju Padove, razpečevalcev pa še niso identificirali. Vsekakor pa ta primer ponovno opozarja na dramatičnost posledic uživanja mamil.
• Na Proseku se bo drevi ob 20. uri sestala rajonska konzulta za zahodni Kras. Na dnevnem redu bo razprava o predlogu za pravilnik, po katerem bodo delovali davčni sveti.
Siminar o lopopisnih in grafoloških preiskavah
Italijanski grafološki inštitut iz Trsta, s sodelovanjem Ljudske u-niverze, bo organiziral od 6. do 11. marca 1. sestanek - seminar o lepopisnih in grafoloških preiskavah. Predavanja bodo v prostori Ir liceja Dante Alighieri, v Ul. Giu-stiniano 3, dela seminarja pa bo vodil predsednik inštituta prof. Cincar Venturini. Predavali bodo priznani grafologi, univerzitetni profesorji in juristi iz vse Italije. Poleg grafologije, povezane s sodnimi preiskavami, bodo na seminarju o-bravnavali še naslednje predmete:
kerrvjo, fiziko, fotografijo in zakonodajo. Seminarja se lahko udeleži vsakdo, vpisovanje pa je na tajništvu, na Trgu Papa Giovanni XXIII 6/1, vsak petek od 18. do 19. ure. Informacije se ldhko dobijo tudi telefonsko na št. 744093.
Prefekt Marrosu na pokrajini
Včeraj je bil novi tržaški prefekt Mario Marrosu na vljudnost nem obisku pri predsedniku in podpredsedniku pokrajine Ghersiju in Martoncju. S tem je prefekt vrnil obisk, ki so ga imeli predstavniki pokrajine pred dnevi na prefekturi.
za krmljenje goveda. Zato naj bi posredoval pokrajinski odbornik '.'i kmetijstvo pri deželi, in ta bo skli eal že v ponedeljek srečanje jned delavskimi in kmečkimi sindikati. Tudi predsednik Cjhersi je obljubil prizadetim delavcerri posredovanje pri pristojnih oblasteh za hitro rešitev zadeve.
Svojo solidarnost je prizadetim delavcem izrazila pokrajinska federacija PDUP, ki je poudarila, da je zaprtje tovarne nov udarec za manj premožne sloje našega mesta, ki jih je splošna kriza še tako pri zadela.
Nezadovoljivo stališče «Burla (iarofola» o terapevtskem splavu
Skupina iredstavnic »Kolektiva za zdravje ženske* je včeraj spremila v boln šn c i Burlo G' rofc-io ove žen ski, ki so jim psihiatri izdali zdravniško spričevalo za terapevtski splav. V bolnišnici so jim baje rekli, naj se vrnejo, ko se vrne z dopusta primarij prof. Mandruzzato. Kolektiv je v zvezi s tem dejanjem izdal o-
stro tiskovno poročilo, v katerem naglaša, da je to zadržanje nesprejemljivo in zahteva, naj se zdravstvena direkcija izjasni in naj zagotovi, da bo bolnišnica na razpolago ženskam. Zato se bodo predstavnice «Kolektiva za zdravje ženske* verjetno danes zglasile na zdravstveni direkciji bolnišnice z zahtevo, da se končno razčisti stališče v zvezi s terapevtskim splavom.
Članski sestanek SSS
SSŠ sklicuje v ponedeljek, 20 t.m , nl» 17. uri v Gregorčičevi dvorani članski 'sestanek. Dnevni red: dvojezično poslovanje na slovenskih šolah. Člani so vabljeni, naj se polnoštevilno udeležijo!
• Danes, 17. februarja, se bo ob 20. uri pričel kongres sekcije KPI Št. Vid Staro mesto, v Ul. Carli 8. Kongres se bo nadaljeval jutri, s pričetkom ob 15. uri.
prečujejo. da bi zaljubljenca dot i vela srečo. K sreči ima Essandro zvestega slugo Panurga (Oreste Rizzini), ki si prizadeva, da bi vse najlepše uredil, a na koncu sam pade v zakuhano kašo. vendar, deus ex machina, že je tu dobri striček Apollione, ki vse protagoniste spravi, tako da se zgodba prav veselo konča. Celotno igro prepletajo zelo komični prizori, govorica nastopajočih je ponekod izrazito naturalistična, kot tudi prizori, predvsem tam, ko gre v žensko preoblečeni Essandro 'v poste Ijo s starikavim Gerastom (Fran-, co Giacobini). V tako komedijsko stvarnost pa je režiser Alessandro Fersen postavil tudi berače in s tem celotnemu dogajanju dal nekoliko tragično obeležje, saj predstavljajo berači razpadajoči meščanski svet tistega časa, ko se vse kopa v denarju in spolzkosti in ni posebnih moralnih vrednot.
Igralci so zadovoljivo opravili svojo nalogo, predvsem Oreste Rizzini in Torivio Travaglini v vlogi berača Morfea, medtem ko nosilec glavne vloge Antonio Salines ni bil preveč prepričljiv. Vsekakor vzbuja komedija *La Fantesca» veliko smeha in nudi dve urici sproščene zabave,	m. č. 1
Ekspresionistična dramo na Radiu Trst A
Radijske poslušalce opozarjamo na ciklus dramskih oddaj, posvečenih ekspresionizmu v slovenski dramatiki med vojnama. Igre bodo na sporedu vsako soboto ob 18.00, od 18. februarja dalje. Ciklus je za tržaški radio pripravil profesor Mirko Mahnič, dramatik, režiser, gledališki zgodovinar in lektor pri Drami SNG v Lpibljani. Pod njegovim vodstvom bodo dela izvajali igralci radijskega odra.
Prosveta
Pl) Rdeča zvezda in SK Kras s sodelovanjem osnovnošolske mladine
prirejata danes. 17. t.m., v šolski telovadnici v Salež.u, s pričetkom ob 20.30 »Dan slovenske kulture*. Sodelujejo domači recitatorji, pevski zbor Tabor z Opčin, pesnik Marij čuk in beneški duet Ana in Keko.
SPD Tabor - Opčine vabi jutri, 18. februarja, ob 18. uri na srečanje z dr. J. Honnom, ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah. Na sporedu je »Kras skozi prizmo fotoamaterja* v 230 barvnih diapozitivih ter pesmi S. Kosovela in C. Zlobca v izvedbi gledališke igralke Ive Zupančičeve.
Razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev v Italiji vabi na 6. redni občni zbor, ki bn v četrtek, 23. februarja t.l , ob 15.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20, II. nadstr. Na dnevnem redu je poročilo o delovanju društva, obračun za leto 1977 in proračun za 1978, sprememba pravil, poročilo nadzornega odbora, volitve novega odbora in razno. Ako ob napovedani uri ne bo navzoče zadostno število članov, potrebno za sklepčnost, se bo začel občni zbor v smislu čl. 17 društvenih pravil pol ure kasneje ob vsakem številu navzočih. Člani, ki so zadržani, lahko pooblastijo drugega člana, da zanje glasuje.
{STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST
BLANISLAV NUŠIČ
OBLAST
komedija v dveh delih
Prevod	Milan Jesih
Scena	arch. Sveta Jovanovič
Kostumi In maska Slavica Lalicki Koreografija	Janez Mejač
Priredba
in režija	MIROSLAV BELOVIČ
Jutri. -18. t.m., ob 20.30 - sobotni abonma; v nedeljo, 19. t.m., ob 17. uri - nedeljski abonma -v gledališču »France Prešeren* v BOLJUNCU.
. V Tržaški knjigarni raU""1*1 do 15. marca
!IM<
Elga Tušar
dekorativna in figurativna
Kino
šar fb
—dtre,
trofP
H
Ariston 16.30 «Allegro non Risanka Bruna Bozzetta.
Mignon 16.00 »La scarpetta * - r*ll& sa». Barvni film.	1 ^gi
Nazionale 16.15 «Via col venrri»Ft'>e«

^OTvuffl^TevilJancl. resne Nec Grattacielo 16.00. 19.00, 22.00 »ri /fcds
fnrria Hi n ‘ n-/7-i nnt t a% Jobfl .. . t Po
grajo: Clark Gable, Vivien	s
Oiivia De Hevilland, Leslie
faccia
Susan
di mezzanotter. J0*11),. Sarandon in
Obrni zbor inštituta za zgodovino odporništva
Jutri, 18. februarja, ob 16. uri bo v prostorih krožka za kulturo in umetnost, v Ul. San Carlo 2, občni zbor deželnega inštituta za zgodovino odporniškega gibanja v Furlaniji * Julijski krajini. Na dnevnem redu je proučitev znanstvene in za ložniške dejavnosti inštituta' v letih 1977 in 1978.
IIIMIHIIIMf llllllllllllllllllll IIHI JIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIMIIIIIIIIIIMIIIIMItlllllMHlIlItllllHIlIMflllllllllllllltlltlllllll
VČERAJ NA DEŽELNEM SEDEŽU RAI
Odprli so pestro razstavo risb slovenskih osnovnošolskih otrok
Na razstavi sodelujejo tudi otroci otroškega vrtca - Risbe so na-stale ob poslušanju oddaj za šole - Nagrade najboljšim izdelkom
Včeraj so na sedežu. RAI X Trstu odprli razstavo risb, ki so jih izdelali otroci iz otroških vrtcev in licenci prvih dveh razredov osnovne šo!e,, ki so lani poslušali radijske oddaje za šole s slovenskim učnim jezikom. Oddajali sta jih postaja Trsta A in Četrto omrežje v slovenščini. Otroci so risbe poslali sami od sebe. in sicer take. kakršne jim je vzbudilo poslušanje določene oddaje. Sedež RAI, oziroma oddelek za slovenske šolske oddaje, ki mu načeljuje Marjan Slokar, je poveri! slikarju Klavdiju Palčiču, da izbere dela. ki bi bila vredna nagrade. Palčič je izbral 26 izdelkov, ki prihajajo z ozemlja od Barkoveli do Števerjana, od Boljunca pa do Sem-polaja in Rupe. Imena nagrajenih
niMMiiiimiiiiiiiimiiiMiniiiiiiiiiiinMMUiiiiMMiiiiiitiiniiHiiiiiittiMiiiiiuitiiiiiiiiiiiMiniiHMiiniiiiMMMniifiiiiiifiuMiiiniiiiiuiiMinniiiiiiMiminiiiimiiUMiiiiiM
Sneg je znova pobelil okolico
otrok bomo objavili v eni od prihodnjih številk dnevnika.
Ob .včerajšnji otvoritvi razstave je imel krajši nagovor ravnatelj deželnega sedeža RAI dr. Guido Botteri, ki je izrazil zadovoljstvo nad sodelovanjem in doprinosom, ki ga dajejo radiu tudi zunanji e-lementi. Za zanimivo pobudo se je ravnatelju Botteriju v imenu prisotnih didaktičnih ravnateljev, in učiteljic zahvalil inšpektor za slovenske šole dr. Bole.
Razstava, na ksfteri je nad 400 del ,bo odprta do sobote 25. i.m., in sicer od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure. Občinstvo si jo lahko ogleda na sedežu RAI. vhod iz Ul. Giustiniano 4.
Potovalni urad AURORA
priredi od 13. do 29. maja potovanje na
KITAJSKO
Cena potovanja 1.390.000 lir. Na razpolago je 11 prostorov.
Podrobnejše informacije pri Aurori, v Ul. Cicerone 4, tel. 602-61.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 17. februarja SILVIN
Sonce vzide ob 7.04 in zatone ob 17.34 — Dolžina dneva 10.30 — Luna vzide ob 12.43 in zatone ob 3.01. Jutri, SOBOTA, 18. februarja DRAGOSLAVA .
Vreme včeraj: Na j višja temperatu ra 3,7 stopinje, najnižja 1,5, ob 13, uri 3,2 stopinje, zračni tlak 1007,9 mb “pada, vlaga 95-odstotna, nebo oblačno, sneg z dežjem, veter 8 km na uro jugovzhodnik, morje mirno, temperatura morja 7,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 16. februarja 1978 se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo pa je 24 ljudi.	"fi.
RODILI SO SE: Alessandro Bajec, Stefano Drioli, Lorenzo Perossa, Jessica Rizzi, Andrea Varrecchia.
UMRLI SO:	621e(na Matilde
Mazzarolli vd. Marchesi, 65-letni Aligustrt Gei, 88-letni Umberto Bos, ROletni Raffaele D’Arcangelo, 69-letni Adriano Rosada, '73-letni Pie-tro Pellegrin, 80 letni Antonio Sma-niotto, 67 letni Renato Iust, 81 letni Antonio Pavissich, 50-letni Pietro Totto, 54-letna Giuseppina Cerebuch Vd. Cociani, 90-letna Angela Sgor-bissa vd. Pregazzi, 80-letni Costan-tinri Kovačič, 72 letni Giuseppe Belli, 9(5 letna Anna Kraljic vd. Malisana, 65-letni Nicnlo Vascon, 69-lelna Norma Bellotti vd. Rigcletti, 62-letni Francesco Degrassi, 82-letna Ernesta Rossi vd. Scopetani, 85-letna Maria Babich vd. Stradi, 66 letni Carin Bobich, 70-letna Desolina Vi-sintin, 67-letni Guglielmo Milani, 51-letni Luigi Savi.
Seminar o gospodarski politiki EGS
V konferenčni dvorani zavarovalnice Assicurazioni Generali se je včeraj ričel študijski seminar o socialni, ekonomski in znanstveni politiki EGS. Predsednik evropskega federalističnega gibanja iz Trsta dr. Zimolo je udeležencem orisal namene seminarja, na katerem bodo podrobno proučili delo gospodarskih komisij EGS. Namen komisij je najti skupno pot, da bi končno prišlo do sodelovanja na gospodarskem področju. med vsemi evropskimi državami. Po besedah tajnika evropskega federalističnega gibanja dr. Via-nija, je sprepovoril dr. Marco Pic-carolo, ki se je zaustavil pri konkurenčni politiki EGS.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (nd 8.30 do 20.30)
Ul. Oriani 2. Trg Venezia 2. Ul. F. Sever0 112. Ul. Baiamonti 50^
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za / ivanoe 1NAM in ENHAS od 22. do 7. ure: telef »t. 732 627.
. GsSffi.
BANCA Dl CREDIJO Ql TRfESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
• Danes, 17. februarja, ob 20. uri, bo na sedežu študijskega krožka »Che Guevara* v Ul. Madonnina 19, goyoril prof. C. M. Santoro o politiki predsednika Carterja.
Val slabega vremena, ki je pred dnevi močno prizadel našo deželo, je včeraj zjutraj' zajel tudi našo pokrajino. Snežilo pa je le v jutranjih Urah, v popoldanskih urah pa se je sneženje skoraj povsod spremenilo v dež. Sneg je povzročil nekaj težav v prpuletu le v okolici, kjer je snežna odeja dosegla do o-sem centimetrov. Ekipa cestnega podjetja ANAS so bile celo jutro na delu in posipavale cente s soljo in
peskom, kar je odločilno pripomoglo, da je promet stekel brez težav. Največ težav je sneženje povzročilo na državni cesti 202. v bližini križišča na Opčinah, kjer so se tovornjaki in prikoličarji znašli pred nepredvidenimi ovirami.
Nič dobrega ni kazalo niti v okolici Bazovice, kjer je bilo sneženje še posebno gosto. Zapadli sneg je povzročil precej težav na cesti, ki pelje do obmejnega prehoda na Pe-
sku. Več avtomobilistov se je znašlo v težavah, med drugim sta se pripetili tudi dve manjši prometni nesreči.
Kljub slabemu vremenu so imeli gasilci malo dela. Na pomoč so morali le tovornjaku, ki se je znašel v težavah na državni cesti 202, v višini Katinare.
(Slika je bila posneta na cesti med Bazovico in Lipico).
«Dobrosrčen» ropar:
svoji žrtvi je dal zdravilo
Lahko bi ga imenovali «dobrosrčni ropar*: včeraj okoli 13. ure je približno 20 let star mladenič potrkal na vrata 77-letne Marinelle Mlatsch vd. Caucci v Drevoredu 20. septembra 67 in dejal, da mora izročiti paket. Ženska ga je spustila v stanovanje, takoj nato pa jc mladenič zaloputnil vrata in zahteval od ženske, naj mu izroči vse, kar ima dragocenega v hiši. Pretrašeni Mlatscho-vi ni preostalo drugega, kot da prisostvuje delu roparja, ki je tri četrt ure mirno brskal po stanovanju in ukradel 260 tisoč lir v gotovini ter razne dragocenosti v skupni vrednosti dveh milijonov lir. Ko je žensko zajela nenadna slabost, ji je ropar takoj dal nekaj kapljic kora-mina.
MBSMBSBSaBBBBm	
TEČAJI VALITI V	MILANU
DNE 16. 2. 1978	
Ameriški dolar	857.—
Funt šterling	1692.—
švicarski frank	445.—
Francoski frank	186.—
Belgijski frank	»	26,30
Nemška marka	411.—
Avstrijski šiling	57.20
Kanadski dolar	750.—
Holandski riorint	380,—
Danska krona	147,—
švedska krona	180.—
Norveška krona	155.—
Drahma	21.50
Dinar	42,-
MENJALNICA
vseh tujih valut
Mali oglasi
UNIVERZITETNE ŠTUDENTKE, ŠTUDENTI, nudi se vam zanimivo honorarno delo ob večernih lirah, enkrat ali dvakrat tedensko.
Kolikor vas to' vabilo zanima, pišite na p.p. 559 Trst. Navedite sledeče podatke: točen naslov, dokončana šolo, smer študija, letnik študija.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE Kulturni dom (Mala dvorana)
KOLE ČAŠULE
VRTINEC
izvirni naslov: VITEL EKSPERIMENTALNI ODER
Prevod:
Kostumi:
Režija in
scena:	UUBIŠA GEORGIEVSKI
JANKO MODER MARIJA VIDAU
V četrtek. 23. februarja 1978, ob 20.30 PREMIERA.
Zaradi eksperimentalnega značaja predstave je število sedežev strogo omejeno. Prosimo cenjene obiskovalce, da pravočasno rezervirajo sedež.
POPUST ZA ABONENTE SSG.
Prodaja vstopnic od torka, 21. t.m., dalje pri blagajni Kulturnega doma od 12. do 14. ure, tel. 734265.
Gledališča
ROSSETTI
Danes, 17. februarja, ob 20.30 v abonmaju, kupon št. 3 (na izbiro), «La Fantesca* Della Porta v izvedbi Stalnega gledališča iz Bočna. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
»SETTE CANZONI. in »PAGL1ACCI*
Pri blagajni gledališča Verdi se danes , začenja prodaja razpoložljivih vstopnic za premiersko predstavo o-per »Sette canzoni* in «Pagliacci», ki bo 22. t.m. ob 20. uri za red A/F.
Obe operi bo dirigiral Giacomo Zini pod režijo Daria Della Corteja.
Izvajalci »Sette canzoni* (vsak za eno jpizodo) so: Claudio Strudthoff, Enzo Viaro, Gianna Amato, Giancar-lo Montanaro, Antonio Bevacqua, Franco Giovine, Claudio Strudthoff. V opqri «BRgliacci»,,pa ,,fcodo nafttp pili v glavnih vlogah: Gianrta Amato, Renato Francesconi, Benito Di Bella, Antohio BčVflfctiua, Alessandro Corbelli. '
Postavitev »Sette canzoni* je o-skrbelo scenografsko podjetje gledališča Verdi po osnutkih Antonia Ma-stromatteija, postavitev «Pagliacci» pa je delo Luise Spinatelli.
rirkester in" zbor gledališča Verdi, zborovodja Andrea Giorgi.
V ponedeljek bo kritik Luigi Pe-stalozza v vel;ki dvorani Krožka za kulturo in umetnost predstavil obe operi na programu. Začetek ob 18.45, vston prost
Predavanja
Eaf LWir
Strogo prepovedan mladini P® T1 Ti
i 'H
Geste« ^tne.
letom.
Excelsior 16.00 «Io, Beau	_	,
legione straniera*. Barvni W ^ L' Fenice 16.00 «L'ultima Odisse** ^ la oi orge Peppard in Dominique ^ ( Eden 16.30 «Le notti pomo ne ^ ^1 c do*. Laura Gemser. Barvni , Preixivedan mladini pod 18-	^ jj?
Ritz 16.00 »Poliziotto senza ^	<
Maurizio Merli, Joan Collins^ povedan mladini pod 14. let®1"'*
PISo,
-d>ki
Filodrammatico 16.00 »Le	^ ■
ginecologo*. Prepovedan
pod 18. letom. Barvni Cristallo' 16.00 «Goodbye- e	0
Claudia Cardinale in Tony Barvni film.
S
Aiirora 16.15 »I nuovi mostri*- ^ ~ i- 'IS|
' Tj 1» ^ f0l
di, O. Muti, V. Gassman, u' ^ gnazzi. Barvni film.
Capitol 16.30 »Una donna di {^ mano*. Santa Berger, R-	^ t*0
E. M, Salerno. Prepovedan 111 pod 18. letom.	. m h,.’
Moderno 16.00 «Indians». Barvni ^ nji linpero 16.30 «Puberta». Prep°v ^ mladini pod 18. letom.	^	tbjL
Ideale 16.00 «!’na ragazza	i d.
Prepovedan mladini pod 14. kjjj Barvni film.	f
Vittorio Veneto 16.30 »Sette nero*. Gennifer 0'Neil. PreP°V.M mladini pod 14. letom. Barvn1 / i Radio 16.00 »La polizia tace*. Im Frank, Christiane Kruger. Pr*P^ dan mladini pod 14. letom,	.p |j|
Astra 16.30 »Gorgo*. Fantastični ‘
Volta (Milje). 17.00 »Lultima do^j, ^ Gerard Depardieu. Prepovedan dini pod 18. letom. Barvni fnnl
Izleti
^V;
N
N
S
M
SPDT Javlja, da je odhod	%
busa za smučarski izlet v m	‘>a
19. t.m., ob 6.30 s Trga Ulpia”0, ^
SPDT javlja, da priredi sm® ^ ski izlet v nedeljo. 26. fcbnia« p ^ Zoncolan. Vpisovanje na	h*
76304) do vključno srede, 22.
ŠD Mladina iz Križa organ^. ^
dne 2G. t.m. smučarski ir\et vascletto - Zoncolan. ^P' -jm!* vsak dan do 22. t.m. v Ljudskem domu. Cena 4.500 l*r'
t-"1 tu' nidf !*St

Darka ^
Ob 3. obletnici smrti —•-	v
Verja' s& ga'spominjajo svojci rujejo 10.000 lir za PD France šeren.	j„ f
V počastitev spomina moža četa Marčela Siege daruje dry t> ob 2. obletnici smrti 20.000 1 ŠZ Bor. ••	f pavl)
Namesto cvetja na grob */ |j Boštjančiča daruje Gizela (Repnič 2S> > 10.000 lir za SKW^
Družina Opčine.
Namesto cvetja na Miliča daruje družina Milič
grob jjfjL
............j____________lilič
dec 2) 5000 lir za Skupnost Dru Opčine.
Namesto cvetja na grob ,Mt Škabar daruje družina Emih ^ ščiki 40) 5000 lir za Skupnost v žina Opčine.	por
))
SPDT vabi na predavanje tržaškega alpinista Berta Iavazza, ki bo predaval na temo: «Od Damavanta do McKinleya». Predavanje bo opremil z baivnimi diapozitivi soplezalca Tonija Klingendratha. Predavanje bo v petek. 24. februarja, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20). Vabljeni!
V počastitev spomina I'-'811''... da daruje sestra Bruna 5000
Ob**!
Razstave
V Slovenskem klubu v Ul. sv. b ran čiška 20/11 razstavlja svoja najnovejša dela. ki so nastala ob uporabi ra čunalnika, Edvard Zajec. Ogled ob delavnikih od 16. do 20. ure.
Poleg del, ki jih slikar Edvard
Zajec razstavlja v Slovenskem klubu, si bo občinstvo lahko ogledalo njegove stvaritve tudi v Prosvetnem, domu na Opčinah. SPD Tabor bo v petek, 24. februarja, ob 20. uri od prlo razstavo njegovih slik iz cikla »Logični trenutki v barvah*, ki še niso bile razstavljene. O umetniku in o novem pristopu k umetnosti, ki ga odpirajo Zajčeva dela, bo govori! prof. Avgust Černigoj. Kulturni vdter bo obogatil nastop dekliškega pevskega zbora Igo Gruden iz Nabrežine pod vodstvom prof. Sergeja Radoviča.
Dijaško matico.
V	počastitev spomina sina 1 ^ Obada darujeta mama in vcc^ lir za vzdrževanje spomenica P8 v NOB v Gabrovcu.
. V spomin na sina Ivana darujeta mama in oče 5000 f
. vzdrževanje spomenika padi' i NOB v Križu.
V	spomin na brata Ivana u t>
daruje Bruna z družino 300Cl j vzdrževanje spomenika padimi NOB v Gabrovcu.	^
V	spomin na n «»eii i/v n1
V umetnostni galeriji »Rena Veda*, Ul. Donota 20, razstavlja Demetrij Cej od jutri, 18., do sobote, 25. t.m. Ob delavnikih od 18. do 21. ure, v nedeljo od 10. do 13. ure.
Zaradi velikega odziva občinstva bo antološka razstava Livia Rosignana v Palači Costanzi odprta do 26. t.m.
Rozalijo, "p j, Srečka Colje, in na Milčka
daruje Ema Tomažič 10.000 llrj>p PD Igo Gruden in 10.000 lir 88 Slavko Škamperle.	^)
Za ŠD Sloga, darujejo: MlcK, jji), Vilhelm 5000, Zadruga Opčine 1 ' [< brivnica Faggin 10.000, Pepi 3000, Pekarna Danči in Armida "iD Gradbeni material Alojz Dan tisoč, prodajalna copat 5000, družina Unussi 5000, Edi A|. lec 20.000, semenarna Sementi ^ dna 5000, cvetličarna Klara
cvetličarna Nada 3000, trgovina vin Ukmar 5000 lir.
17. 2. 1975
17. Z.‘
Ob 3. obletnici smrti drage#8
Darkota Maverja
se ga spominjajo svojci.
Boljunec, Trst, 17.2.1978
Potrti od neizmerne bolečine naznanjamo, da je po kratil bolezni preminil
ANTON REPIČ (REPPI)
Pogreb bo v soboto, 18. t.m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Skedenj.
Žalostno vest sporočajo: sin Klavdij' ■estra Lucija z družino, svak Bruno in drugi sorodniki
Skedenj, Rozar, 17. februarja 1978 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3)
l^ORSKI
DNEVNIK 3
GORIŠKI DNEVNIK
17. februarja 1978
z ODBOROVE SEJE V NABREŽINI
. Jfaštvi «lgo Eruden» in «5okol» gM številnimi novimi nalogami
*vIjena porazdelitev funkcij - Za predsednika potrjen N. Gruden
4rSMvečer se je na svo->i pr~
, ttnej j* nov°izvoljeni odbor pro-rent^, OttnfL *uštva «Igo Gruden* in 3 0 Ibiif . društva «Sokol*. 17-članski Bo^ isl^'i. e tXJTazdeIil funkcije kani ^	ostaja Nevenko Gru-
V#! i, tj: .Predsednik je Robert Fran-pod “ an ^.Martin Petelin, gospodar ^riia ir *n blagajnik Hadrijan iste(1 °rtnea- Na ^elu skuPine delavcev rili«' ‘*o rjf . ^e*a ostaja slej ko prej ea>'^ *ia ortaj' ^tanlu* Devetaku pa o-, sa*®1I dosre VornHst za prosveto, tako iel ^ 4ai ^ °beh skupinah je še ni ^ %j PU(8'*1 dela voljnih delavcev. Jeio* »žbe* (Sia tl'di mesti zdravstvene »pldr. Gruden) in arhivarja
V0^Udpn' "—..................,^irv’
i0^t iJSi
'il lWhat.atfril1 bo treba nemudoma lirtj1 Jokave. Oris kratkoročnega Aji)H**e Hai ,’!• ki bodo na polju kul-1^ i, j0. . e utrip živahni dejavno: s v oh-Ze to nedelj6, 19. februarja,
A. SJ >tvCsRP7 Vadn+iCi •1POduPl,kr° fi 9 ton,, oKGZ nastopila Italijan-
Ih i ^OrriB '»Iriinirvo 17 RAtrinio
P fcjj^Uden). Pred novoizvoljenim stoji kopica nalog, ki jih , ‘1 že občni zbor in za re-
katerih
jih je državno cestno podjetje prekinilo ob gradnji povezave med obalno in trbiško cesto. Pogovorili so se tudi o možnosti pomoči prizadetim, ki so bili pred kratkim oproščeni v pravdi zaradi zaprtja železniškega prehoda v Vižovljah, pri kritju pravnih stroškov. Občinski upravitelji so na koncu povabili predstavnike Kmečke zveze, da se udeležijo današnje seje novoustanovljene občinske komis' za prirejanje vinskih razstav in vprašanja kmetijstva.
H, k. °Tna skupina iz Rovinja, 25. ^ Vff j' društvo priredilo družabni Sc* ie noviK -,ega namerl .ie včlanjevali^ f» rJt nlan°v, 7. marca bo dru-Vi ».alo v Piranu (s pevskimi L ’ er'tatorji in še s čim), 11. bodo zbori predstavili do-'bčinstvu, 19. marca bo roslavilo 100-letnico Žu-'jri*la (jnVega rojstva, pa tako naprej ^ ^tvn Polovice maja, ko bo J itnjJ1 Primemo proslavilo deset-3%i ^ ' >novitve.
'V$	I. Pertot
flo!
0
V	_______
fktaviiiki Kmi
niki kmečke zveze županstvu v Nabrežini
|y
le ® iujejo se posredovanja Kme-V** pri pristojnih javnih u-giseij, in ustainovah, ki so pred-I litij r°Ve7tana s težavnimi razme-W 1tiei'kaV katerih deluje pokrajinska 0 'lirj;a bolniška blagajna in hudo SafjiHaj	redno delovanje, zao-
Pa tudi vsa najbolj pereča nJa krajevnega kmetijstva Jfl^avnem srečanju z dolinsko upravo je predstavništvo .	>5av„ Zveze, ki ga je vodil tajnik
r S, C’ sprejel v ponedeljek, 13.
httjG^brežinski župan ftkerk. Na '«r Itdj Ku. kateremu je prisostvoval mi* NsbVetovalec Brečko Colja, so jeii Sju^diki kmečkega sindikata 'je \ razloge, ki ovirajo delovali dtške blagajne. Gre predvsem b zdr anJkanje finančnih sredstev 'bo r^Vr|iško in farmacevtsko skrb-1 bn t radi česa,1 so se dogovorili,11 lj. tlJdi nabrežinska občina pritis-0r ■, J Pristojno deželno odborništvo 1jf ie 2 rebno finančno kritje. Župan Sih/0*°vil tudi posredovanje za
r ‘	’	....
n>
t>
i
p Nii
d»• \
rešitev dolgoletnega anJa vhodov v zemljišča
Prispevajte za
UlJASK# MATICO
• V Uradnem listu št. 29 z dne 30. januarja 1971) je objavljen razpis natečaja za 120 mest komisarja v poskusnem staležu za vodilno službo 0-sebja javne varnosti. Natečaja se lahko udeležijo italijanski državljani z univerzitetno diplomo, ki niso presegli 30. leta starosti. Prošnje je treba nasloviti na notranje ministrstvo — glavna uprava javne varnosti — v Rimu, najkasneje do 1. marca 1978.
Razpis glasbenega natečaju SKUPNA SEJA PREDSTAVNIKOV KPI IN PSI za simfonično skladbo «Premio Citta di Trieste»
Odbor za glasbeno nagrado «Cit-ta di Trieste» razpisuje tudi za leto 1978 XVII. mednarodni natečaj za skladbe «Premio Citta di Trie-ste». Natečaj velja za orkestralno skladbo z ali brez zbora in solistov, v enem ali več stavkih, ki še ni bila objavljena in izvajana in ki ne sme trajati manj kot 10 minut.
Natečaj predvideva 1. nagrado v vrednosti 3 milijone lir in izvedbo v okviru spomladanske simfonične sezone gledališča «Verdi» v Trstu; 2. nagrado v vrednosti 1 milijon lir; 3. nagrado v vrednosti 500.000 lir. Žirija bo lahko izbrala še druga dela vredna omembe.
Natečaja se lahko udeležijo skladatelji katere koli narodnosti, brez omejitve starosti, izključeni pa so tisti, ki so na prejšnjih natečajih že osvojili prvo nagrado.
Prijavljena dela morajo dospeti v tajništvo glasbene nagrade <s.Cit-ta di Trieste», ki ima svoj sedež v občinski palači na Trgu Unita T, najkasneje do 7. oktobra 1978. Na odločitve mednarodne žirije ni mogoča pritožba.
iiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiimiiMiiMiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiMiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimitiiHtiiiiiiimiiiitiMiiniiiiiiiiii
PO NALOGU NAMESTNIKA DRŽAVNEGA PRAVDNIKA DR. C0ASSINA
Aretiran voznik avtobusa zaradi nesreče pri Grljanu
Alviseja Benedettija so včeraj dopoldne karabinjerji za-stražili v videmski bolnišnici, kjer je na zdravljenju
Namestnik državnega pravdnika dr. Coassin je v soboto izdal zaporni nalog za šoferja avtobusnega podjetja SAITA Alviseja Benedettija iz Cassacca pri Vidmu, ki je o-sumljen soodgovornosti za tragično prometno nesrečo, ki se je pripetila 17. julija lanskega leta v Grljanu in v kateri je izgubilo življenje 16 oseb, 37 pa jih je bilo ranjenih, !' idnik je sprejel ta sklep, potem ko ie natančno proučil drugo poročilo, ki mu ga je pred nekaj dnevi izročil sodni izvedenec inž. Lip-parini iz Trevisa. Slednji je očitno predočil sodniku možnost soodgo vornosti Benedettija, verjetno zaradi prehitre vožnje, ali zato, ker je vozil preblizu sredine cestišča in ne ob desnem robu. Vsekakor pa o vsebini tega poročila doslej imi bilo mogoče izvedeti ničesar. Niti Benedettijev zagovornik odv.
Danes zapade rok, v katerem morajo najemniki ljudskih stanovanj predložiti pismeno potrdilo, da hočejo stanovanje odkupiti.
V smislu .zakoiM 51,3, dne 17. avgusta 1977 lahko prosijo za odkup stanovanja le tisti najemniki, ki so prošnjo vložili pred 17. avgustom 1977 in v roku šestih mesecev od uveljavitve zakona pismeno potrdijo, da hočejo stanovanje odkupiti.
V žarišču pozornosti tekstilna kriza in odprti občinski problemi
Občinski svetovalci niso bili seznanjeni s stališči rajonskih svetov o urbanističnih vprašanjih - Določiti obliko uprave tovornega postajališča
'""'iiiiiiii,,, imuni,,niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiimmiuiiiiiiiiin
DOKUMENT VIDEMSKEGA TAJNIŠTVA VZPI-ANPI
JUPREJ PREMOSTITI UPRAI(NO * POLITIČNO KRIZO V DRŽA VI
^krbli
Ijenost zaradi naraščanja kriminala in političnega terorizma

vSe(jl.?rrisko pokrajinsko tajništvo avne zveze partizanov Italije )o«j0je na svoji zadnji seji odobri-\i„KUment- v katerem ocenjuje sete o? sPk>šno krizo v Italiji. ANPI v3	da sedanje stanje zahte-
klt0j? ,yseh aktivnih političnih sil in ustreznih izbir, ki bi \ Ho Pr*Ve<^e d° čimprejšnje sesta-Wtv!6 vlade. Zveza partizanov ob V lKrUclaria tež.ke probleme, ki jih DtfeGPii predstavlja brezposelnost, \ pri mladini, številne teža-ikj katerih se nahaja proizvodna 1 j 0°st, čedalje manjšo kupno Vevških plač ter nezadovolji-tr*ba ?itev univerze' K temu je Hi ? dodati še kriminalne dejavno-%n Politični terorizem, kj hoče hl(Lstrahu med javnost in ki v litiJ?111 času presega vse meje. Po \ ‘-ja ANPI mora torej vsa drža-HitVj POHsoči k čimprejšnji premo-Sedanje vladne krize in k se-1'Vhq take vlade, ki bo lahko opera-Pap]a l’ealizirala željo in zahteve v-^in entarne večine in tudi velike jo »J* sil. ki dejansko predstavlja-
Vsau nie v državi.
4 'aka izbira, ki bi ne upoštevala hijii^-dpostcivke, bi povzročila še Ooj,® Posledice in bi privedla do ne-i|> vavliivega razdora v demokraciji 2a<;L Ustavni svobodi. K tej splošni lija lenosti ANPI dodaja še zad-kjer jetnike na področju sodstva, Post~ ,tevilne nedopustne razsodbe v|iaio prav italijansko sodstvo soodgovorne dejavnike za sploš-
no krizo. Preveč nasprotstev, preveč počasnosti, preveč zamud in preveč pomanjkljivosti: vse to je pri državljanih zmanjšalo zaupanje, ki* bi ga morali imeti v sodne oblasti. Pri tem ANPI izrecno navaja oprostitev fašistov na nedavnih procesih in zaskrbljenost, 1 : je zaradi tega nastala med italijansko javnostjo. Zato tudi Zveza partizanov poziva stranke, naj v parlamentu izpopolnijo zakonodajo, da bodo oblasti lahko odločneje ukrepale v boju proti terorizmu in proti organiziranemu kriminalu, obenem pa naj spremenijo določila v zvezi z manjšimi kaznivimi dejanji, da se bodo lahko kaznjenci po prestani kazni zopet vključili v družbo. ANPI predvsem poudarja, da je treba omogočiti sodstvu, da bo redno delovalo predvsem na tistih področjih, kjer je kriminalna dejavnost največja.
Cavalieri ga namreč ni videl in zato še ni odločil, kaj bo ukrenil. Vsekakor je zelo verjetno, da bo že v prihodnjih dneh zahteval prekTc zapornega naloga ali vsaj izpustitev na ,ačasno svobodo.
Zaporni nalog so karabinjerji izročili Benedettiju včeraj dopoldne v videmski bolnišnici, kjer je nd 16. januarja na opazovanju. Njegova soba je torej zastražena in kolikor bi ga odpustili iz bolnišnice, ga bodo prepeljali v tržaške zapore. Sicer pa je zelo verjetno, da bo dr. Coassin ugodno rešil prošnjo po izpustitvi na začasno svebodo, kot je običaj v primerih prometnih nesreč.
NA SEJI DEŽELNEGA SVETA
Predsednik Comclli poročal o izrednem neurju v naši deželi
Na včerajšrtji seji deželnega sveta je predsednik odbora Comelli poročal o izrednem snežnem neurju, ki je v prejšnjih dneh skoraj v celoti ohromilo hribovita območja Furianije - Julijske krajine. Snežna odeja je v večini krajev preše gla poldrugi meter, tako da je bila večina cest neprevoznih, številne strehe so se pod težo snega udrle, še najbolj zaskrbljujoče pa je bilo stanje v montažnih hišah. Novoza-padli sneg je povzročil celo vrsto plazov, ki so na cestah popolnoma ohromili promet. Plugi cestnega podjetja ANAS so bili sicer na delu, vendar niso bli kos težki nalogi. Stanje se je sedaj znatno izbolj šalo, saj je večina cest že prevoznih, še vedno pa obstaja nevarnost plazov. Predsednik Comelli se je v svojem poročilu zahvalil vsem tistim, posebno pa krajevnim ustanovam in vojaščini, ki so v veliki meri pripomogle k premosttvi številnih težav.
V diskusijo, ki je sledila poročilu, so posegli svetovalci Puppini (MF), Vitaie (PSDI), Ermano (PSI), Magrini (KPI) in Martinis (KD). Svetovalka Puppinijs-'a je predvsem poudarila, da so cestne ekipe podjetja ANAS pričele delo vati z zamudo in so bile zaradi tega državne ceste neprevozne. To je preprečilo vsakršno delovanje plugom krajevnih ustanov, kar je privedlo do popolne ohromitve prometa na vsem gorskem območju Tudi svetovalec Magrini (KPI) se je izrazil negativno o postopanju deželne uprave. Dejal je, da bi morala deželna uprava nuditi krajevnim ustanovam in Gorskim skupnostim vse pripomočke, da bi lahko začele pravočasno ukrepati. Dejal je še, da bi morala biti deželna uprava pripravljena na take pose ge, pa čeprav ni bilo v deželi takš nega snežnega neurja že petdeset let.
Na skupni seji članov tajništev KPI in PSI ter načelnikov skupin komunističnih in socialističnih svetovalcev v goriškem občinskem svetu, ki so ga imeli v ponedeljek, 13. februarja, so razpravljali o nekaterih, v sedanjem trenutku v Gorici osrednjih vprašanjih kot so kriza v tekstilni tovarni v Pod gori, sprememba urbanističnega načrta, vprašanje imenovanja občinskega predstavnika v hranilnici ter vprašanje uprave suhozemskega terminala v štandrežu. Na sestanku so bili .navzoči občinska tajnika Bru-nello (PSI) in Coceani (KPI), Del-1’Orco, Juran in VValtritsch (PSI), Chiarion ter Lamberti (KPI).
Na začetku sestanka sta si delegaciji izmenjali informacijo o krizi v tekstilni tovarni v Podgori ter o možnostih posega odbora, ki je bil v ta namen ustanovljen. Na sestanku so poudarili, da bosta morala temu odboru ponuditi vse potrebne podatke o položaju v tekstilni tovarni predsednika ustanove industrijske cone v Tržiču ter trgovinske zbornice v Goa-ic:, ki sta — ne na povsem jasen način — postala člana upravnega sveta tekstilne tovarne. Sklenili so podpreti boj tekstilnih delavcev za obnovitev proizvodnje, kakor so to zahtevale sindikalne organizacije, o kateri se krščanska demokracija ni izjasnila. Prav tako bo potrebno opozoriti na odgovornost delodajalca, da "»hrani sedanjo zaposlitveno raven.
Kar zadeva spremembo splošnega urbanističnega načrta občine Gorica sta delegaciji obeh delavskih strank predvsem opozorili na preveč omejeno vlogo, ki jo je pri reševanju tega važnega občinskega vprašanja opravljala posvetovalna komisija občinskega sveta. Zahtevali sta, da se ta komisija ponovno se stane in da občinski odbor seznani občinske svetovalce s potokom razprave in s sklepi, ki so bili glede sprememb urbanističnega načrta sprejeti na sejah rajonskih svetov. Delegaciji KPI in PSI sta nadalje predlagali, da bi čimprej začeli z javno razpravo o predlogih za izgradnjo ljudskih stanovanj, da bi poglobili v nekaterih krogih krščanske demokracije sprejet predlog o možnosti izgradnje ljudskih stanovanj — kakor to predvideva vsedržavna in deželna zakonodaja 7- v zgodovinskem središču.
Odločno so se zavzeli za sprejem gradbenega pravilnika, da bi se gfe občinska tehnična telesa posluževala in da bi na pravilen in jasen način “vodila gradbeno dejavnost. Obsodili 'so molk’ pristojnega od-borništva o namembnosti že zasedenih in prostih lokacij v industrijski coni ter o smernicah ustanove industrijske cone.
Prav tako so kritično ocenili sta lišče občinskega odbora o imenovanju občinskega predstavnika v u-
PD SLOVENEC BORŠT
pri redi
PREŠERNOVO PROSLAVO
jutri, 18. t.m., ob 20.30
S o d e I u i e | o :
Pevski zbor t Recitatorji Mladi godbeniki
Dramska skupina s ponovitvijo veseloigre «Tuožba».
Ki A or v' i
! 'i: M V*. A- i
NAROCi>, ME H
V
aW> dame}
pravni svet hranilnice. Skupinama občinskih svetovalcev so naročili, naj predlagajo ustanovitev občinske komisije, ki bo delovala na podlagi ustrez.nega pravilnika. Ta komisija se bo morala soočati z vsemi vprašanji, ki zadevajo imenovanje predstavnikov občine v ustanove javnega in družbenega interesa. V sklepnem delu srečanja med KPI in PSI so se dogovorili, da bodo na prihodnjih sestankih nadaljevali s preučevanjem odprtih občinskih vprašanj,
Pedroni stopil iz neofašistične stranke
V goriških političnih krogih je zbudila dokajšnje zanimanje odločitev odvetnika Carla Pedronija, bivšega pokrajinskega svetovalca, da izstopi iz neofašistične stranke MSI - DN. Javnosti je Pedroni povedal, da je bil pred vpisom v MSI pripadnik monarhistične stranke. Poglavitni razlog, zaradi katerega je pismeno obvestil stranko o svoji odločitvi, pa je dejstvo, da ne more biti v stranki s Pinom Rautijem, znanim r.eofašistom, ustanoviteljem prevratniške organizacije Ordiine Nuovo ter osumljencem za bombni atentat na Trgu • Fontana.
Očitno je, da se Pedroni ne čuti, da bi pripadal isti stranki kot Coana, ki je znani goriški pristaš Rautijeve skupine. MSI je Pedronija uradno sicer prijavil razsodišču in ga izključil, vendar je bi! ta korak storjen predvsem iz obrambnih razlogov.
Vsekakor je Pedronijeva odločitev ponoven dokaz, da neofašistični teroristi niso samo provokatorji, kot sta jih Coana in Pascoh prikazovala v občinskem svetu, skratka ljudje, ki z MSI nimajo nobene zveze, ampak da izvajajo politiko nasilja, ki jo je izdelal Rauti in njemu podobni desni prevratniki v stranki.
Z nasiljem, kakršno je v Gorici, poskušal uvajati Rosario Spina, se v MSI marsikdo ne strinja, zaradi tega je toliko boli razumljivo, da se en del pristašev neofašistične stranke preusmerja na odpadniško skupino Democrazia Na-zionale, ki ima v Gorici tudi svojega predstavnika. Govori sc, da se poleg neofašistov v to stranko vključujejo tudi nekateri desno usmerje-n^ktj^au^i demokrati.
V sobot« gostovanje _ . društva «Garl)in» iz Rovinja
. V okviru kulturnih izmenjav med Gorico in italijansko narodnostno skupnostjo v Jugoslaviji bo prihodnjo soboto, 18. t.m., gostovalo v dežemem avditoriju v Gorici, kulturno - umetniško društvo «Marco
Garbin» iz Rovinja. Predvajali bodo pesmi in plese tega istrskega mesteca. Folklorni večer se bo začel ob 18. uri.
Drevi predvajanje filma o Gramsciju
V goriški kinodvorani Modernis-simo bo ob 20.00 na sporedu zanimiv film o A. Gramsciju pod naslovom «A. Gramsci — i giorni del^ car-cere», režiserja Lina del Fraja. Omenjeni film je prejel prvo nagrado na filmskem festivalu v Lo-carnu. Na pobudo kulturnega krožka Rinascita pa bo po predstavi diskusija, ki jo bo vodil Neireo Bat-tello.
Giorgio Marcossi in Helena Plesničar sinoči gosta goriškega Avditorija
r"..~ .........
V okviru kulturnih pobud goriške občine sta sinoči nastopila v deželnem Avditoriju v Ulici Roma v Gorici mlada glasbena poustvarjalca, pianistka Helena Plesničar - Plezzani in flavtist Giorgio Marcossi. Izvajala sta dela Fingerja, Bacha, Mozarta, Rousella, Charpentiera in Debussyja. Oba koncertanta sta dobro znana gojencem goriške Glasbene šole
rtiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiHiiitiHiiiiiiiiiiiiHiiiiimmiiHiimiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiifiiiiiniiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiuiiiiiifiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiim«
POMEN, KI GA NE SMEMO ZANEMARITI
Občinska knjižnica v Doberdobu druga šola za učence in dijake
Na razpolago nad 2.~>00 knjig - Med rednimi obiskovalci dijaki in študentje - Stiska s prostorom
Prosveta
iiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiniiiiimiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiMiiiiiiiiiimiiiiiimmiiiiiniiiiii
SESTANEK Z DEŽELNIM ODBORNIKOM DEL GOBBOM
Morda kaneš meseca odločitev glede klavnice IBP AT v Vileša
Vprašanje se rešuje prepočasi - Jamstva za ohranitev sedanjega števila zaposlenih
s
Čeprav se na nekaterih področjih kaže precejšnja elastičnost deželne uprave, tega ni mogoče reč' za reševanje nujnih gospodarskih vprašanj, ki se kljub kritičnemu trenutku rešujejo prepočasi.
Tako je mnenje sindikata FILIA po srečanju z deželnim odbornikom za kmetijstvo Emillotn Del Gobbom, glede reševanja položaja v podjetju IRPAT v Vilešu, kjer so lastniki v januarju prekinili vsakršno dejavnost, 40 uslužbencev pa vpsali v dopolnilno blagajno. Ne sestanku v Vidmu, ki so se ga poleg sindikalnih predstavnikov udeležili polnoštevilno tudi uslužbenci IRPAT, je pokrajinski tajnik sindikata FILIA obrazložil načrt, katerega uresničitev bi omogočila skorajšnjo obnovitev dejavnosti v podjetju in s tem polno zaposlitev delavcem. Obrat, gre za klavnico perutnine, naj bi odkupila dežela, takoj zatem pa naj bi ga dsla -• najem, s posredovanjem ERSA konzorciju, v katerem so včlanjene nekatere zadruge za vzrejo perutnine z videmskega območja, ki tak obrat nujno potrebujejo. Luciano Pini je deželnemu odborniku za kmetijstvo tudi pojasnil, da b: podjetje pognali v likvidacijo, preden se bodo zaključila pogajanja za odkup s strani dežele. Novi lastnik, oziroma podjetje, ki bo prevzelo obrat, bo moralo proizvodnjo ob noviti z isto delovno silo, ki je zdaj nameščena. Da bi se vprašanje v najkrajšem času zadovoljivo rešilo, je nujno, da se čimprej skliče sestanek vseh zainteresiranih strani, vodstva IRPAT, deželne ustanove za razvoj kmetijstva, konzorcija perutninarskih zadrug in sidikalnih organizacij ter seveda deželnega od-borništva za kmetijstvo.
Del Gobbo, deželni odbornik za kmetijstvo, je v svojem posegu^ najprej izrazil solidarnost uslužbencem IRPAT, ki so tako rekoč čez noč ostali brez zaposlitve, nato pa je dejal, da soglaša s predlogom sindikatov glede odkupa podjetja, ker je to edini način, da se zagotovi nadaljevanje proizvodnje. Del Gob to se je tud* obvezal, da bo še v prihodnjih dneh predstavil zakon ski osnutek o odkupu podjetja, v
prihodnjem tednu pa bo sklical vrsto ločenih sestankov s posameznimi strankami, ki so v zadevo vpletene, skupen sestanek pa bo mogoče sklicati proti koncu meseca. Ni mogoče odrekati dežel*, da se za to vprašanje ne zanima, zaključuje tiskovno poročilo sindikata FILIA, vendar ni mogoče niti. prezreti počasnosti s katero se deželna uprava loteva reševanja tako nujnih vprašanj.
Danes proces proti Mauru in Giuscppu Fogarju
Pred goriškim okrožnim sodiščem bo danes proces proti 19-Ietnemu Mauru Fogarju, ki je v noči med 6. in 7. februarjem letos nehote ustrelil prijatelja Graziana Mene-ghela. Obtožen je posesti in nošnje neprijavljenega vojnega otožja. V zadevo je vpleten tudi Maurov oče, Giuseppe Fogar, ki se bo moral zagovarjati zaradi posesti neprijavljenega orožja. Proces zaradi omenjenih prekrškov bo po hitrem postopku. medtem ko je še zmeraj v teku preiskava o nesrečnem dogodku. v katerem je izgubil življenje 19 letni Graziano Meneghel.
Doberdobska občinska knjižnica razpolaga z nekaj nad 2500 knjigami, je pa ena najbolj obiskovanih tovrstnih ustanov na Goriškem. Poleg tega imajo obiskovalci na razpolago lepo število revij in časopisov, ki so sicer namenjeni predvsem branju v čitalnici, vendar si jih občani kaj radi izposojajo tudi na dom. Poleg omenjenega knjižnega fonda, ražoolaga knržnica tudi s tako imenovanim rotacijskim fondom, za kar skrbi goriška državna knjižnica, ki v dvomesečnem zaporedju daje na nosodo po sto knjig, v glavnem novosti s knjižnega trga in tako skrbi, da imajo bralci zmeraj dovolj svežega čtiva na razpolago. Knjižničarko, Magdo Ferfo-lja, "mo zaprosil' za informacijo, kaj ljudje najraje bero. «Predvsem obiskujejo knjižnico osnovnošolski otroci, dijaki in študentje, ker imajo tu na razpolago precej materiala za študij, enciklopedije, slovarje, -evije. Na drugem mestu so go-•oodinje, upokojenci in uslužbenci. Ti "osegajo predvsem po prijetnem čtivu za razvedrilo,. Pustolovski in ljubezenski romani; zgodovinske knjige. Zelo radi prebirajo vojne romane. Med obiskovalci'imamo tu: d nekaj predšolskih otrok, kajti v našem inventarju imamo kar pre-cei slikanic in pravljic.i>
Sicer pa je doberdobska občinska knjižnica od začetka šolskega leta postala nekakšna druga šola, Štirikrat tedensko se tu zbirajo dijaki in ob pomoči knjižničarke rešujejo domače naloge. Prejšnji mesec so knjižnico obiskali osnovnošolski otroci in se pobliže seznanili, kako noteka delo knjižničarke, od kataloffiranja novih knj:g do i-skanja želenega naslova na knjižnih policah, na podlagi vpisnega kartončka. Kai vse spada v dolžnosti knjižničarke?
«Poleg tega da naročam nove knjige, jih žigosam, razvrščam in knjižim, moram izpolnjevati mesečno in letno statisfko. Bolj zahtevna je letna, Saj je treba poleg ostalih podatkov vpisati tudi poklic bralcev, njihovo starost ter kaj berejo. Trenutno pripravljamo kulturni spored za proslavo 8. marca. Ob tej priložnosti se bomo spomnili tudi 100-letnice rojstva Otona Župančiča*.
Tako nekako poteka življenje v doberdobski občinski knjižnici, če-nrav tudi tu ne manjka nekaterih težav. Naibolj hudo je predvsem zaradi stiske s prostorom, saj stalno raste število knjig, ni pa prostora, da bi uredili nekakšen arhiv za stare revije in časopise. Vendar Doberdobci ne obupajo tako kmalu Tudi vnrašanje ndvih prostorov bodo uredili.
K. S.
Krččič — Grad Kromberk Mesenel — Janez in Jurij Šubic Milanovič — Moje uspemene (1900-1976) '
Mitrovič — Cankar in kritika Pogačnik — Jernej Kopitar Rajhman — Prva slovenska knjiga v luči teoloških, literarnozgodovinskih, jezikovnih in zgodovinskih raziskav
Rupel — Svobodne besede od Prešerna do Cankarja Strojin — Dr. Henrik Tuma. Veliki , slovenski alpinist, publicist in politik
Trstenjak — Problemi psihologije Vidmar — O Ivanu Cankarju
Prosvetno društvo »Oton Župančič* iz štandreža vabi jutri, 18. februarja, na prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Nastopili bodo domači ženski, moški in mešani zbori ter recitatorji. Začetek prireditve ob 20.30 v Domu Andreja Budala.
Prireditve
Prosvetno društvo Danica na Vrhu vabi drevi ob 20. uri na proslavo slovenskega kulturnega praznika. Poleg priložnostnega govora je na sporedu recital dijakov z Vrha ter nastop ženskega in moškega zbora.
Kino
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE IZ NOVE GORICE
OTON ŽUPANČIČ
VERONIKA DESENIŠKA
tragedija v dveh delih (pet dejanj)
Ob stoletnici pesnikovega rojstva
Scena
Kostumi
Glasba
Režija
Vladimir Rijavec Mija Jarčeva Mojmir- Sepe JOŽE BABIČ
Danes, 17. t.m., ob 11. uri in ob 19.30 v gledališču «G. Verdi* v GORICI (za abonente iz Nove Gorice in izven abonmaja)
Gorica
VERDI 19.30 Oton Župančič - Veronika Deseniška. Gledališka predstava v organizaciji PDG iz Nove Gorice.
CORSO 17.00—22.00 «Mareia o muori» (La bandera). T. Hill in C. De-neuve,
MODERNISSIMO 17.30 - 22.00	«A.
Gramsci — i giorni del carcere*. Sledi diskusija, ki jo bo vodil Nereo Battello.
CENTRALE 17.15-22.00 «1 due super-piedi quasi piatti*. Terence Hill in Bud Spencer. •
Tržič
PRINCIPE 17.30—22.00 eMarcia o muori*.
ENCELSIOR 16.30-22.00 «Io e Annie».
Nova Gorica in okolicu
SOčA — Nova Gorica «Svet ponoči danes* ob 18., 20. in 22. uri.
SVOBODA — Šempeter «En dan življenja* ob 18. in 20. uri.
DESKLE »Razbojnik* ob 19.30. y
iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii
ŠKANDAL NA TRZISKI SOLI
Hudo je, če ni snega še bolj pa, če Ja je preveč
Obilica snežnih padavin ob koncu prejšnjega tedna, je prekrižala račune tudi smučarjem, ki so nameravali konec tedna preživeti v zimskošportnih središčih. Ker so ceste še zmeraj precej neprevozne, obstaja pa tudi nevarnost plazov, je tudi Slovensko plarinsko društvo v Gorici odpovedalo avtobusni izlet na Nevejsko sedlo, v nedeljo, 19, t, m.
Izleta torej ne bo, pač pa ie sprejemajo prijave za izlet, ki bo v nedeljo, 26. februarja.
V	torek seja rajonske konzulte v Štandrežu
V	prihodnjem tednu se obeta do kaj živahna dejavnost rajonskih konzult. Za torek je sklicana seja rajonskega sveta v Štandrežu. kjer bodo razpravljali o športnih napravah, ki naj se uredi,jo v občinski telovadnici, ki jo gradijo. Na dnevnem redu seje pa so tudi nekatera druga vprašanja komunalne ureditve, ki jih je posebno v Štandrežu zmeraj dovolj. V sredo, 22 t.m., pa se bo v prostorih zavoda «0. Lenassi* sestala rajonska kon-zulta za mestno središče, ki bo pod vodstvom novega predsednika Da ria Baresija, razpravljala v elav-nem o ureditvi in poslovanju davčnih svetov.
Sodna preiskava v zvezi s predavanjem o mamilih
Preiskava na domu profesorice Antonelie Pacor - Sindikati opozarjajo pred skrbno zamišljeno akcijo konservativnih sil
Novosti v goriški državni knjižnici
V državni knjižnici v Gorici imajo na razpolago sledeče knjižne novosti :
Bernik — Cankarjeva zgodnja proza Bezlaj — Etimološki slovar slovenskega jezika
Curk — Rimljani na Slovenskem Govoreči bankovec — Antologija slovenske humoristične proze Javoršek — Primož Trubar Kavčič — Pustota Koblar — Moj obračun
Te dni je v Tržiču, najbrž po zaslugi nekaterih konservativnih krogov, izbruhnil nenavaden škandal, zaradi katerega bo imela največ sitnosti mlada profesorica Antonella Pacor iz Špetra ob Soči, ki poučuje na srednji šoli «E. Giacich* v Tržiču.
Pred časom je namreč dijakom pripravila obširno predavanje o vlogi mamil v nekaterih zgodovinskih dogodkih, posebno na Daljnem vzhodu. Omenila je tudi, kako so mamila v sodobnem svetu postala sredstvo za kovanje bajnih zaslužkov in obenem način za ustvarjanje stanja odvisnosti.
Izčrpnemu predavanju je sledila ovadba, ki so jo tržiškemu pretorju poslali neznanci, navajajoč pri tem nekatere podrobnosti, ki so se potem izkazale za golo izmišljotino. Neznanci, ki so v skrbeh za psihično in moralno zdravje dijakov, so v ovadbi navedli celo, da je Pacor-jeva navajala dijake k uživanju mamil z izjavami, da mamila sploh ne škodijo in ne puščajo nikakršnih posledic na možganih.
Dijakom naj bi celo obljubila, da jim lahko priskrbi brez težav toliko mamila, kolikor ga hočejo.
Ovadbi je sledila preiskava na domu mlade profesorice, vendar preiskovalci niso našli niti sledu o mamilu. Zadeva pa se ni s tem zaključila, kajti o dogodku so zavzele ostro stališče sindikalne organizacije, ki opozarjajo na spretno 00-mišljeno akcijo določenih konservativnih krogov in dajejo vso podporo mladi profesorici, ki si je »upala* javno v šoli govoriti o vprašanju, ki izpodjeda temelje sodobne družbe. Pacorjeva je s svoje strani vložila tožbo proti neznancem zaradi obrekovanja.
Z zadevo se ukvarja tržiški ore-tor Perna, ki bo moral ugotoviti, kdo se skriva za anonimno ovadbo.
dobršno zalogo municije. Iz posebne omarice, kjer je lastnik hranil orožje, so izginile štiri dvocevke in zračna puška ter kakih 80 nabojev. V teku je preiskava, ki naj bi ugotovila, kako so tatovi sploh lahko prišli do shrambe. Prevladuje namreč sum, da so pred tem zastrupili psa, kar pa bodo šele skušali ugotoviti.
Avto v plamenih
Približno dva milijona lir škode je utrpel lastnik avtomobila ford escord goriške registracije 58094 Silvano Pierini. Včeraj zjutraj se je Pierini peljal po Ulici Ristori v Gorici, nenadoma pa so iz motorja bruhnili ognjeni zublji, ki so v kratkem času uničili prednji del vozila. Požar so pogasili šele gasilci.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
RODILI SO SE: Martina Trevi-san, Giulia Zoi;, Stefano Zanfagni-ni, Marco Montico, Silvia Lamanda in Fabio Davanzo.
UMRLI SO: 79-letna upokojenka Marija Ipavec vd. Paoletti, 73-letni upokojenec Francesco Visintin, 69-letni Giovanni Depilcozuane, 88-letni upokojenec Domenico Pettorel-li, 59-letni Silvano Bertossi, 51-let-na gospodinja Jolanda Rosimiro (rw. Piccotti, 55-letna gospodinja Olga Menegon vd. Gratton, 63-let-na gospodinja Antonia Brumatti par. Cgmelli, 84-!etna upokojenka Matilde Blasini vd. Pregare, 69-let-ni upokojenec Bruno Zongar, 81-let-ni upokojenec Alessardro Deveglia, 86-letna upokojenka Albina Bisiani vd. Lavaroni, 38-letni delavec Ne-rino Salvador, 75-letni Ciril Leban.
Zanimale so jih lovske puške
Neznani storilci so včeraj ponoči, okrog poldruge ure, iz shrambe Marina Ceudeka, Ul. Bosizio 12 v Gorici, odnesli pet lovskih pušk in
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in nanoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Kor-zo Italia 10, tel. 2576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio, Ul. Romana 147, tel. 40497.
PRIMORSKI DNEVNIK 4
&
OB IZLIVU OSAPSKE REKE
BEŽEN SPREHOD PO TRŽAŠKIH UMETNOSTNIH GALERIJAH
ulllin oi iiLiioi/ m iiiLiijiviii tiiiLimunmn UALMIJiM
Znani mojstri abstraktne Ijj likovnosti v našem mestu
fiornjo slik« pogledamo v naglici, se nam zazdi, kot bi bili nekje v Aziji ob kakem mostišču, . resnici pa gie za izliv Osapske reke, kjer so nekateri Miljčani našli « zavetje« za svoja plovila za svoje čnlne, do katerih pa vodijo brvi.
Ponovno v Trstu «futurist in slikar iz le(ala» znan mojster Prali Mihaela Velikonja ponovno razstavlja, tokrat v galeriji Rossoni
(Foto M. Magajna)
.............................................................................................................................................................„............................................................
Čeprav na drugem mestu objavljamo dve strokovni oceni o dveh umetnostnih razstavah, se bomo oapravili na kratek sprehod po nekaterih tržaških gale rijah, da bi opozorili bralce na nekaj zanimivih razstav. V gale riji «Diech na vogalu Ul. Ginna-stica in Ul. Brunner razstavlja slikar Girolamo Caramori. ki je po rodu iz bližine Roviga, že dolgo pa živi v našem mestu Gre za slikarja, ki se je ves posvetil abstraktni likovnosti. V svojih geometrijskih delih preprostemu gledalcu ne bo povedal veli ko. vendar je njegova umetnost visoko cenjena, kar dokazujejo že številna priznanja, ki jih je umetnik doslej dobil.
Iz galerije «Dieci» stopimo v galerijo ('Forum* v Ul. Coroneo. Tu razstavlja Giorgio Villa. Je to mlajši likovnik, ki je doma iz Ancone, že dolgo pa živi v Ce-seni. Čeprav je to umetnik samouk ali samorastnik, njegova
umetnost dokazuje velike sposobnosti. Giorgio Villa poučuje na srednjih šolah in ga visoko cenijo. Njegova umetnost spada prav tako kot Caramorijeva na področje abstraktnih umetnosti. V Trst je prinesel večje število svojih geometrijskih podob, olj in grafik, pa tudi dve dvojni skulpturi. dve dvojni «krilh. ki spominjata na dela tržaškega mojstra Nina Perizzija.
Od tod stopimo v galerijo *Pla-netario» v Ul. Armando Diaz, kjer razstavlja jo dela Alberta 7\la-gnellija. Tudi ta umetnik je začel kot samorastnik a se je razvil v eno velikih imen. Prvič je razstavljal že leta 1907. le da je tedaj ustvarjal v stilu postim-presionizma. Ko se je leta 1914 prvič preselil iz Firenc v Pariz, je prišel v stik z mnogimi tedanjimi že znanimi francoskimi ali vsaj pariškimi mojstri kot n.pr. z Matissom in Picassom. In že tedaj se je preusmeril na pot
Dvoje novitet založbe Borec
Ano tlelo vsebuje referate slovenskih zgodovinarjev o osvoboditvi Slovenije, drugo pti o radintehniki v narodnoosvobodilnem boju
Pred novim letom je založba Borec. ki skrbi za izdajanje družboslovne literature in predvsem literature na tematiko osvobodilnega boja jugoslovanskih in drugih narodov, izdala med drugim tudi d.z knjigi, nanašajoči se na slovenski osvobodilni boj. Prva knjiga nosi naslov OSVOBODITEV SLOVENIJE 1945 in predstavlja zbornik razprav druga pa je spominska knjiga. ki jo je napisala Vida Tom - Lasič. Ta knjiga nosi naslov: 99 d; Radiotehnika v slovenskem osvobodilnem boju
Slovenski zgodovinarji so se vključili v proslavo tridesetletnice osvoboditve z znanstvenim posvetovanjem. ki je nosilo naslov O-SV0B0D1TEV SLOVENIJE 1945. Posvetovanje so pripravili Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, Pedagoško - znanstvena enota za zgodovino Filozofske fakultete. Inštitut za občo in narodno zgodovino SAZU ter Zgodovinsko društvo za Slovenijo. Posvetovanje je bilo 22. in 23. decembra 1975 v Ljubljani, udeležilo pa se ga je okrog 300 ljudi, predvsem raziskovalcev novejše slovenske zgodovine, profesorjev, učiteljev zgodovine na šolah, študentov in drugih. Bila je to največja manifestacija slovenskih zgodovinarjev doslej.
Na tem zborovanju je bila na programu vrsta referatov. O njih je tekla tudi široka razprava. Gradivo z vsega tega zborovanja oz. posvetovanja slovenskih zgodovinarjev prinaša knjiga, ki jo je pred nedavnim izdala založba Borec. Gre torej za knjigo gradiva z fiian-stvenega posvetovanja slovenskih zgodovinarjev.
Na posvetovanju so prebrali 21 referatov, med njimi so bili štirje temeljni. Ti so dr. Metoda Mikuža Pregled tridesetletnega revolucionarnega razvoja nekaterih temeljnih pridobitev NOB jugoslovanskih i arodov, dr. Toneta Ferenca Vojaške operacije za osvoboditev Slovenije. dr. Dušana Bibra Nekatera vprašanja Jugoslavije v mednarodnih odnosih in dr. Miroslava Sti-ploška Pregled dosežkov raziskovanja NOB v Sloveniji in prihodnje naloge.
Na te referate so se vezali drugi referati, ki so zajeli bistvene probleme bojev za našo osvoboditev. Med avtorji teh referatov so bili Milan Ževart, Boris Ziherl, Zdravko Klanšček, Janko Pleterski, Ivan Križnar. Branko Babič, Franc Ztvitter. Bogo Grafenauer in še nekateri drugi. Vse to gradivo vsebuje knjiga, ki je pred nami in ki daje javnosti na vpogled ter ohranja bogato snov s lega znanstvenega posvetovanja slovenskih zgodovinarjev. Knjiga torej nima nobenega urednikovega dodatka, nima posebnih opomb k objavljenemu gradivu. To dovolj zgovorno govori samo in priča, kako temeljito so slovenski zgodovinarji raziskali našo borbo za osvoboditev slovenskega ozemlja.
Obenem pa delo dokazuje kakšni napori in kakšne žrtve so bile potrebne za dosego cilja osvoboditve vsega slovenskega ozemlja in za združitev v socialistični republiki Sloveniji. Knjiga Osvoboditev Slovenije ima svojo trajno vrednost in jo je tudi nestrokovnjaku izcedno zanimivo prebirati.
Knjiga Vide Tom - Lasič o ra diolehniki v slovenskem osvobodil nem boju je predvsem monografija, v kateri skuša avtorica prikazali delež partijske in partizanske radiotehnike v osvobodilnem boju. Vendar pa je dokumentarni značaj knjige popestren z lastnimi pričevanji avtorice, ki je že leta 1941 začela delati kot aktivistka O F v ■■adijskem sektorju in je kasneje odšla tudi v partizane, kjer je delala v radijskih delavnicah. Potem je leta 1944 prišla nazaj v Ljubljano in vzpostavila radiotele-grafsko zvezo med Ljubljano in glavnim štabom NOV in POS.
Vida Tom - Lasičeva je svoje spomine na osvobodilni boj opisala v knjigi Svetloba mladih let, ki je nekoliko dopolnjena izšla drugič leta 1975. Zato je to področje svojega dela, predvsem delovanje radijske postaje v okupirani Ljubljani, znanega «Kričača», v novi knjigi, omejila in se bolj posvetila prikazu delovanja partizanske radiodelavnice od leta 1943-1945, ki je delovala na osvobojenem o zemlju.
Knjiga ima dva dela. V prvem, krajšem delu prikazuje delovanje radijskega sektorja v letih 1941-1945, v drugem, obsežnejšem delu pa obravnava delovanje slovenske radiodelavnice na osvobojenem o-zemlju, pri čemer obravnava vse podrobnosti od prehrane, osebja do čisto tehničnih, strokovnih podatkov o delu in, uspehih. Opisano je tudi vsakdanje življenje, oprema, oborožitev, na koncu knjige pa so še seznami vseh tovarišev, ki so delovali na tem sektorju.
Čeprav je ta knjiga deloma monografija. deloma pa avtoričini spomini in čeprav so nekatera poglavja, trn pr. o de,lu ljubljanske radijske postaje znana', pa bo branje te knjige za marsikoga zanimiva novost. Ohranila bo mladim generacijam pričevanje o radiote legrafistih in radijskih delavcih, ki so doprinesli poseben delež k zmagi v osvobodilnem boju.
Sl. Ru.
Dve knjigi iz zbirke «Zgodovina v slikah»
Izvirnik dela je sicer napisan v nemščini, a je njegov prevod vendarle prirejen za potrebe slovenskega bralca
Ker smo v naših knjižnih poročilih že večkrat omenili zbirko Zgodovina v slikah, naj samo opozorimo na to pomembno izdajo, ki prinaša sicer zgodovino, vendar na neki nov način: pretežno v slikah in manj z besedilom. Zbirka je v originalni obliki izšla, v ZR Nem čiji in naša založba. Državna založba Slovenije, izdaja le prevo da. Vendar pa je slovenska izdaja dopolnjena in prirejena za potrebe slovenskih bralcev. Profesorja Branko Božič ter Tomaž We-ber in prevajalec Vital Klabus so avtorji slovenske priredbe. Tako je la izdaja pomembna tudi za nas.
Cankarjeva založba pripravlja za bližnjo prihodnost domačo zgo dgvmo,. k) bo delo domačih avtorjev. podobno kot je bila Svetovna zgodovina, ki je izšla pri isti založbi. Toda Zgddpvjna v slikah je docela drugačna. Je sicer svetob-na zgodovina, ki naj primerjalno pokaže dogajanja po vsem svetu v istem časovnem obdobju, vendar pa zgodovina, ki naj bi v osemnajstih knjigah podala predvsem splošni pregled dogajanj v svetu, morda bolj na kulturnem in gospodarskem, kot pa na političnem področju.
Je pa to tudi delo, ki naj govori predvsem v podobah, čeprav je povsem jasno, da brez besedila, še vedno dokaj obširnega, tudi v teh knjigah ne gre. Končno naj opozorimo, da imajo vse knji-

Iz umetnostnih galerij
Oppermannova dela v Nemškem inštitutu
Da bi mogli globlje doumeti sodobnejšo likovnost, bi nam mogel služiti obisk razstave v Nemškem kulturnem inštitutu, kjer je na o-gled slikarska ustvarjalnost likovnika in pesnika Karla Opperman-na. Že pred leti je bila v prostorih Nemškega kulturnega inštituta v Trstu skupinska razstava tovrstnih ustvarjalcev. Toda šele danes ob tej razstavi se nam nudi celotnejši pregled dela enega iz med slikarjev, ki je prav gotovo najboljši v skupini berlinskih slikarjev - pesnikov, ki ji pripada tudi. znani pisatelj in pesnik politično močno angažiran Giinter Grass.
Oppermann živi sedaj tako rekoč med Berlinom in Riom na otoku Elbi. toda žive! je tud• v Grčiji in Španiji, pred nedavnim pa je prebil nekaj let tudi v Latinski Ameriki. Tam je imel več razstav, toda doslej je razstavljal tudi že v Sovjetski zvezi, v Franciji, v Španiji in iia Švedskem.
Med razstavljenimi deli so. razen štirih, olja iz lanskega leta in se po izvedbi ter zasnovi bistveno ločijo od ostalih šestih a-kvarelov Od teli, bi dejali, aa so še boli neposredno pesmški izraz ustvarjalnega zagona njegove likovnosti, o kateri slikar trdi, da ne sledi mednarodnim smerem. So pa še posebej velika platna bolj epsko občutena, kar pa je pogojeno z njihovo velikostjo. pa tudi z živahno, rekli bi neugnano igro krepkih potez čopiča. ki na široko razganja dobro usklajeno premešavanje barv v razburkano valujoče površine, posebno v listih slikah, ki govore o letnih časih, kakor na primer v slikah, ki nosijo naslov <cNok-turno - zima*. ((Nokturno - poletje*, pa tudi še "Morski sadežh. «Dekle z mureno» in pa tSlana voda - sladka voda*.
Slogovno se Karl Oppermann
razhaja, ko v slike vnaša oval in pravokotnik preko bolj umirjenih prikazovani ameriških pokrajin iz dobe od 1970. in 1971. leta.
Očiten pa je izrazit preskok v ostro očrtavanje risbe v razgledih bombardiranih hiš Berlina za berlinskim zidom, ki so nastale pred nekaj leti. To valovanje na-činskega dojemanja je pač ute-1 meljem v pesniški svobod’, ki Oppermanm-pesnika sili v slikanje, da bi v njem izrazil tisto, česar ne more povedati z besedilom v pesmi.
Paolina Marolti v občinski
Paolina Marotti z umetniškim i-menom Parna nastopa šele četrto leto in je sedaj razstavila v občinski galeriji. Gre za nadarjen/ samorastnico. ki je razstavila 18 obsežnejših temper na temo «Moj Kras». Vendar to niso pokrajing v običajnem smislu, pač pa bolj simbolična stilizacija kraške značilnosti, stilizacija, ki stremi k lepotnemu učinku. Če je v slikah podana stoletna nedobojeva-ua borba med ideali človeka in družbe, ki naj usklaja bujno domišljijo s stvarnostjo, ki se neprestano spreminja in zahteva prilagajanje občasnim okusom, potem se nam zdi, da se je omenjena slikarka v svojih temperah hvalevredno lotila preobrazbe in sintetiziranja kraške lepote vzporedno z zahtevami neprestano obnavljajočega se likovnega izraza. Naslovi slik so dokaj enostavni. Na primer «Kamen», «Skala», «Samota». «Jama» itd. Slikarki uspe v teh podobah na estetski način pričarati vonj in luč, zrak in barvo Krasa, vendar vse to občuteno z ženskim pretanjenim doje-manjenm kraške lepote.
M. B.
ge te zbirke standardno nolra njo strukturo. Prvi del prinaša zgodovinski pregled, v katerem so obravnavani najpomembnejši dogodki, medsebojni odnosi med kulturnimi področji in njihovi 'medsebojni vplivi.
Drugi del je glavni, del knjige in opisuje kronološki potek. To je izčrpno prikazan razvoj posameznih kultur. Zgodovinske dogodke pa ponazarja obširno slikovno gradivu. Tretji del v pojasnilih in dopolnilih razlaga stvari in pojme, ki so bili v besedilu prvega in drugega dela le na kratko omenjeni.
In če si zdai ogledamo obe knjigi. ki sta zdaj izšli (IX. in X. foijiga), lahfco ugotovimo. ,da\,*la knjigi .urejeni tako kot vse ostale. Deveta knjiga zajema čas od 950 do 1200. tore i čas visokega sre^. njega veka. Poudarek je nd zgodovini Evrope, saj se je pokazalo. da so bili za nadaljnji potek svetovne zgodovine odločilnega pomena ravno politični, družbeni in duhovni dogodki na starem kontinentu. Bistvenega pomena za ta razvoj pa je bil nastanek nacionalnih držav z njihovo posebno strukturo plemiške in kraljevske oblasti ter ločitev cerkvene in posvetne oblasti.
Evropa se je tudi začela odpirati navzven, spopadi z islamom pa so ji prinesli premoč na Sredozemskem morju. Tako so se odprle poli, po katerih se je Evropa seznanila s kulturnimi dosežki vzhodnega sveta, jih prevzela ter jih predelala. V islamskem svetu je značilno, da so se okrepila ljudstva, ki so jih podjarmili Arabci. Tako so v zgodovino vstopili Turki. Islam je začel ekspanzijo v Indijo in začela so se nasprotja med Moha-medanci in Hindujci.
Razvoj na Kitajskem je obrnjen navznoter, vendar se tudi tu že oblikuje moderna država. Če omenimo še nelcaj pojmov, ki so razloženi v tretjem delu (za stvari, ki so nastale in se razvile prav v tem obdobju), potem vidimo, kako pomemben je bil ta čas. Med temi pojmi so na pr. budizem, keramika, obdelava kovin, sholastika. vinska trta. viteštvo, mesta. steklo, vodno kolo itd.
Naslednja, deseta knjiga Zgodovine v slikah zajema čas od 1200 do 1454 torej čas poznega srednjega veka. To obdobje je tesno povezano s prejšnjim obdobjem, z visokim srednjim vekom. Tudi za ta čas je značilno, da je evropski zahod razgibal svoje sile in moči. presegel svoj prvotni življenjski in kulturni prostor in nazadnje vplival na ves svet. To dogajanje je bilo bistveno nasprotno na pr. dogajanju v Carigradu, kjer je Sla opazna statičnost. In
prav tako nasprotno na pr. dogajanjem v Indiji in na Kitajskem, kjer je bilo vse delovanje obrnjeno navznoter. Za to obdobje je v Evropi značilno formiranje e-notnega, človeškega rodu brez partikularizacije. propad in konec bizantinskega cesarstva, vzpon slovanskih narodov. Na vzhodu je značilen razvoj mongolske dr žave in njene ekspanzije. Na Japonskem se začenja fevdalna doba. Amerika je še v rokah Indijancev pred evropsko zasedbo. V kulturi se razvije gotika, prav tako se razvija literatura z romanom. pojavi se Dante. Po svetu pa pustoši tudi kuga. Sicer pa je to tudi čas stoletne vojne in njen konec leta 1453 pomeni tudi konec poznega srednjega veka.
Ti dve zanimivi obdobji sred njega veka so obdelali številni nemški zgodovinarji, ki s« našteti kot avtorji v naslovu obeh knjig. Uredniki pa so izbrali izjemno bo galo. predvsem barvno, slikovno gradivo, ki ponazarja obravnavane dogodke in marsikje res veliko pove. morda še več kot besedilo. čeprav seveda enega brez drugega ni mogoče obravnavati.
Slovenski bralec, ki bo s pozornostjo prebiral ti dve knjigi, bo ugotovil, da sta izjemno zanimivi. In seveda taki, da bogatita znanje. In to kar mimogrede. Več pa si od zgodovinske knjige res ne. moremo želeti.
ST. Rti.
nefigurativne umetnosti. ki ga je pripeljala v čisto abstraktnost. Sedaj je v galeriji aPlanetario» razstavljenih več njegovih povsem abstraktnih del. olj in grafik, vendar pa sla tu tudi dve njegovi deli še iz figurativne dobe ter dve stenski preprogi. Nekatera dela nosijo precej oddaljene datume, saj gre tudi za dela iz pred štirideset let. Magnelli je umrl pred šestimi leti. njegova dela so po njegovi smrti dobila izredno visoko ceno. Čeprav se je v prvi življenjski dobi s težavo prebijal skozi življenje, se je močno uveljavil in njegova dela, tudi na videz preprosta, gredo danes v milijone.
Na lem našem bežnem sprehodu bomo stopili v galerijo «11 Tribbio» na Piazza Vecchia, kjer je po nekaj letih ponovno v Trstu znani slikar Crali. Crali spada prav tako med starejše mojstre. saj se je uveljavljal že pred petdesetimi leti, posebno v šoli tako imenovanih futurislov, vendar se je Crali tudi v tem specializiral, ker se je z uspehom preizkušal v slikanju motivov iz letala, iz višine, vendar pa ne iz tako imenovane ptičje perspektive, kajti njegovi motivi so prikazani tako. kot jih more videti pilot iz letala, ki drvi z velikansko brzino. To se pravi, da je Crali slikar iz zraka in hkrati futurist.
Po rodu je Crali nekje iz južne Dalmacije, toda lam se je le rodil, saj je že v otroških letih prišel v Trst in se iz Trsta preselil v notranjost Italije. Poslej je razstavljal že po vsem svetu in doživel velika priznanja. V Trst je prinesel na ogled večje število svojih novejših del. Id se nekoliko razlikujejo od njegovih običajnih cslik iz zraka*, vendar pa ohranjajo izrazit pečat tako v kompoziciji kot tudi v barvi.
V	galeriji «Sala d’arte moderna» v Pasaži Rossoni razstavlja slikarka Mannela Sedmach s psevdonimom Marni, ki je tokrat priredila svojo prvo samostojno razstavo in ki je dala na, ogled kakih deset večjih olj, zelo zapletenih struktur bolj abstraktnega značaja.
V	neposredni bližini te galerije. v galeriji «Rossoni» pa razstavlja Mihaela Velikonja, ki se zadnje čase zelo pogosto oglaša. Tokrat ie Mihaei&i.Melikonio. da la na ogled skoraj štirideset svojih mini sliki Kakor je znano, spada Velikonjeva’ -u- zvrst naivcev in upodablja najbolj preproste motive cvetja in krajine. Tokrat se je opredelila za majhne podobe.
Tega kratkega sprehoda po galerijah ne moremo zaključiti ne da bi stopili v prostore Slovenske prosvetne zveze v Ul. Sv. Frančiška, kjer razstavlja prof. Edvard Zajec, vendar ne moremo tega znanega mlajšega slovenskega likovnega ustvarjalca (<odpraviti* v stavku dveh. in se bomo zato k njemu vrnili ob drugi priložnosti. Za sedaj na le opozarjamo na njegovo razstavo.
Tre
TRST A
7.00, 8.00,	9.00, 10.00,	11.30,
13.00,	14.00, 15.30, 18.00 in 19.00 Poročila; 7:20 Dobro jutro; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8 05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Lahka glasba raznih narodov; 9.30 Block notes; 9.35 Glasbena medigra; 10.05 Koncert sredi jutra;
10.35	Rojstna hiša naših velmož;
11.00	Oddaja za srednjo šolo;
11.35	Plošča dneva; 12.00 Na sporedu je opera; 12.45 Pristopanje k deželnim oddajam; 13.15 Ceci-lijanka ’77; 13.30 Od melodije do melodije- 14.10 XY odgovarja;
14.30	Veliki izvajalci: 15.35 Mladi in glasba; 16.30 Otroški vrtiljak;
17.05	Deželni skladatelji, 17.35 Glasbena panorama; 18.05 Kulturni dogodki v deželi in ob njenih mejah; 18.20 Klasični album.
KOPER
7.30,	8.30, 10.30, 12.30, 13.30,
14.30, 15 30. 16.30, 18.30 in 19.30 Poročila; 7.(K) Glasba za dobro jutro; 8.32 Baročna glasba; 9.20 Poje skupina Rockets; 9.32 Na našem gramofonu; 10.00 Z nami je...; 10.32 Mini juke box; 10.45 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Poslušajmo iih skupaj; 12.05 Glasba po željah; 14.t>0 Kultura in družba; 14.15 Folk glasba; 14.33 Brazilski pevci; 14.45 La Vera Romagna;
15.00	Predmarksistični in marksistični misleci; 15.10 Valčk;, polke in mazurke; 15.40 Glasbeni spored; 15.45 Orkester Tullia Freddolinija: 16.00 Izletnik; 16.20 Intermezzo; 16.40 Glasbeni notes;
17.00	Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik: 17.45 Zabavna glasba; 18.00 Tops-pops; 18.35 Naši zbori pojo; 19.33 Crash;
20.00	Glasovi in zvoki; 20.32 Spored z Gisello Pagano; 21.17 Or kester !al)ke glasbe; 21.32 Sim fonični koncert.
RADIO 1
7.00.	8.00, 10.00, 12.00. 13.00,
15.00,	17.00. 19 00, 21.00 Poročila;
6.00	in 7.30 Glasbeno prebujenje; 8.50 Znane romance; 9.00 in 10 .35 Glasbeno govorni program; 11.25 Ena dežela na enkrat: Molise;
12.05	in 13.00 Vi in jaz 78: 14.30 Ženske in literatura; 15.05 Prvi Nip; 17.10 »Celica*. radijska igra;
18.10	Glasba iz filmov; 19.35 Ve černi program; 20.30 Sodnikove razsodbe, 21.05 Simfonični koncert; 22.40 Popevke; 23.05 Lahko noč.
SLOVENIJA
5.00,	6.00, 7.00. 8.00. 9.00, 10.00,
11.00,	12.00. 13.00,	14.00, 15.00,
18.00,	19.00, 22.00, 23.00 Poročila;
6.20	Rekreacija; 6.50 Dobre jutro, otroci!; 8.08 Glasbena matineja;
9.05	Radijska šola: 9.30 Iz glasbene tradicije; ,10.15 Kdaj, kam, kako in po. čem?; 10.45 . Turi.stič-—‘ napotki; 11.03 Znano iff pri-
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
Sd;
tar
ŠZTi. K« ***
gorovja
13.00	Risanke
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
14.00	Nemščina	^ij)!
17.00	Ob petih z Rosanno a.i fino
17.05	Vabljeni v gledališče-Baltaglia di dame
18.00	Sestanek
18.15	Argumenti
Za ekranom
18.45	Dnevnik 1 Kronik11 m Sever kliče Jug - M Sever
19.20	Furia	„r film f- K
UPORNO ŽREBE, TV 1 ji #ij,
19.45	Almanah in Vremenski ™ •
20.00	DNEVNIK 20.40 TAM TAM
Aktualnosti Dnevnika [5
ie«
21.35	Zgodbe starega Zahoda-KO MESTO SE BOJ*' film

22.25	Glasbena oddaja . m L Ob koncu DNEVNIK »
menska slika
Drugi kanal
ljubljeno. 12.10 Z orkestri in solisti; 12.30 -.Kmetijski -nasveti; 12.40 Pihalne godbe vam igrajo;
13.20	Zabavna glasba: 13.30 Priporočajo vam...; 13.50 človek in zdravje; 14.05 Glasbena pravljica: 14.20 Naši umetniki mladim poslušalcem; 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni intermezzo;
15.45	Naš gost.; 16.00 «Vrtiljak*; 17.00 Studio ob 17.00; 18 05 Moment musical; 19.20 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč. otroci!;
19.45	Minute z ansamblom Mihe Dovžana; 20.00 Stop pops 20; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih;
22.20	Besede in zvoki iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno


D,
12.30	Vidim, slišim, govori* Knjižna rubrika
13.00	Dnevnik 2 — OB D-
13.30	Biologija morja
16.00	Milan: Kolesarstvo
17.00	Progi a m za otroke
Sezam, odpri se	. .ejt
17.30	Program o znanosti B* niki za mladino
18.00	Vzgojna skupnost
18.25	Dnevnik 2 — Športne t ti
18.45	Dober večer s . . ■ livad ij
Cetra	!<l1
Braccio di ferro, risan*® j tl Družina Robinson. 14. cP' ' Vremenska slika	r cit
19.45	Dnevnik 2 — ODPRT* *>' 1)10
20.40 PORTOBELLO, petkov f 22.(M) SINDIKALNA TRIBUN**
22.30	MORILEC SI TI. film Ob koncu DhfEVNlK 1 ZADNJE VESTI Milan: Kolesarstvo ,
jugoslovanska tv
er
*
Ljubljana
9.00,	10.00 in 15.00 TV v šoli t
17.20	O siromaku in Kazija, P Ijica
17.45	Deček Dominik
18.10	Obzornik
18.20	čez tri gore . . . : Okla' va iz Kranja
18.48 Za koga gradimo
19.15	Risanka
19.30	DNEVNIK
20.00	ODRSKE LUČI. glasben* dŽ-*a
20.55	Razgledi: STARO ZA N**v
21.30	DNEVNIK
21.55	SERPICO, serijski film
Koper
19.55	Otroški kotiček
20.15	DNEVNIK	oIrj,
20.35	ZAROTA PROTI HITL©W
film	,aj»
22.10	Locandina. reklamna oa
22.25	Glasbeni nokturno:
kmar: Koncert za violo"c in orkester

Zagreb
20.00	Glasbena oddaja
20.55	Jaz. Klavdij, serijski f*1 ,r
22.05	KAKO SE JE KALILO J KLO, dok. oddaja
ŠVICA
20.45	Velika noč, TV priredba
21.45	Oddaja o družini
...........................\....................................................n......................................ii.nm...„„„,|1„m„„1M„1„1Illll|1||11I||t„li,i..l|.*
PREDLOG AMERIŠKIH ZNANSTVENIKOV
Poraba mamil na svetu iz leta v leto narašča
Bolj se človeštvo bori proti — mamilom, večja je njihova poraba. Zdi se, da se. z mamili dogaja isto kot se je z alkoholnimi pijačami dogajalo v ZDA v času tako imenovane prohibicije, ko so ameriške oblasti prepovedale proizvajati in razpečavati alkoholne pijače, se je v ZDA popilo več alkohola kot prej. Z mamili je nekaj podobnega, le da zavzema ta problem svetovna merila. Po podatkih urada za nadzorstvo nad mamili pri Združenih narodih se proizvodnja heroina, kokaina, marihuane in drugih mamil neprestano veča.
Največji proizvajalci mamil so sicer še vedno države «zlatega trikotnika*, to se pravi Buima, Tajska in Laos, toda vedno več nasadov rastlin, iz katerih dobivajo mamila, je tudi v Libanonu. Afganistanu, Pakistanu, pa
muh 111111111111111111 tiuiMMf 11111111111111111 m 11 mvf m im 111111111 umu m min intimi 1 n m ti m n n im i,im m m m,
Horoskop
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) - Vedno hujše bodo težave, če se pravočasno ne spametujete. Nekaj prijetnih ur, vendar nič posebnega.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) - Spoprijeli se boste s poslovnim tekmecem. Odločno se postavite po robu zahtevnosti neke osebe.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) — Čeprav se predvidevajo spremembe, nadaljujtj po svoji poti. Ne ozirajte se izključno na lastne interese.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) - Pre glejte svoje ekonomsko stanje, da bi ne doživeli nevšečnega presenečenja. Majhne spremembe v družini.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) - Spori na delovnem |>odročju, ki pa bodo »nieli zelo blagodejen vpliv. Neka oseba vam bo zaupala, da vas ima rada.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) — Dolgočasno delo brez večjih zado-
ščenj. Niste preveč objektivni do neke osebe.
TEHTNICA (od 23. 9. d0 22. 10.)
—	Poklicali vas bodo za razsodnika v neki zadevi, ki se nanjo spoznate.
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) — Nekdo se izogiba vaši druž bi, ker vam j- nekaj dolžan. V odnosih z nekom ne boste prišli daleč. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.)
—	Neprijetno srečanje, ki pa ne bo imelo posledic. Več'e spremembe v ožji družbi.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.)
—	Dolgo ste načrte pripravljali in danes jih opuščate, čeprav bi mogli z njimi prodreti. Spor v družini.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) -Nadaljujte po stari poti in ne za čenjajte novih del. Prijetno sreča nje z neko mlajšo osebo.
'RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) - Naj vas odpor podrejenih ne spravi iz ravnovesja. Vsako pretiravanje bi bilo škodljivo.
tudi v Mehiki. O tem smo pisali pred nedavnim, ko smo ugotovili, da Mehika dobavlja Združenim državam velikanske količine opija in da v boju proti pridelovanju opija mehiškim oblastem pomagajo tudi strokovnjaki iz ZDA.
Ljudje, ki sc ukvarjajo s tem vprašanjem, pravijo, da so razmere v Libanonu zaskrbljujoče, kajti velikanska področja, ki jih je razdejala državljanska vojna, se spreminjajo v makova polja.
V	letu 1976 so v raznih državah zaplenili 1600 kg heroina, ki je prišel samo iz jugovzhodne Azijo. Leto prej so zaplenili toliko heroina na vsem svetu. Toda a-zijski pridelovalci in razpečevalci mamil, predvsem heroina in opija, začenjajo «l'rontalno» prodi rati tudi na evropsko tržišče, ki postaja vedno bolj «z.animivo». Evropa pa pogosto služi tudi za posrednika, ker dobavlja ta mamila Združenim državam.
V	ZDA pa je problem mamil čedalje bolj aktualen, saj statistični podatki govore, da moremo vsako četrto smrt mladih ljudi v starosti od 18. do 24. leta pripisati mamilom. Res je, da v tej starosti umre razmeroma malo ljudi, toda 25 odstotkov tovrstnih smrti je vendarle veliko. Poraba marihuane prav tako naglo raste, morda zalo, ker je to blažje mamilo. Toda od tega mamila narkoman kaj kmalu preid* k močnejšim mamilom in tedaj mu rešitve ni.
Največ kokaina prihaja v ZDA iz Kolumbije in Peruja. Ti dve državi dobavljata to mamilo tu di Kanadi. V zadnjih štirih letih so zaplenili nad 7 ton mamil, od česar je bilo kar 6 ton heroina. Lahko bi navajali še druge podatke, vendar menimo, da so že gornji podatki dovolj zgovorni in da vzbujajo povsem upravičeno zaskrbljenost.
De! industrije bojao morali seliti v vesolj*
WASHINGTON — Če hočejo ZDA ohraniti svoje ekonomsko prvenstvo na svetu, bodo morale del svoje industrije preseliti v vesolje. To tezo je skupina ameriških znanstvenikov prikazala skupina a-mtiriških politikov, članov kongresa. Čeprav se zdi, da gre za plod preveč bujne fantazije, za načrt, ki spada na področje fantastične znanosti, bo vendarle držalo, da se zamisli dajo uresničiti. Sicer smo pred leti često prebrali načrte, ki so se zdeli neuresničljivi. pa smo par let pozneje videli, da so postali stvarnost. Isto velja tudi za te načrte, ki predvidevajo velikanske ploščadi, ki bi «nosile s seboj obrate, ki bi uporabljali surovine s planetov*, na primer z Lune ali Marsa.
Ko so v ameriških krogih razpravljali o teh načrtih, so začeli sumiti, da so z njimi prišli na dan zato, da bi od članov kongresa «izsilili» večje kredite, večje dotacije za NASA, torej za ameriško ustanovo, ki se ukvarja s prodiranjem v vesolje, ali če hočemo z razvojem vesoljske tehnologije, saj vsi novi načrti, ki naj služijo ustanovi NASA zalite vajo vedno kaj novega, popolnejšega.
Toda vrnimo se k v začetku o-menjenim načrtom o preselitvi dela industrije v vesolje. Dr. Kraft Ehricke, ki dela za družbo Space Global, meni, da bi morali čim prej ustanoviti podjetje, ki bi se ukvarjalo izključno z vesoljsko tehnologijo. V razvijanju te zamisli pa je dr. Ivan Bekey povezal v to tudi načrte z znano ameriško »vesoljsko ladjico*, to je ti sto vesoljsko vozilo, ki odhaja z zemlje kot raketa, a se vrača nanjo kot vsako drugo letalo. Sedaj to «vesoljsko vozilo* šele preizkušajo. toda prav ta raketa-Ie-talo bi morda v nekoliko spremenjeni ali izpopolnjeni obliki mogla služiti kot najprimernejše vesolj-
sko prometno sredstvo. S ten*
«V<f
e uel’
zilom* bi mogli, je rekel B®**.,.
navozili v vesolje «gradbeni % terial* za postavitev na ki'0*11 “
takih umetnih
satelitov,
predstavljali nekakšne telefonij, telegrafske, radijske in tcle'1,^. ske postaje, ki bi skozi de^ ^ ja služile človeštvu. V svojih %. ceptili je znanstvenik šel tak° j), leč, da je nakazal možnost 05 n ih radiooddajnikov. ki bi služeval! teh umetnih sateH ^ Človek bi po njegovem mog«) siti v žepu svoj radiooddajn1* e. biti preko teli satelitov v
dnem stiku s človekom na celini.
Kar zadeva proizvodnjo v J aolju, pa &oi govorili o neka*1’ . produktih, ki jih je težko na 2® lji izdelovati zaradi tega. ker rajo posebno pazili na konkretno na asentionnst*. V
na
na aseptičnost*. • ^ sl h so imeli razna zdravila i11, dobne produkte, ki da bi jih ■ ko producirali v vesolju.
rem
Še več, ti znanstveniki PlC'
devajo tudi, da jim bo samo v*‘'
lje dajale energijo, torej
sko moč, ki «jo bodo zajemal' velikanske ploščadi*. Gre
. ie
koriščanje sončne energije, l'j nj.
v vesolju prav gotovo ne pri«11® kuje.
Sicer pa je glede vsega tega ’ črta značilna naslednja trdofU Že omenjeni Bekey je rekel: * ojj
ti in podobni načrti bi
se
razviti in izvesti v razmer'*,, kratkem času in bi to bile na*K be, ki bi se v razmeroma kr 0. kem času izplačale. Glavni PL blem pri vsem tem ni teim0..
škega značaja, glavni probleP* * socialnega in političnega značaJA.
Ustavimo sc pri zadnji iz.iaL Če je res, da je vesolje prOsL vseli in nikogar, je tudi res, L si ZDA ne smejo in ne mm'®' privoščiti popolne svobode dogovorov z drugimi silami, k0 kretno s SZ.

ŠPORT ŠPORT ŠPORT
17. februarja 1978
V LAS VEGASU
. ALI IZGUBIL!
°točkah ga je zasluženo premagal rojak Spinks
reiw>%$
<#' ^.a' je
tajil l"‘°§?v, medtem ko je Ali
SeV6 kroge, pet krogov >k n2a«iučil° z remijem. Maro-IjJJ,Povedati, da je bil dvoboj zelo r,Kn; saj je bilo vseh 15 rund
.j, “‘Petih.
iJv^P‘nks se je rodil 11. julija kaj , .atl Luisu (ZDA) in ima za Kn. 0 ^gato boksarsko karie-
1	Amater je opravil 185 sre-
je
. ni 1
1 jjiil -*°ajn° na SP v Havani in
'iaS' ^terih je le 7 izgubil. Bil tnasto^ ^r?avn' Prvak, osvojil je
VF'GAS — v Las Vegasu je
na i	uvuuuj l<x »ve-
^anii V kžke kategorije med j111 Prvakom Muhammadom n Leonom Spinksotn.
JI nepričak_____,
in° Leon Spinks, ki je osvo-
Hsl^T JcrPovsem nepričakovano,
& km
jll lS v >?lrnPijski zmagovalec leta . 'f !je JM°ntreatu. šest mesecev kas v ' *^r je k?restepil k profesionalcem, en r^ksal sedemkrat (šest zmag
(eft z Alijem je Leon Spinsk 'Otlnii, 0 naPadalno, saj je že po i zj. PParcih spravil Alija v hu-m »tatJi0, ’z katere se je rešil sa-“adar' ^°Lre boksarske izkušnje, j. t*1 tij0v )evanju je Ali osvojil nekaj ttiSr !n kazalo je, da bo tudi v fitnji!;Caniu zmagal. V zadnjih, od-t( 4ijgih pa je prišla na dan
)9' ki r
jarcev Spinksa, ki bi v zadnji
v 37. min. d.p. Zollia (SM).
SODNIK: Smilovich iz Trsta.
GLEDALCEV: 100.
Če je Gaja v nedeljski tekmi z Zarjo nerodno izgubila, je v zaostali tekmi z ekipo S. Marca iz Devina visoko in gladko zmagala ter pokazala, da je bil nedeljski poraz slučajen. Tokrat je Gaja na Proseku igrala s popolno postavo, saj sta se vrnila spet ljučna igralca Visintin in Branko Grgič in to se je tudi pri igri poznalo, saj je ekipa popolnoma •tzmlelai. sicer solidnega nasprotnika. S prikazano igro je prav gotovo trener Kozina optimistično razpoložen in njegovi varovanci so tokrat kar trikrat zatresli Ciacchijevo mrežo; zbrali so v zadnjih petih tekmah kar sedem točk in sp povzpeli na sredino lestvice z dvajsetimi točkami, tako da se ni treba bati pred izpadom.
d. gr.
sa in poprečna priprava ni mogel zaustaviti silovi-
kmalu'
zadal Aliju k.o.
hii0Vflr‘L!ižno milijardo in 300 mi-
‘7|^J ur Po zmagi je dobil Spinks bi'za milijon in pol do-
ka Joti ;'lr) boksal
\<y Mi
Johannesburgu
v primeru, da bi Spinks 11 e sprejel, bi dali to mož-llu za vsoto 860 milijonov lir.
teversaro ostal prvak
tjj^ERDAM — V boksarskem
4](g , / '-v.uf/oivi iiudiuv ai gutijt
floD ltateg°rije med Nizozemcem *nsom *n Italijanom Traver-]t F' Prišlo do čudnih odločitev, hj /r°§ih srečanja je sodnik naj-lit i,;,)Sndil zmago Nizozemcu, na-Pra' * izja Z?Pl»t Preveril svoje zapiske IttCV|'. da se je zmotiL pri se-<oi(0 tečkovanja. Dvoboj se je ta-C^1 z neodločenim izidom, kar I S®' W !>. da je Traversaro, ki je jail prvak, obdržal naslov naj-j "a na stari celini.
^ločitev je odobrila tudi ev-^ ^3 boksarska zveza EBU.
A
'^LIJANSKO PRVENSTVO
^udia Giordani Zopet prva
Pfv^^CARlo — Na italijanskem JU p, '11 v smučanju je zopet sla-'S, ,]. audia Giordani, ki je potrdi-('Sru ,Je najboljša italijanska smu-hjSjJ " slalomu pa ni ponovila vče-Premoči, ko je zmagala obe M;/ >n je obenem zadala drugi Homu° se'cundo razlike, ki jJPPlnacijo je osvojila W. Gatta, J18|a, °Sv°jila poleg drugega mesta »i t^teu, tudi četrto v veleslalomu Ha<j f?0 v smuku ter je tako slavila D^Pspigliovo.
bo na sporedu moški smuk. 1, nu ni red slaloma:
'■iu za evropski naslov srednje
SPDT vabi na
12. ZIMSKE
ŠPORTNE IGRE
ki bedo v Ravascletlu (ali na Zoncolanu) v nedeljo, 5. marca. Vpisovanje bo na sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška 20, telefon 744-249) v ponedeljek, torek in sredo, 20., 21. in 22. februarja, od 19. do 20. ure. Tekmovanje bo samo v veleslalomu. Vpisovanje za vsakega posameznika znaša 2.000 lir. Pravilnik iger bomo še objavili
KOŠARKA
POKAL PRVAKOV
Jugopkstika ob zmago in živec
SPLIT — V nadaljevanju evropskega košarkarskega tekmovanja za pokal prvakov je včeraj v Splitu domača Jugoplastika nerodno izgubila srečanje z Real Madridom. Slavili so namreč Španci s 77:72, potem ko je bila Jugoplastika skozi vso srečanje v vodstvu.
V zadnjih minutah tekme pa je, žal, prišlo do nešportnega obnašanja domačih igralcev in domačega občinstva, kar gotovo ni v čast splitskemu klubu, ki ima izredno bogato košarkarsko tradicijo.
Po tem neuspehu so Spličani praktično izločeni iz borbe, da bi se potegovali za veliki finale tega tekmovanja.
OD DANES DO NEDELJE
Akrobatsko smučanje za SP v Piancavallu
PIANCAVALLO — V tem kraju bo od danes do nedelje, 19. februarja SP v akrobatskem smučanju.
Ta vrsta tekmovanja je prva v naši deželi in obenem edina v Italiji, saj se bodo po končanem prvenstvu tekmovalci preselili v Kanado. Na tem tekmovanju bo prisotnih približno 70 tekmovalcev iz naslednjih držav: ZRN, Kanade, ZDA, Jugoslavije, Avstrije, Švice, Francije, švedske, ČSSR in Italije.
Primorec — SAK
Drevi ob 20. uri bo na Proseku nočna nogometna tekma med Primorcem in Slovenskim akademskim klubom iz Celovca.
KOŠARKA
NAŠE PETERKE V MINULEM KOLU
BOROVI ČLANI NA ODLIČNEM TRETJEM MESTU
V nedeljo so, toda po slabi igri, premagali Ferroviario - V prvenstvu kadetov naši zelo slabo
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Končal se je prvi del promocijskega košarkarskega prvenstva.
Edini naš zastopnik v tej ligi, Bor, je po «prvi etapi» pristal na odličnem tretjem mestu. Nedvomno je to lep uspeh naših fantov, ki so v tem prvenstvu skoraj katastrofalno startali in so bili do šestega kola celo na zadnjem mestu lestvice. Nato pa preporod. tPla-vi» so osvojili kar pet .zaporecnih zmag. Premagali so slabše in boljše ekipe ter tako končali prvi del s spodbudno bilanco: šest zmag in pet porazov.
Gre omeniti, da je letos promocijsko prvenstvo dokaj izenačeno. Nekatere ekipe nastopajo pod imeni raznih tvrdk (De Bortoli, Jeahs Corner. ARA), kar pomeni da so si priskrbele finančna sredstva, s čimer so lahko najele tudi izkušene košarkarje, obenem pa so si zagotovile boljše pogoje za delo.
V taki konkurenci je torej ietos Bor z zelo mlado ekipo (poprečna starost 20 let) začel boje za obstanek v ligi. Doslej so «plavi» osvojili 12 točk. čeprav je to že lep izkupiček, pa nikakor ne <*re jemati drugega dela prvenstva s podcenjevanjem. Prvenstvo bo še dolgo, naporno in izenačeno. Niti šest točk prednosti niso jamstvo, da bi lahko naši fantje podcenjevali nasprotnike, Treba bo še krepko zavihati rokave, stopiti na igri šče .še z večjo mero zbranosti, odločnosti. Nedeljska tekma proti Fer-roviariu je jasno pokazala, da gre
■•■■■■■■■■•m	.im.................................................
V PRIJATELJSKI TEKMI V TRSTU
nogomet
Triestina proti Milanu zadovoljila
Zmagali so seveda gostje - Kljub slabemu vremenu 7.000 gledalcev
L Srdani
f f
'Omet
88”99 po 1”27 2” 22 2” 59 3”0j
Postali tekmi 2. al
^ja prepričljivo Pomagala S. Marco
Jj* - S. Marco 3:1 (2:0)
Olivieri, Olenik (k), Iztok Vfj. ■ Čermelj, Visintin, Rismondo, ank° Grgič, Zuzich, Zippo,
S-Vi’ 12 Kante.
SL.MARCO: Chiacchi, Candusso, Višin.1.’ Pac»r, Špeh (d.p. Toffanin), ^iza Pison, Zollia, Ravenna,
li^LLci: v 22. min. p.p. Visin-Vjft*). v 31. min. p.p. Bolcich (G), tein. d.p. Branko Grgič (G) in
Milan — Triestina 3:1 (2:1)
MILAN:	Albertosi (Rigamonti),
Colovatti (Maldera), Boldini, Mori-ni (Gaudino), Bet, Bigon, Tosetto, Capello, Antonelli, Rivera, Calloni.
TRIESTINA: Bartolini (Valsecchi), Sehiraldi, Pezzopane (Cheber), Po-litti, Salvadori, Fontana (Franeini), Andreis (Scarel), Trainini, Dri (Za-nutel), Franca (Berti), Marcolini (Rossi).
STRELCI: v 8. min. Antonelli, v 10. min. Andreis, v 25. min. Tosetto in v 90. min. Calloni (11-metrovka). SODNIK: Suzzi (Tržič). "
KOTI: 10:8 za Triestino. GLEDALCEV: 7.000.
Prijateljsko srečanje med prvoligašem Milanom in domačo Triestino je pritegnilo, kljub slabemu vremenu, dokajšnje število ljubiteljev/ nogometa, ki niso ostali razočarani. Milan je, kljub dejanski nezainteresiranosti, izpeljal nekaj odličnih akcij, kakršnih v našem mestu nismo navajeni videti: veteran Rivera je ž nekaterimi točnimi podajami pravzaprav pokazal, kakšna bi morala biti vloga režiserja, pa tudi ostali igralci so pokazali visoko tehnično znanje. Razočarala sta le napadalca Calloni in Tosetto, za katera lahko trdimo, da ne spadata v prvoligaško moštvo. Sicer pa je pomanjkanje napadalcev, ki bi znali konkretizirati veliko število priložnosti, glavna hiba milanske enajsterice. Isto velja seveda tudi za Triestino. ki je bila v prvem polčasu popolnoipa e-nakovredna nasprotniku. Tržačani so ustvarili tri stoodstotne priložnosti, zadetek pa je dosegel le odlični An-dreis, medtem ko sta Dri in Marcolini nerodno zapravila priložnost.
V	prvem polčasu je bila igra torej zelo izenačena. Izpiljeni in tehnično dovršeni igri gostov so se Tržačani upirali z izjemno borbenostjo in tudi s hitrim tempom. Odlično je zaigral Politti, kar je za Triestino izredno pomembno. Rezultat prvega dela je torej nedvomno lažen, sa; bi Tržačani zaslužili vsaj remi.
V	drugem delu so gostje prevzeli vajeti igre, Triestina pa je bila ne-varna lo v protinapadih. V igro jg vstopilo mnogo mladih rezerv, med-tem ko so gostje moštvo celo oja čili z vstopom državnega reprezen tanta Maldero in mladim napadal-
cem Gaudinom. Zadetek pa je Milan dosegel le v zadnji minuti, ko je tržaški branilec z roko prestregel žogo, ki je bila namerjena v gol. Solidni Valsecchi, ki je v drugem polčasu zamenjal Bartolinija, bi Callo-nijev strel skoraj ubranil.,
Skratka, lepa nogometna predstava, v kateri so se predvsem izkazali domači igralci, ki so psihično neobremenjeni zaigrali zares tako, kot zmorejo.
A. K.
ku vse kazalo, da bodo slavili zmago. Po začetnem vodstvu se je našim fantom zataknilo in vajeti igre je prevzela v roke nasprotna ekipa Prihodnjo tekmo bo šesterka slovenskih višjih šol iz Gorice odigrala danes proti šoli Fermi. Tekma bo v telovadnici šole ITI «G. Galilei s pričetkom ob 14.30.
I. K.
jemati vsakega nasprotnika «izred-resnoj>, kajti v tem prvenstvu slabših in ne boljših ekip.
IZIDI 11. KOLA
Bor - Ferroviario	77:73
Jeans Corner - Barcolana 57:61 Inter 1904 - Scoglietto	73:63
ARA Tržič - Edera	74:54
De Bortoli - Itala	95:82
Arte-CUSTrst	107:87
LESTVICA
De Bortoli Vileše 18; Inter 1904 ; Bor, CUS Trst 12; Jeans Corner Milje, Ferroviario, ARA Tržič, Barcolana, Arte Gorica 10; Scoglietto 8; Edera Gorica in Itala Gradišče 6.
Scoglietto 2 tekmi manj: Ferroviario in Jeans Corner po eno tekmo manj.
PRIHODNJE KOLO (5.3.)
Bor - Arte (11.00 v Dolini). Bar-cblana - Scoglietto. CUS Itala, De Bortoli - ARA Tržič. Edera -Ferroviario, Jeans Corner - Inter 1904.
FINALE MLADINCEV
V	tretjem kolu tega finala je Kontovel v gosteh visoko izgubil z Italsidrom. Naši fantje so doslej
tem prvenstvu odigrali gotovo svojo najslabšo tekmo. V prvem polčasu so Kontovelci še zdržali napade domačinov, v drugem delu tekme so povsem popustili in Ital-sider je tako visoko zmagal.
IZIDI 3. KOLA
Italsider - Kontovel	92:61
Italmonfalcone - Pagnossin A 69:97 Hurlingham - Inter 1904	102:63
LESTVICA
Hurlingham 6; Italsdder, Italmon-falcone, Pagnossin A 4; Kontovel, Inter 1904 0.
PRIHODNJE,KOLO (18.2.) Pagnossin A - Kontovel (preložena na kasnejši datum); Italmonfalcone - Hurlingham; Inter 1904 -Italsider.
# * *
V	soboto so borovci odigrali zaostalo tekmo 5. kola prvenstva mladincev C skupine. V tem srečanju so borovci zanesljivo premagali Don Bosco v gosteh s 67:48 in so tako v tej ligi zbrali skupno 6 točk.
KONČNA LESTVICA C .SKUPINE
Hurlingham 16; Inter 1904 10; Servolana 8; Bor 6; Don Bosco 0.
ODBOJKA
MLADINSKE IGRE Slovenske šole - ITI «Galllei» 0:2 (6:15, 7:15)
SLOVENSKE ŠOLE: Štefan Cotič, Mavricij Černič, Igor Juren, Tomaž Devetak, Boris Peric, Franko Ba-gon, Venčeslav Devetak, Marjan Bavčar, David Mučič, Edvard Marušič.	N
V ponedeljek popoldne so se slovenski dijaki spoprijeli z ekipo tehnične šole ITI «G. Galilei*. y Naši dijaki so poraženi zapustili igrišče, čeprav je po dobrem začet-
3. MOŠKA DIVIZIJA Olympia — Intrepida Gradež 3:0 (10, 10, 13)
OLYMPIA: Malič, Bagon, Antonič, Ferfolja, Maraž, Mačus, Kuštrin, Jarc, Rino.
V sredo je druga 01ympiina ekipa, ki trenutno nastopa v tretji di viziji, ponovno posegla po točkah. V domači tekmi je brez težav odpravila goste iz Gradeža. V 01ympiinih vrstah je bil najučinkovitejši Ferfolja kot tolkač, Malič pa je zelo dobro vodil ekipo.
S tem novim uspehom je goriška šesterka postala favorit za osvoji tev končnega prvega mesta na lpst-vici.
P. T.
«PROPAGAN DA»
Slovenski derbi v predzadnjem kolu prvega dela tega prvenstva je osvojil Sokol, ki ie v Nabrežini odpravil Brežane. Nabrežinci so tako zbrali drugi prvenstveni par točk in so tako na tretjem mestu lestvice.
Bor pa je v minulem kolu izgubil z Interjem iz Milj. Borovci so v tem srečanju zelo dobro igrali in so pokazali tudi dobro formo. Že v prihodnjem kolu bo na vrsti tretji slovenski' derbi, v katerem se bosta spoprijela Bor in Breg. Na prošnjo Bora so to tekmo preložili na ponedeljek, 20. t.m.
IZIDA 4. KOLA
Sokol - Breg	39;34
Bor - Inter Milje	47:72
Počitek: Doti Bosco A.
LESTVICA
Inter Milje in Don Bosco A 6; Sokol 4; Bor in Breg1 0.
PRIHODNJE KOLO (19.2.)
Inter Milje - Don Bosco A, Bor -Breg (v ponedeljek, 20. t.m., ob 17.30 v Trstu, Ul. Caravaggio). Počitek: Sokol.
edko
NA GORIŠKEM «PROPAGANDA»
Tudi letos brani na Goriškem slovenske barve v prvenstvu propaganda ekipa Doma. Doslej so bila na sporedu že štiri kola. Kontovi varovanci pa so igrali samo trikrat: dvakrat so zmagali, enkrat izgubili in ene tekme niso igrali zaradi slabega vremena.
Posnetek s slovenskega nogometnega derbija 2. amaterske
G a jo in Zarjo
KADETI
V	predzadnjem Kolu prvega dela tega prvenstva sta, po predvidevanju, oba naša zastopnika ostala praznih rok.
»Bor'je z okrnjeno postavo v go steh visoko izgubil s Ferroviariom A, Breg pa je doma moral priznati premoč italsidra.
V	tem kolu pa je prišlo do velikega presenečenja. Don Bosco je namreč kar v gosteh premagal vodečo peterko/ Interja 1904.
IZIDI 6. KOLA Breg - Italsider	62 101
Ferroviario A • Bor	132:56
Inter 1904 - Don Bosco	76 :78
Servolana - Ferroviario B	56:82
LESTVICA
Italsider, Ferroviario A, Don Bo sco in Inter 1904 8; Servolana in Ferroviario B 6; Bor in Breg C. PRIHODNJE KOLO (18.2.)
Bor - Breg (18.30 v Trstu, Ul. Caravaggio), Ferroviario B - Ferroviario	A, Italsider .	Inter	1904,
Servolana - Don Bosco.
DEČKI
Drugo	povratno kolo	te	lige	ni
bilo uspešno za Kontovelce Ukmarjevi varovanci so namreč do ma izgubili z Don Boscom tako še	naprej zadnji	na
brez točke.
IZIDI 9. KOLA Kontovel - Bon Bosco Inter 1904 Servolana Ricreatori - SABA Libertas - Ferroviario LESTVICA Ricreatori 16; Inter 1904. 10; Don Bosco in Libertas 8; SABA 6; Fer roviario 4; Kontovel 0.
PRIHODNJE KOLO (19.2 ) Ferroviario - Kontovel (10.00 Trstu, Miramarski drevored), Servolana - Ricreatori, SABA - Inter 1904, Don Bosco - Libertas.
in so lestvici
48:67
45:57
66:59
82:76
Ardita - Dom 44:45, Dom - Pagnossin A 31:27, Arte - Dom 52:12.
IZIDI 5. KOLA
Pagnossin A - Pagnossin B 31:111, Ardita - Arte 18:73, Mobilcasa - Dom neodigrana.
, LESTVICA
Arte 8, Pagnossin B 6, Dom in Mobilcasa 4, Pagnossin A 2, Ardita
hr*y>
PRIHODNJE KOLO (18. 2.)
Pagnossin B - Dom (v UGG ob 15:30), Arte - Pagnossin A, Ardita -Mobilcasa.
DEČKI
V prvenstvu dečkov pa Domu ne gre vse najbolje. Neizkušeni igralci so večkrat nezasluženo izgubili. Ekipa je tudi imela veliko problemov s trenerjem, sedaj pa je prevzel ekipo mladi Doniov igralec Mauro Dornik in je že viden majhen napredek.
Domovi izidi v prvem delu prvenstva:
Dom - Sagrado 54:24, Arte A -Dom 126:16, Pagnossin - Dom 101:9, Dom - Ardita 28-107, Arte - Dom 42: Dom - Ardita 28:107 in Arte - Dom 42:48.
IZIDI 1. POVRATNEGA KOLA
Sagrado - Dom 42:43, Arte A - Arte B 79:39, Pagnossin - Ardita 110:43.
LESTVICA
Pagnossin 12, Arte A 10, Ardita 6, Dom 4, Sagrado in Arte B 2.
PRIHODNJE KOLO (18. 2.)
Arte B - Pagnossin, Arte A - Dom (na Rojcah ob 15.30), Sagrado - Ardita.
Vladimir
NAMIZNI TENIS
DEŽELNO TEKMOVANJE
Zelo pomembna zmaga Krasovih narašeajnic
Naraščajniška ekipa Krasa je v torek v Gorici, v okviru deželnega tekmovanja, izbojevala nadvse pomembno zmago, saj je po izredno lepi tekmi odpravila 'tamkajšnjo Az-zurro z izidom 3:1. Tako so si kra-snvke priborile pravico, da se 26. t.m. v fina’nem srečanju pomerijo s tržaško Julio in zmagovita ekipa se bo uvrstila na državno prvenstvo. Tekma z Azzurro je bila na nadpovprečni tehnični ravni in je navdušila vse prisotne. Se posebno se je izkazala Damjana Sedmak, ki je gladko nadigrala obe svoji tekmici.
IZIDI
KRAS - AZZURRA	3:1
Sedmak - Rupil 2:0 (12:10) Sonja Doljak - Mržina 0:2 (13:19) Furlan in Sedmak - Mužina in Rupil	2:1 (19, -16, 18)
Sedmak - Mužina 2:0 (18:21)
B. S.
Julia premočna
V drugem delu mladinskega ekipnega namiznoteniškega tekmovanja je tržaška Julia še enkrat premagala Kras A in Kras B z izidom 3:1. V vrstah tržaškega kluba igra odlična Eccardi, ki je za naše igralke objektivno nedosegljiva in je praktično sama strla odpor Krasovih deklet. Častno točko za Kras A je izbojevala Vesna Doljak, za Kras B pa je bila uspešna Anica Rebula. V medsebojnem srečanju je Kras A (v postavi Vesna Doljak in Darma Pu-rič) premagal Kras B (v postavi Anica Rebula in Nevenka Škrlj) z izidom 3:1.
bs
miH.iuiinininm—r..........................................im..
NAŠE ŠESTERKE V MINULEM KOLU
ODBOJKA
V slovenskem derbiju slavje Krasa
Borovci so v drugi moški ligi zopet razočarali
MOŠKA B LIGA
Že sam začetek letošnjega odbojkarskega Drvenstva za Borovo ekipo ni kazal najbolje. Glede na izkušenost nekaterih slovenskih odbojkarjev pa je bilo pričakovati, da se bo drugi in obenem odločilni del le obrnil na bolje. Do tega, žal, ni prišlo, ker nekateri igralci še vedno jemljejo sobotne nastope kot rekreacijo in razvedrilo, ki se ne morejo končati drugače kot s pekočimi porazi. Treningi med te dnom so deveta briga. Po tej poti se ne more naprej in agonija tega '»'•venstva še‘ bo končala z nazadovanjem Bora v nižjo ligo. Dosedanja razpleti jn prizadevnost neika terih igralcev kažejo na drugi polom, oziroma razpust šesterke, kar je Bor v bližnji preteklosti že \ doletelo. Pri vsem tem pa res ne gre kriviti samo odbojkarje, saj je krjvda tudi drugod.
Sobotna tekma z Nava Pandoro iz Novare je te ugotovitve samo kruto potrdila. To je boj močnega nemočnim.
IZIDI 5. KOLA
Altura TS - Cus Benetke prelož. Portuali - Volley Legnago 2:3 Bor - Nava Pandoro Verona 0:3 LESTVICA
Cus Benetke 8, Altura Trst, Vol-ley L«gnago :n Nava Pandoro Verona 6, Bor 2, Portuali Ravena 0.
PRIHODNJE KOLO Portuali Ravena - Altura Trst, Bor - Volley Legnago, Nava Pandoro - Cus Benetke.
ŽENSKA B LIGA
Prvi del prvenstva so igralke Bora končale na vrhu lestvice. V soboto so v Nabrežini odpravile enega neposrednih tekmecev in tako obstanek med drugoligaši za Tržačanke ne bi smel biti več noben problem. «Plave» so tokrat zaigra le zelo dobro in še najboljši je bil napad, kjer je prednjačila Pemar-čičeva. Za veliko presenečenje pa je poskrbela Tepa Silver iz Brescie, ki je pred domačimi gledalci izbojevala prvi par točk na račun solidnega Marzotta.
IZIDA 5. KOLA
Tepa Silver BS - Marzotto 3:1 Bor - Mogliano Veneto 3:1
/ LESTVICA Bor 6, Mogliano Veneto, Sokol in Marzotto Valdagno 4, Tepa Silver Brescia 2.
PRIHODNJE KOLO Sokol - Marzotto, Tepa Silver -I logliano Veneto.
ŽENSKA C LIGA
Po petih prvenstvenih nastopih sta samo še Treviso in Libertas iz Schia neporažena. Zastopnice Trevisa so odpravile Slogo samo po treh setih igre, toda gostje so se žilavo upirale v vseh treh setih in še posebej v prvem. Letos pomlajeni Breg pa je slej ko prej zapravil enkratno in neponovljivo priložnost za osvojitev prvega para točk. Igralke Don Bosca niso pokazale prav ničesar, domačinke pa, žal, še manj in tako je Breg spet ostal praznih rok.
IZIDI 5. KOLA Treviso - Sloga Breg - Don Bosco
ASFJR - Redarji Videm 01ympia Gorica - Kras
3:1
2:3
3:1
3:0
1:3
3:1
3:0
Tomana - Corridoni Libertas Schio - Agi GO LESTVICA
Treviso in Libertas Schio 10, Agi Gorica 8. Torriana in Sloga 4, Don Bosco Padova in Corridoni 2, Breg 0.
PRIHODNJE KOLO , Asi Gorica - Treviso, Corridoni -Breg, Don Bosco - Torriana, Sloga - Libertas.
1. MOŠKA DIVIZIJA
Pretekli teden so v tej ligi odigrali dve koli. V soboto pa je bilo osrednje srečanje v Gorici med domačo 01ymniio in Krasom. Pred tem neposrednim obračunom sta bila slovenska zastopnika po enkrat poražena. Domačini so tekmo pričeli zelo dobro in povedli v nizih z 2:0. V tretjem setu pa je prišlo do preobrata in tako so Zgoničani na kdneu zasluženo slavili. Pred tem derbijem je 01ympia brez večjega naprezanja odslovila Libertas iz Šarila. Srečanje med Krasom in AS F JR iz Čedada bodo odigrali 28. t.m.
IZIDI 6. IN 7. KOLA Libertas Socile - 01ympia 0:3 Kras - ASFJR	preložena
Redarji Videm - Cus Trst 0:3 Rozzol - Pav Despar	3:1
Gin. Soilimber. - Lib. Turjak 2:3 Pav Natisonia - Lib. Turjak 3:2 Cus Trst - Rozzol	' 3:2
Lib. Šarile - GTnnastica LESTVICA
Cus 14, 01ympia Gorica 10, Kras, Rozzol, ASFJR in Pav Natisonia 8, Libertas Turjak 6, Libertas Šarile 4, Pav Despar 2, Ginnastica Spilinl-bergo in Redarji Videm 0.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Naš edini zastopnik v tej konkurenci Kontovel je bil v zadnjih dveh nastopih enkrat uspešen in enkrat poražen. Srečanje « CSI Donatello iz Vidma so slovenske odbojkarice odločile v lastno korist s 3:2, z i-stim izidom pa so v soboto moral# položiti orožje.
' IZIDI 6. IN 7. KOLA Libertas Krmin - S. Vito Kontovel - CSI Donatello Pav Despar - S. Luigi Trst Virtus - Maianese Azzurra - Julia Cus Trst - Intrepida Julia - Intrepida Maianese - Azzurra S. Luigi - Virtus CSI Donatello - Pav Despar 0:3 Volley S. Vito - Kontovel 3:2 l ibertas - Cus Trst	3:0
LESTVICA
Libertas Krrrin in Azzurra 14, S. Vito 12, Pav Despar 10. CSI Donatello in Virtus 6, Julia, S, Luigi, Intrepida in Kontovel 4, Cus Trst 2, Maianese 0.
PRIHODNJE KOLO Kontovel - Libertas Krmin, Pav Despar - Volley S. Vito, Virtus -CSI Donatello, Azzurra - S. Luigi, Intrepida - Maianese, Cus Trst -Julia.
G. F.
3:0
3:2
3:1
3:0
3:1
1:3
3:1
0:3
1:3
TROFEJA «S. SEBASTIANO* Bor — SGT 17:54 (4:25)
BOR: Husu, Lokar, M. Ferfolja, F. Ferfolja, M. Pertot 2, B. Pertot, Pieri 4, Paulina, Žetko, Košuta 11, Brus.
Borova ekipa je tokrat slabo igrala v obrambi. Kljub temu je za naše fante rezultat pozitiven, saj so nasprotniki na splošno ze'-> močni. V zadnji polovici drugega polčasa so Borovi igralci celo dosegli več košev od nasprotnikov (11:7).
A. R.
JANEZ VIPOTNIK
RODNA
39.
LETINA
prej sem jih veliko imel. Kmalu po poroki sem na-
wkVil
8- ,u neumnost.
^ ženski- Ne-H '
Nisem in nisem mogel zdržati pri eni
_____ ___ da žene ne bi imel rad. Tega ne morem
Bila mi je dobra žena in zvesta, zvesta vse do tegale
v tem,
madona!» Je letelo iz njega, d ^°rej le ni sin najbolj tragična stvar. Nesreča je
8a je žena pustila. To ga je prizadelo. Saj je govoril le 0 njej, nič več o sinu. rad jo je imel.
L Razjarjen blisk je kakor ognjena sablja, kakor žareča ^ rehina razparal potuhnjene oblake. Silovit grom je hip s,teih pretresel ozračje, da so v grozi onemela bitja in t0* spoštljivo zadrhtela hrib in dolina. Potegnil je veter, 8otn0, kakor bi- čakal na znamenje, da podivja. Hiše v so potemnele, se sesedle, pričakujoč neurje. v "Ti me poznaš, kakšen sem, nemiren. Nisem mogel držati pri eni. Nikoli nisem bil preveč ozkosrčen. Bil u111 veliko naokrog, veliko sveta sem videl. Veliko žensk - *lo skozi moje roke. Marsikaj sem doživel. Življenja nisem jemal s težke strani. Nekaj mesecev po poroki
sem torej napravil prvo neumnost, osmodil sem se pri drugi. Vrag si ga vedi, kaj me je prijelo. Prijelo me je pač. Zatem sem šel z doma. Za dolgo. Medtem je sin dorastel. Zdaj ima deset let. Ko sem se vrnil, sem bil spet kakšno leto doma. Po nekaj mesecih me je spet prijelo. Znova sem se zapletel. K oni drugi sem hodil vse do svojega odhoda v-partizane. Pravzaprav malo manj, vse dokler me žena ni odkrila. Potem je bilo hudo. Vrag si ga vedi, kaj me je obsedlo. Morda razlika, menda neodjenljiva zahteva v enem dnevu spati pri dveh ženskah. Kdo ve, kaj žene človeka v takšne pustolovščine. Bilo je neustavljivo. Žena je izvedela. Soseda ji je nesla na nos. Mislil sem, da bo pozabila, mi odpustila. Najbrž je že tedaj sklenila, da mi bo vrnila Sklenila v sebi in čakala na pravo priložnost.*
Ko je govoril, so mu besede neprenehoma trepetale, kakor bi drgetale v hudem mrazu tegobe. Moledujoči, tresoči glas je kakor ognjeni jezik lizal po razžarjenih živcih. Izpovedal se je Ali bo prišlo olajšanje v globoko rano?
Komisar je bredel po obilici misli kakor z žlico po močniku. Kdo bi vedel, po kakšnih kotanjah se suče življenje. Nekaj mu ni šlo v glavo. Kako je mogoče tako rekoč neposredno po poroki riniti-k drugi. Zakaj? Morda je iskal spremembo. Morda je bila ena velika, druga majhna. Ena starejša, druga mlajša. Ena črna, druga svetlolasa. Ta prsata, nagnjena k debelušnosti, ona z majhnimi prsmi, kakor dve breskvini polovički, z ritko, ki celo skriješ v dlaneh. Ta je imela črne oči, dolge, raščene noge, razkošno kožo, ki se je tresla kakor žolca, prsi, da se je med njimi glava izgubila kakor v pernici, ona je imela napeto kožo, trdo meso, gibčne noge, ki so se oklepile telesa, mehak, baržunast vrat, neverjetno občutljiv za poljube, okrogel,
svilen trebušček., Ta se je rada muckala podnevi, ko je bilo veliko svetlobe, ona se je razigrala ponoči. Ta je bila izkušena, naučena k ljubezni, pravi mojster za dviganje temperature, ona je bila mirna, zadržana, le kdaj pa kdaj je vztrepetala, pripravljena samo za drugo violino. Ta je želela vsak dan igračkanje v postelji in ni zamudila nobenega trenutka, da se ne bi ovila okrog njega kakor slak okrog repinca, oni je bilo bolj všeč v presledkih. Ta ga je na poseben način vabila z goltnim glasom, polnim sline, ona je razgreta zadihano mrmrala. Pri tej je bilo vse znano, ustaljeno, nespremenljivo, pri oni je bilo vedno kaj novega, zadržanega, da je vsakič na novo odkrival mičnosti njenega telesa in njenega načina.
Z vsako je imel po svoje veselje. Morda se mu, je dogodilo, ko je bil z ženo, da je mislil na drugo in se komaj premagoval, da je med ljubljenjem ni poklical po imenu. No, si je mislil komisar, lep tiček si bil. Tiček in pol. Uži-vač na kvadrat. Mojster, ki ga je lastna mojstrovina speljala na tanki led, da mu hrešči pod nogami.
Morda je pri oni drugi v razgovoru iskal zadoščenja. Hotel biti njen pomočnik, svetovalec, varuh? Morda ga je privlačilo, da ji je utrjeval zavest, krepil zaupanje vase. Morda je imela moža, ki jo je premalo poznal, jo zanemarjal, bil slep in gluh za vse dragocenosti njenih rok in lepote njenega značaja. Morda ji je hotel biti v oporo. Napraviti iz nje osebnost. Morda je prišla pogosto z možem navzkriž in se je morala komu potožiti. Morda ji je blagroval zdelane roke, ko ji je mož očital, da je lena. Naenkrat je komisar začutil, kako s slastjo posluša v sebi temne, opolzke, poltene tokove o 'ženskah, o pohoti, o vreli krvi, ki so v njem podtalno šumeli. Zdrznil se je.
«Vem, da je glavna krivda na moji strani,* je zažmiril z očmi. «In vendar, tu notri žge,* se je udaril po prsih. •Ne vem, kaj naj napravim. Žge in žge. Vidiš, v partizanih sem veliko razmišljal, o svojem zakonu. Mislim, da sem se spremenil. Da sem se zresnil. Name je vplivalo to življenje nas fantov in življenje partizank, ki jim ni lahko. Moški mnogo laže prenašamo tegobe boja. Izmodrilo ma je, kar delamo, za kar se bijemo. Naučil sem se, kakor ti praviš, spoštovati človeka. Ni bilo prav, kar sem delal. Verjemi ali ne, toda v teh mesecih sem dozorel, v sebi sem o-bračunal s preteklostjo. Spremenjen sem. Tudi zato sem komaj čakal konca vojne, da pridem domov in ji vse razložim. No, in zdaj ta novica. Moram ti priznati, da me je zdelalo. Ne vem, kaj naj napravim. Prepričan sem, če bi zdajle stopil pred njo, bi jo odvrnil od popolne nesreče. Ce bi zdajle lahko stopil pred njo, tako pa...»
Zadelo ga je. Ni bolelo le njegovega telesa, marveč predvsem njegovo notranjost. V njegovem obnašanju v preteklosti je bilo veliko narobe. Toda težko je zapovedati sli. Kri ni voda. Gozd lahko posekaš, moškosti ne moreš, je nekoč dejal profesor zgodovine. Morda mu je tedaj, ko je zorel, manjkala čvrsta opora. Nasvet..Napotilo za življenje. Komisarju je zrasel oče živo pred oči. Visok, koščen, premišljen, moder. Šla sta na Planino. Med potjo mu je razkrival skrivnosti človeškega razmnoževanja. Takrat je dopolnil, koliko, štirinajst let. Prvi mahek mu je poganjal pod nosom in zlobna soseda mu je svetovala, naj si mlade brke namaže zunaj z medom, znotraj s kurjakom, pa bodo pognali kakor konoplja. Oče mu je resno, nervozno pripovedoval stvari, ki jih je že vedel. Toda delal se je, nepoučenega in obema je bilo neprijetno.


Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchi 6, PP 559 — Tel. 79 36 08 79 4638 79 58 23 7614 70
Podružnica	Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23
Naročnina	1
Mesečno 2.900 lir — vnaprej plačana celotno 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 Mr, za naročnike brezplačno revija »DAN*.
V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40.00, letno 400,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 55.00, letno 550,00 din
Poštni tekoči račun za Italijo
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Oglasi
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6
17. februarja 1978
2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st„ vi*' 13.000 lir. Finančno-upravnl 600. legalni 600. osmrtnij sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 1» . ^ Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanll®' ^ krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drug v Italiji pri SPI.	, y
tzd.i = LJzTr
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	mi*«f yr;r založnik*'
groba protidelavska provokacija
V Milanu teroristi huje raniti funkcionarja tovarne Alfa romeo
Skupno z inženirjem Domenkom Segalo je bilo lažje ranjeno 17-letno dekle
MILAN — že spet en atentat v Milanu:	neidentificirana terorista
sta včeraj zjutraj huje ranila inž. Do menic a Segala, ki v personalnem uradu družbe Alfa Ro neo vodi odsek za zaposlovanje telesno prizadetih ljudi. Skupno z inženirjem je bila lažje ranjena 17-letna Simona Croci. Odgovornost za podli atentat, nov člen v strategiji ustrahovanja in spodkopavanja temeljev demokracije, si je z dokaj
zmedenim sporočilom prilastilo
Napad na inženirja Segalo dramatično odjeknil v Milanu zlasti v tovarni Alfa Romeo, kjer se delavci že dalj časa bojujejo za novo delovno pogodbo. Tovarniški svet, ki se je nemudoma sestal, je v daljšem sporočilu odločno o-Žigosal atentat kot protidelavsko provokacijo.
»Ni naključje,* je poudaril svet, «da so teroristi napadli inž. Segalo ravno pred zaključkom dol-
»združenje borcev za komunizem*.
Dinamika atentata se v ničemer ne razlikuje od dosedanjih podobnih atentatov. Terorista (po pričevanju očividcev sta bila mlada, suhljata, z brado, oblečena v ze
gega sindikalnega spora med delav-
ci in ravnateljstvom 'podjetja, kot ni naključje, da se nasilje skokovito stopnjuje v dneh, ko so v teku težavna pogajanja z g sestavo nove vlade. Prav to pa daje zločinskemu izpadu izrazit protidelavski pečat.*
lena jopiča) sta čakala na inženir-1 V zaključku je tovarniški svet izre ja pred njegovim domom in ga na- kel ranjenemu inženirju svojo soli-
padla, komaj je stopil na pločnik. Kaže, da sta streljala s samokresi z dušilcem, ker tako Segala kot Crocijeva nsta slišala strelov. Nenadoma sa začutila bolečino v nogah in okrvavljena omahnila na tla. Medtem ko so očividci priskočili ranjencema na pomoč, sta terorista planila do avta, v katerem ju jc čakal pajdaš. Avto, opel kadet modre barve, je policija našla le nekaj sto metrov cd kraja atentata.
darnost in najodločneje obsodi! nasilje kot metodo političnega in sindikalnega boja.
Odgovornost za podli atentat si je z zmedenim telefonskim sporočilom prevzelo »združenje komunističnih borcev*. Neznanec, ki je telefoniral v uredništvo časopisne agencije ANSA, je tud.; napovedal daljše pismeno sporočilo, ki pa ga doslej teroristična skupina še ni poslala. Poudariti pa gre vsekakor, da se omenjena skupina vsaj s tem ime-
•IMlMMItirntllinilHIIIlIftlilllltllllllMIIItlllllllllimilinilliiMlilMlIliifHiijiiuVHNIINIMIMIMIIMMIMMHMmM
0 ŠKANDALU LJUDSKIH STANOVANJ V RIMU
Javni tožilec ugotovil podkupovanja in goljufije
Stanovanja so dodeljevali pod pogojem, da so «upravičenci» glasovali za krščansko demokracijo
RIM — Škandal v zvezi z dodelitvijo ljudskih stanovanj ustanove ISVEUR je pred zaključno, sodnij-sko fazo. Namestnik rimskega državnega pravdnika Sergio Lacqua-niti je namreč predložil preiskovalnemu sodniku Francescu Arnatu vse preiskovalno gradivo.
Sodnik bo moral sedaj odločiti, ali bo sprožil sodni postopek moti 60 osebam, ki jih bremeni tožilčeva preiskava. Med njimi so obtoženi izkoriščanja javnega položaja v zasebne namene .podkupovanja, goljufije, lažnivih izjav in uničenja aktov bivši odbornik rimske 6bčin-ske uprave Raniero Benedetlc (KD) in njegova tajnika Giuseppe Cecilia In Pietro Marino. Županov namestnik Viitorio Ferrari (odgovoren za 7. okrožje) in njegov tajnik Clau dio. Santini pa sla obtožena lažnivih izjav, goljufije in uničenja .javnih aktov.
Javni tožilec je torej do potankosti razgalil ozadje tega nedopust nega barantanja z ljudskimi stanovanji, saj so iih dodeljevali le za protiusluge. ki so bile, saj sin o bili pred volitvami, včlanjenje v KD in glasovanje za to stranko. Še prej pa je biio treba spremeniti podatke »revežev*, ki naj jim bi bila dodeljena stanovanja. To za bistvoumne-že ni bilo pretežko, saj so s po močjo uradnika pri anagrafskem u radu Nella Nassa spremenili naslove »upravičencev*, ki so od tedaj prebivali v razlaščenih poslopjih. Uradnik naj bi tako spremenil mehanografske podatke vsaj 60 družin. V nekem drugem primeru na naj bi ta uradnik kar zamenjal seznam družin, ki so se morale izseliti zaradi preureditve nekega območja v ljudski Dark.
Javni tožilec pa se v svojem • preiskovalnem delu ni omejil samo na glavne krivce, saj smatra, da pri tem odgovorni tudi drugi
predvsem člani komisije za dodelje-
BERITE REVIJO
nom prvič po ja v ja na odru terorizma, zaradi česar preiskovalci ne izključujejo možnosti, da je šlo za nespreten poskus potegavščine.
Presenetljivo je tudi nasprotje med nespretnostjo glasnika in hladnokrvno »strokovnostjo* atentatorjev, ki so bili očitno dobro obveščeni o navadah inž. Segale. Poudariti gre, da se je funkcionar šele predsinočnjim vrnil iz Rima, kjer se je udeležil pogajanja s predstavniki delavcev.
Na srečo nista bila ne Segala ne Crocijeva huje ranjena. Krogle so dekle le oplazile, tako da so ji v bolnišnici le razkužili praske, inženir pa bo okleval v tridesetih dneh.
(vt)
Smrt mladega narkomana
BOLOGNA — Komaj 18-letni narkoman iz Bologne, ki se je skušal sam rešiti železnih spon morfija, je podlegel preveliki dozi »protistrupa*. Kaže, da si je nesrečnež vbrizgal preveliko dozo eptadona, ki ga nje* gov zdelan organizem ni prenesel.
Nesrečnež
, 18-letni Michele. Sabbl, se je že dalj časa vdajal mamilom. Pred nekaj meseci se je oddaljil od doma in se pridružil skupini hipijev, ki je stanovala v predmestnem podstrešnem stanovanju. Kaže, da se je fant skušal rešiti težkega bremena droge, vendar si ni upal k zdravniku, da se ne bi izpostavljal morebitnim represalijam. Pomagal si je sam, vendar ravno, želja, da bi se
znebil «smrtonosne družice* prehitro, mu je bila usodna. Počutil se
je slabo takoj, ko si je vbrizgal dozo eptadona. Prijatelji so mu priskočili na pomoč in poklicali rešilni avto, toda bilo je prepozno.
vanje stanovanj, ki naj bi ne izvršili do potankosti svoje dolžnosti. Po mnenju tožilca niso sploh primerjali gmotnega stanja posameznih kandidatov.
Nadalje bremeni obtožnica javnega tožilca številne druge oseba, ki so jim bila protizakonito dodeljena stanovanja in so sodelovali pri prikrivanju svojega gmotnega stanja.
V takih preiskavah pa pridejo na dan tudi druge nezakonite dejavno-1 sti. Tako naj bi bivši odbornik Be-nedetto in tajnika Cecilia ter Marino uporabljali občinski roštni zig v zasebne namene. Goljufija naj bi oškodovala občinsko upravo za nekaj milijonov lir.
Sedaj lahko samo čakamo na sodni postopek, ki bi moral dali zadnjo besedo tem že ustaljenim metodam korupcije, s katerimi se na žalost soočamo prepogosto.
Stanovanjska stiska je v glavnem | mestu države že nevzdržna, gradbene špekulacije se bohotijo, prav tako črne gradnje, taki primeri kot ta z ljudskimi hišami pa mečejo slabo luč na edini izhod iz gradbene krize, ki ga predstavljalo ljud ske hiše. (voc)
Arcainijev odvetnik napada ravnatelja «Banca d'Italia»
RIM — Odv. Martignetti, ki brani bivšega generalnega ravnatelja bančnega zavoda »llalcasse* Giuseppa Arcairlija je sprožil silovit protinapad proti obtoževalcem svojega klienta (Arcaini. ki je utekel roki pravice, je obtožen poneverbe javnih sredstev in goljufije). Odvetnik je v daljši vlogi vladnemu predsedniku zatožil ravnatelja osrednjega emisijskega zavoda Paola Baffija, češ da je ravnal protizakonito, ko je o dredil inšpekcijo v zavodu «Italcas se*. V tem okviru so odkrili ne pravilnosti, zaradi katerih je bil Arcaini ob vodilno mesto.
Smrtna nesreča treh voditeljev družbe za jedrsko načrtovanje
ALESSANDHLA — V prometni nesreči na avtocesti Milan - Genova so se včeraj smrtno ponesrečili predsednik družbe za mehansko jedrsko načrtovanje (AMN) Renzo Tasselli, generalni direktor Enrico Cappa in namestnik komercialnega
direktorja Marco Aurelio Bo, n 1k>v šofer pa se bo moral zdraviti 30 dni. Iz še nepojasnjenih vzrokov je njihov avto silovito trčil v zadnji del prikolice tovornjaka avstrijske registracije. Sunek je bil tako silovit, da se je avto prav zagozdil pod
prikolico. Pri priči sta bila mrtva Tasselli in Bo, Cappa pa je podlegel poškodbam po sprejemu v ales-sandrijski bolnišnjei.
Na sliki (teleloto ANSA): z leve proti desni Enzo Tasselli, Enrico Cappa in Marco Aurelio Bo.
							
IZRAELCI ŽOLČNO OBTOŽUJEJO PREDSEDNIKA CARTERJA
Reakcije na prodajo ameriških letal Egiptu in Saudski Arabiji
Carterjeva uprava trdi, da dobava letal Izraelu in obema arabskima državama ne ruši strateškega ravnovesja na Bližnjem vzhodu
KAIRO — V kairskih diplomatskih krogih govorijo o analizi Sadato-vega potovanja po ZDA in po šestih evropskih državah, ki jo je Uvedlo egiptovsko zunanje ministrstvo in v kateri ugotavljajo, da je Sadatovo potovanje doseglo trojni rezultat, V prvi vrsti je odločno prispevalo k spremembi ameriškega javnega mnenja, istočasno je okrepilo ood-poro evropske javnosti zunanji po-končno pa si je zagotovilo
lit.iki.
delno podporo židovske «lobbv» v ZDA glede načina, po katerem skuša Egipt rešiti krizo na Bližnjem vzhodu.
Istočasno trdijo kairski dnevniki, c!a je stališče predsednika Carier-ja do izraelskih naselij na zasede-
LIMA — V prometni nesreči v pokrajini Tarma (450 kilometrov od Lime) je avtobus strmoglavil v prepad. Pri tem je bilo ubitih nad 40 ljudi, 25 pa' jih jc bilo težko [ ranjenih.
Policiji znani udeleženci ropa v <(Mu medilerranee»
PARIZ — časopisne agencije poročajo. da so v Palmi de Mallorci aretirali dva francoska državljana, ki naj bi bila soudeležena pri ro pu 16. julija 1977 v «Clubu mediter-ranee* na Krfu. Aretirana sta bila namenjena v Južno Afneriko. pri sebi pa sta imela 80 tisoč francoskih frankov. 8 tisoč dolarjev, 200 tisoč lir in 28 tisoč peset.
Predsednik kluba «Mediterranee» Gilbert Trigano pa je izjavil, da je francoska policija ugotovila, kdo je bil tretji udeleženec ropa na Krfu.
SE NEPOJASNJENA USODA 18 MILIJARD
Sodniki spet zaslišali milijarderja Ambrosia
MILAN - Franco Ambrusio, ena najbolj dvoumnih osebnrsti v milanskem poslovnem svetu, ki so ga pred časom aretirali v zvezi s preiskavo o primanjkljaju 18 milijard lir v neki švicarski banki, naj bi prišel do svojega imetja (za katero pa nihče ne ve kakšno je) z majhnimi kupčijami z zlatom in dragimi kamni. Tako je vsaj izjavil namestniku državnega pravdnika Violi, ki ga je včeraj zaslišal. V nekaj letih je prišel do dokajšnje vsote denarja, zlato pa naj bi mu služilo kot .jamstvo pri raznih bankah, od katerih je prejel velika posojila.
Kar zadeva tistih 18 milijard lir, zaradi katerih naj bi si poddirektor švicarske filiale Banco di Roma Troneoni vzel življenje (pravzaprav še ni popolnoma jašnč, če se je Trenconi ubil, ali če so ga umerili), pa naj bi Ambrosio, tako vsaj trdi, vrnil posojilo do zadnje Tire ,zato baje Banco di Roma ni nikogar prijavil oblastem. Viola je vsekakor ugotovil, da je vsaj 5 odstotkov od teh 18 milijard končalo na osebnih tekočih računih mladega Ambresia pri dveh različnih milanskih bankah. To obenem omogoča milanskim sodnikom, da nadaljujejo s preiskavo
Včerajšnje zasliševanje je trajalo skoraj pet ur, v prihodnjih dneh pa bodo preiskovalci stopili v stik s švicarskimi sodnimi oblastmi, da ‘bi preverili nekatere Ambrosiove izjave. Viola in preiskovalni sodnik Pizzi bosta tudi proučila zahtevo Ambrosio-vih zagovornikov, naj mu sodne oblasti vrnejo 100 milijonov lir, ki jih je vplačal kot kavcijo za začasno svobodo, ko so ga aretirali marca leta 1976. Takrat je bil obtežen goljufije na račun države. Ker so ga sedaj spet aretirali zahteva Ambrosio svojih . 100 milijonov lir nazaj. Kot kaže, bosta Pizzi in Viola proučila tudi možnost, da bi Franca Ambrosia, kljub številnim dokažem, ki ga bremenijo, pustili na začasno svobodo, (if)

UPRAVNI SVET RAI OBSODIL ODDAJO NE PA CELOTNEGA PROGRAMA
ŠE O RADIJSKI ODDAJI O MOŠKOSTI
RIM «Nedopustna», »izzivalna*, »kulturno neutemeljena*, «ponesre čena»: tako so nekateri člani upravnega sveta RAI ocenili oddajo, ki jo je 30. januarja v sklopu mladmske-ga popoldanskega programa »Drugačni n zgovori* prenašala tretja ra dijaka mreža. Vendar pa enoglasni, čeprav zaradi različnih motivacij, obsodoi »oddaia. ki je bila na tožni klopi zaradi opolzkosti vsebine in izražanja*, se ni pridružila prepoved celotnega ciklusa, ki bi moral pod določenimi Garancijami v kratkem oonovno steči.
Obstajala je namreč precejšnja nevarnost. poudarjal jo jc predvsem direktor tretje radijske mreže For-
cella, da U »zaradi nesrečnega spodrsljaja*, ravnateljstvo prepovedalo mladinski program, ki je pri mladih poslušalcih dosegel veliko priljubljenost in je v ostalih oddajah dokazoval vsebinsko poglobljenost in zavzetost za najbolj pekoča vprašanja. Pristavil je, da »odpiranje mikrofonov javnih informacijskih medijev čim širšim plastem uporabnikov prinaša tveganje*, da pa se bistvo radiotelevizijske reforme kaže predvsem v pripravljenocli na tveganje in sprejemanju večje odgovornosti. Popolnoma zgrešen in vreden resničnega obsojanja pa bi bil poskus, je ob koncu pribil Forcella, če bi ho telj zaradi »Drugačnih razgovorov*
napadati politiko tretje italijanske radijske mreže.
Upravni svet pa je zavrnil pred log ravnatelja RAI Berteja, da bi lahko sprejfei ukrepe na kakršnokoli ravni in v katerikoli obliki*, čeprav ocene o oddaji, kj je bila osredotočena na vprašanje »moškosti*, niso bile soglasne. Za krščanskega demokrata Adannina je bila popolnoma nesprejemljiva, po drugi strani pa tudi jasen dokaz, da so avtorji izbrali opolzkost, ker ne znajo upo rahljati drugačne, kulturnejše govorice. Liberalec Compasso je ‘pripomnil, da ne bj smeli zaradi posamezne oddaje »Drugačnih razgovo rov* zagnati tolikega hrupa, med-
tem ko se je predstavnica republikanske stranke Elena Croce posvetovala s psihoanalitiko. i, nakar je i-zjavila, da je vodilo mladih, ki prestopajo vsakršne meje, »neumno naslajanje nad osupljevanjem ostalih-’. Socialdemonrat Orsello, ki je pod predsednik upravnega sveta, je poudaril. da se lahko obsodi le tiddaja o »moškost *, kajti celoten ciklus »je zelo pozitivno načel nekatera izredno pomembna vprašanja*. Po presoji socialističnega predstavnika Pedulle gre za »hud spodrsljaj*, e-nourna oddaja je bila namreč »neokusna 1n na nesprejemljivi kulturni ravni*, vendar pa jo je treba šteti'le za »spodrsljaj*. (bpj
nem ozemlju ter glede prodaje letal Egiptu in Saudski Arabiji povzročilo krizo med Washingtonom in Jeruzalemom. Govorice o krizi med ZDA in Izraelom je glasnik a-merifikega zunanjega ministrstva odločno zanikal ter poudaril, da ne pomeni dejstvo, da bo Begin prispel v Ameriko pred domenjenim datumom da so odnosi med obema državama v krizi.
V Kairu se vsi zelo dobro zavedajo, da bo pot do dokončiv rešitve krize na Bližnjem vzhodu še zelo težavma. To je tudi potrdil predstavnik egiptovskega zunanjega ministrstva, ki je dodal, da bo na pogajanjih z Izraelom najprej treba doseč' skupno hačelo deklaracijo, potem pa se domenki o sredstvih 1 za izvajanje teh ^ načel, vključno s pravico Palestincev do samoodločbe.
bolj umirjen, a kljub temu sneži nad Apenini :n Alpami, pri tem ni izvzeta Padska nižina, saj je sne žilo celo v Trstu,. Najtežje so se sprijaznili s snegom Milančani, saj se jih vsakodnevno zateče p>o prvo pomoč v bolnišnico zaradi padcev zaradi ledu na pločnikih vsaj 200.
Prognostične karte za prihodnje dni ia nam prikazujejo nadaljevanje vlažnega vremena s, padavinami. občasno bo tudi hladneje.
BEOGRAD — Kot poroča jugoslovanska tiskovna agencija »Tanjug*, so včeraj ob 1.26 zabeležili na območju med Dalmacijo in Bosno potres 5. stopnje po Mercallijevi lestvici.
GOSPODARSKO PISMO
IZ LJUBLJANA
s,
PR
Kakšno bo letošnjv gibanje cen v SFRJ
Cene so končni odraz povpraše-1 jalcev, saj
zajemajo v večj^
vanja in ponudbe po določenem prehrambene proizvode ter
tako pa se v gibanjih! V lanskem letu so ma J
blagu prav tako pa se v gibanjih cen kažejo tudi uspehi gospodarjenja. Stabilno gospodarstvo se navadno ponaša z uravnoteženim nivojem cen, dejstvo pa je, da večina držav prehaja iz tega ideala na bolj dinamično politiko, ki ne zavira gospodarske rasti. Jugoslavija je po seriji visokih porastov cen v 1976. letu prešla na izredno nizko raven naraščanja, ki je bilo skoraj enako naraščanju cen v deželah OECD. Lanskoletna gibanja so bila sicer manj ugodna, vendar pa bi stežka trdili, da je potrebno zaradi tega biti plat zvona. Izračuni za preteklo leto temeljijo na nizki osnovi predhodnega leta, zato so tudi neki normalni porasti videti kot precejšnji. Kaže le, da smo pri planiranju rasti cen v lanskem letu to dejstvo premalo upoštevali, poleg tega pa je bila gospodarska rast bolj dinamična, kar je s svoje strani zahtevalo nekatere korekcije cen.
Vprašanje pa je kakšna bo letošnja dinamika gibanja cen? Rast-cen je kot vsi ostali . ekonomski pojavi povezana z dogajanji v preteklosti in se ne ozira na koledarske meje, vendar je bistveno pogojena z sezonskimi vplivi. Ti sezonski vplivi pa so v začetku leta jasni, saj vemo, da delujejo na poraste cen prehrambnega blaga, zaradi nizkega vodostaja rek na cene elektrike, ter nasploh na večjo potrošnjo in cene vseh vrst e-nergije. Cene se oblikujejo na različnih nivojih, od formiranja na ravni industrijskih in kmetijskih proizvajalcev do nivoja cen v/ trgovini na drobno in v grosistični trgovini. Povečana dinamika samo na eni stopnji pripelje do nadaljnjih valovanj; če se zvišajo cene električne energije so to odrazi na cenah gostinskih storitev ter prav tako v drobnoblagovni trgovini in končno v življenjskih stroških. ki jih sami najbolj neposred no občutimo.
V januarju so se dvignile cene industrijskih izdelkov pri samih proizvajalcih za 1,5 odstotka v primerjavi z zadnjim mesecem lanskega leta. V celotnem lanskoletnem obdobju smo v Sloveniji zabeležili 9 odstotni porast proizvajalčevih ČSh; na območju vse države je bil .ta porast še nekoliko višji. Zanimivo pa je, da so cene investicijskega blaga in reprodukcijskega materiala v Sloveniji manj porastle, cene blaga za široko potrošnjo pa bolj kot v ostalih republikah in pokrajinah.
Zvišanje cen pri proizvajalcih se je v januarju nepopolno uveljavilo pri cenah na debelo, saj so le te porasle le za 0,9 odstotka ,prav tako pa tudi cene v trgovini na drobno. Strukturo cen v trgovini na drobno seveda le stežka primerjamo z cenami industrijskih proizva-
česW
poskok
cene, s katerimi merimo di inflacijsko stopnjo, . nekaj več kot 14 odsiotkov’^ goslaviji pa za okroglih >* ji kov. Razlike so nastopile za šjega nivoja cen storitev, s$ mi se v naši republiki sa borimo. Vsega blaga. *ij\ nudi drobna trgovina, pa sel x kupujemo v enaki meri. ga nas bolj prizadenejo r ■«
P
K
manjša poveče nja cen | kfga
rabimo vsak dan. kakor '-‘“rijj podražitve blaga, ki 0fl'	„• A/vn
mo le včasih. Kazalnik, ki	jvi
osnovi poprečne porabe sf ct ^'lo ske delavske družine 7itItoW	"kititi
življenjskih jx>1rebščin, ,mfM j popularno življenjske	J1* 1
prav so delne razlike v ^ .c i :Jb škem pogledu. Življenjski j j« 1 se v dvana jstih mesecih lam a ^ %1 li za 15 odstotkov. kar )e^ l 'fl)s več. kot je bila eskalacija t fin drobni trgovini. V januarja r^ “ni | poskočili zo 1.5 odstotka. P 9l . mvh‘
na račun višjih cen hrane, a
'mmn	mm«aIh.* /na u

jema najpomembnejši del |W
skega proračuna. Pri tem & 'tog življen iških stroškov pc še J1” m . Di jv»* . ■uspi
jete višje cene govedine, P p in svinjine, ki imajo prav ia>^n membno mesto pri skupniw ™ Mi
Dinamika cen v nekaj d ‘kj
mesecih nam bo lahko že ^
rodostojno dala odgovor 4® cen v tekočem letu, za sejv jgi' \
nam ostajajo le bolj ali mani na ugibanja.	^ g, ;;
Knjiga Erike Yong zopet zaplenjena
uto
S
H
avdf>'t
S
h
AQUILA — Glavni
Aciuili Donato Tassimo Ban?*-m £ ki je znan po svoji križarski ;či proti pornografiji, je včeraj “
V I
tretje odredil zaplembo knji g* ^ ji ce Yong »Come salvarsi 'a i # ® Sodnik, ki je pred nekaj d,ie' wt
plenil tudi film »Emanuelle*, je^i K'

javil kasacijskemu sodišču	’t:
kolege, češ da so preveč	'
ljivi s pornografskimi deli- p-sko sodstvo je namreč preklic plembo kniige in filma, češ 0 gre za opolzki deli.
I)

CULIACAN (Mehika) — jc umrl mehiški časnikar *; <0,-Martine/, ki so ga hudo ran'!1 j« nanci. Preiskovalci so mnePJ8, so bili trgovci z mamili.
HAAG — Vse kaže, da je a,%-zastrupljenimi pomarančami
zozemskem konec. Sadje je prosti prodaji, policija pa n8”^||c&
s preiskavo, da bi odkrila storl
l■llllMill«lllnlllllllllllllllll;lllllllll|ll|l■llllll|l|^lllM|l|l■llM|l|l|f||■l■|||||||||||||||||t||||||||1■|||||l||||||||||||||||||||||||||||1||,||||l|,|||,l||,|,||t|,ll|,|||||l,||||llll>■lll
Kar zadeva sklep ameriške vlade, da oroda 110 lovskih letal E-giptu in Saudski Arabiji in 90 letal Izraelu, so reakcije v vrstah ameriških parlamentarcev dokaj negativne. številni senatorji in poslanc; so izrazili pomisleke glede politike predsednika Carterja, češ da dobava repadalnega orožja Egiptu predstavlja izredno pomemben preobrat v politiki, ki jo je doslej vodil Wa-shington na Bližnjem vzhodu, kar bi utegnilo otežkočiti mirovna pogajanja.
Predstavnik izraelskega veleposlaništvi v VVashingtonu je še zib stl žolčno komentiral prodajo 60 lovskih bombnikov »F-15* Saudski Arabiji, češ da obstaja nevarnost, da ta letala okrepijo v primeru ponovnega izraelsko - eg!ptovskega
soopada
kairsko letalstvo. Kot zna-
no je predsednik Carter odbbril prodajo 50 lovskih bombnikov «F 5E» -Sgiptu, 00 lovcev «F-15» Saudski A-rabiji, 75 lovskih bombnikov »F-16* in 15 lovcev «F-15» Izraelu. Vojaški izvedenci ugotavljajo, da so letala »F-15* in »F 16» mnogo bolj nevarna od letal »F-5E*. ki so odločno bolj počasna in ne razpolagajo s tako izpopolnjenimi radarskimi napravami. O ameriški predaji teh letal se bo moral še izreči parlament, ki bo imel zadnjo besedo. Obe zbornici imata 30 dni časa, da se o tem izrečeta. Ameriška uprava trdi, da prodaja teh letal v bistvu ni rušenje strateškega ravnovesja na Bližnjem vzhodu, zato bo pri svojem sklepu vztrajala, (if)
Slabo vreme nad Italijo
PALERMO — Letošnji februar nam je pošteno zagodel, saj noče upoštevati stoletne statistike, ki ga uvršča med najbolj sušne mesece. Iz vseh koncev in krajev Italije poročajo o dežju, snegu, neurjih in nizkih temperaturah. Deželo -južnega sadja je včeraj zajelo neurje z dežjem ob obali in s snegom v višjih predelih. V Agrigentu je me gleno in dežuje, temperatura pa je komaj stopinjo nad ničlo. Na območji Mesine je zračni vrtinec odkril streho neke mlekarne, pri tem sla bila dva delavca lažje ranjena. V Caltanissett: pa je snežilo, le Trapani ima sicilske temperature (16 stopinj)
Na »celini* J je položaj.. 'nekoliko

KI DNEVNIK
Prostovoljni prispevki za ŠK Kras
(2. seznam)
Objavljamo drugi seznam prostovoljnih prispevkov, ki jih je ŠK Kras prejel ob priliki nabiralne akcije.
BOŽJE POLJE: Darja Husu 5.000 lir, Edi Kapun (24) 5.000 Josip Ver.ša (37) 1.000, Stanko Budin (lekarna) 10.000, Hafner (131' 5.000, Romana Milič 10.000. Rafael Sloka (6) 5.000. štvekelj (3) 5.000 Štoka (4) 10.000 lir
DEVINŠČINA: Štoka (2) 4.000 lir, Danilo Šloka (2) 5.000, Dolenc (3) 5.000. Grel (6) 5.000, Oskar Sedmak (Prosek) 10.000, Silvijo Ver-ginela (Prosek) 2.000, Sergii Ilusu (Prosek 281) 1.000 lir
VELIKI REPEN:	Valter Milic
(49) 500 lir. Ivan Guštin (58/A) 500. Amalija Milič (50) 1.000. Milan Bizjak (7) 3.000, Ivan Škabar (8) 5.000, Slava Škabar (74) 600. Ivan Škabar (9) 2.000, Valter Pu-rjč (6) 1.060, Lucijan Purič (152)
4.000,	Stano Škabar 178) 1000 ’■)-
gon Škrk (126) 2.000, Mirk. Purič (97) 1.000, Darjo Guštin (141) 1.000, Stanko Škabar (135) 2.000. Milan Škabar (104 )	2.000. Marinka Pi-
ščanc (134) 2.000. Viktor Ravbar (89)	2.000. • Zvezdan Škabar (4)
1.000,	Frančišča Škabar (3)	500,
Janko Škabar (3) 1.000 Angel Šu-ber (65) 2.000, Stano Ravbar (2) L000, Sergij Škabar (1) 1.000 Milko Škabar (5) 4.000. Grozdana Škabar (18) 1.500, Julka Škabar (79) 1.000, Janko Škabar (71) 1.000. Marija Milič (93)	1.000. Ferdinand
Verica Bertolmo (29) 2.000, Emil Guštin (14) 1.01)0, Igor Grilanc (54) 2.500. Mirko Guštin (54) 2.500, Irma Purič (13) 1.000. Emil 'Purič (57) 2.000. Stanko Purič (13) 1.000, Ivan Purič (61) 3.000, Danica Purič (15) 4.000. Rudi Škabar (106)
3.000,	Ludvik Purič (160) 3.000. Jo
že Doljak (11) 1.000, Marino Kralj (11)	1.500, Pavlina Škabar (56)
2.000,	Doris Husel (53) 1.000, Tatjana Guštin (08) 5.000, Romano Škabar (62) 2.000, Ivan Škabar t72)
3.000,	Ivanka Purič (82) 1.000. Jo-
že Lazar (60) 1.000, Marija Semolič (58)	1.500. Vinko Vodopivec
(140)	2.000. Albin Škabar (101)
2.000,	Janko Škabar (30) 1.000, Kar lo Škabar (23) 1.000. Rozina Škabar (130) 1.000, Karlo Ravbar (28)
2.000,	Majda Colja (158) 5.000. Romana Hrovatič (94) 2.000, Julka Vitez (153) 500, Sonja Lazar (132)
1.000,	Nadja Lazar (87) 1.000, Robert čuk (80) 1.000, Miroslava Lazar (99) 1.000, Lidija Počkaj (150)
2.000,	Marija Guštin (154) 1.000, Zmago Ravbar (95) 1.000. Marija Čok (95 ) 500, Marija Škabar (39)
1.000,	Josipina Purič (35) 700. Slavko Tavčar (138) 5.000. Vera Forza (136) 2.000. Lucija Šuc (143) 2.000, Zofka Haiss (96) 2.500. Dušan Guštin (22) 2.000. Adrijano Bizjak (91)
5.000,	Galiano Minili (124)	1.000,
Pierina Rusjan (98) 2.000, Ivanka Guštin :99) 1.500, Ivanka Latino (110)	7.000, Manja Bullo (146)
3.000,	Gostilna Škabar (M. Žagar. 70) 2.000, Restavracija Volnik (151)
5.000,	Restavracija Križman (76)
! 10.000. Milan Ravbar (21) 1.000, I Milko Križman (128) 5.000 lir.
Križman (90) 1.000. Dušan	Purič (¥)('	Velehla«ovniea	Guštin	(85)
(133) 500. Mori Reatti (123 )	2.000,1 'n ™ ’	ve,e™af?°vmca	Guštin	(do)
Renata Škabar (137) 1.000. Jordan Purič 2.000. Rudolf Purič (142)
2.000. Albina Škabar (84) 1.000 Jul-1 COL: Darjo Grizonič (62) 3.000 ka Hmeljck (77) 1.000. Nerina Kav- lir. Anton Bcdenčič (2) 2.000 Sta bar (921 1.500, Marija Purič (47) no Križman (37) 2.000. Sergio Oia-
1.000.	Marija šuc (48) 1.000. Fubio
Jurinčič (46) 2.000, Alojz Škabar (45)	3.000. Ivanka Tavčar j42)
2.000.	Vojko Škabar (25) 3.000, Jože Škabar (44) 1.000, Klavdij Brajnik (81) 1.000, Ida Škabar (40)
go (18)	1.500. Albin Guštin (4)
2.000. Lidija Guštin (9) 1.000. Mara Guštin (12) 1.000, Vilma Bizjak (10) 5.000. Marija JHrovatič (40) 700, Milko Škabar (40) 2.000. Marija Stulle (40) 2000, Fabio Bor-
Ravbar (23) 10.000, Dragic« m) valič (58) 3.000. Karlo KraU S, 3.000. Alojz Hrovatič (51)
Ferdinand Gulič (11)' 500,
Guštin (21) 1.000, Karlo šk,V (18) 1.000. Meri Guštin (»' J Jd Anton Marušič (46) 500. Urbančič (34) 1.000, Marta 1271 iona d ivi inmn R*0 rim
(27) 1.000 Turk (20)	5.000. Anica M%"§00.
(31) 2.000. Albina Guštin (29)
P. M. 10.000,	j«*
5.000, Anica
Gastone Brugnera (49) 1-OflO, „) lo Guštin (restavracija ■*„
10.000, Sonja Rebula (24) 3.<X#'ftjii nila Ženič (54) 1.000, Ema wuV’
. .	, -... . (53)
(5)	500, Pekama Buscem* jjo-
3.000, Verica Štok (18) 2.000- ^ ris Guštin (32) 2.000, Marja'1 štin (trgovina jestvin) 5.000.
niča Maier (26) 2.000. Piri1-0 Jj) na (47) 3.000, Ivanka Gušti^ ol-
1.500, Anton Ravbar (59) LOOfijin ga Ženič (13) 1.000. Janko JV|jr-in Silvio Verginella (50) 15-00"
-0
ZGONIK: Miro Žigon (36) /'io lir, Slanico Milič (34) 5.000. Furlan (32) 5.000, Zmago Mil'c U-
2.000.	Drago Pegan (58) 5.000- 'Aj.
ko Trampuž (35) 2.000, Franc , lič (31)	5.000, Janko VodoP1'^
(50/A)	15.000. Ivan Budin j „
10.000.	Milko Budin (54) 5.000- ''u. Caharija (56) 2.000. Zmaga »U) na (45) 5.000. Renato Doljak D , u-
2.000.	Viktor Milič (48) 3.000- !L. eiano Milič (48) 2.000 Jank° 43) štin (3) 7.000. Janko Simo-ncta U
5.000.	Doro DelLAnno (44)
Vojko Simoneta (28/A) 2.000- rij) gi Lauzana (51) 1.000. Accad'3
1.000.	Anton Kobal (57) 3 00°-go Milič (51/A) 10.000. Stano
(42) 4.000 Josin Simoneta Ki.-
4.000, Josip Simoneta 3.000, Janko Milič (27) 2.000- rij) rjo Milič (2G)	1.000, SavTcn ' „
600. Mario Riolino (8) 5.009, J^jj)
Milič (12) 3.000. Mario Furlan 5.000, Alojz Škrlj (52) 2,000.
1.000. Jožo Škabar (41) 1-,000, Mir- talino (40) 2.000, Anica Križman ko Kalc (43) 2.000. Sabina Škabar| (40) 2.000, Marjo Šuč (t()i Ž.iiilO
• $
(38) ; 1.000, Ida Škabar (32) 1.000, Stano Škabar (40) 2.000, Bogdan „jjana) 0.O00 lir.
Milič (1)	2.(XX), Aido
2.000,	Josip Guštin (3/A)
Zvonko iri Tamara Simone'a 'Aj,
20.000,	Mario Cosma . (24) sj Ivan Kreševič (49) 5.000. ^ m Guštin (3) 2.000, Boris Sinvoi' '47) in nun Miha Derganc
LjuH'
tnic«
Ir bes*
|aJj
60100ZUU
osrednja
KNJIŽICA
PRIMORSKI DNEVNIK
* gotovinl I grupoc
Cena 200 lir
Lelo XXXIV. Št. 41 (9953)
TRST, sobola, 1«. februarja 1978
*gH0RSK1 dnevnik 1« začel Izhajati a Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 25. novembra 1943 v vam Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskam, eDoberdobv prt Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
ANDREOTTIJEVO SREČANJE S TAJNIKI KPI, PSI, PSDI, PRI, KD IN PLI
jfo splošni zahtevi po sestavi vladne večine le KD zaprosila še za enotedenski premislek
Verjetno bo odgovorila po posvetovanju parlamentarnih skupin in seji vodstva stranke - Medtem se nadaljujejo pogovori o vladnem programu
ifii, uspešen. Nasprotno, na njem so lahko vsi zabeležili stališča
K»t so vsi pričakovali ni bil vrh šestih strank z Andrcotti-
trank in ugotovili predvsem to, kar je bilo vsem znano: ključ lovi rts'tvc Krize ima v rokah KD, ki pa mora razčistiti svoja .. J* in popustiti vsaj toliko, da bo možno oblikovanje nujne par-
strank je KD zn teden »premisleka«.
* V	ufcm,JV"' i
1 * "klnv res,tve krize ima v rokah
ti C' vladne večine, če KD na 'e',i «ie J l,Sl'h ostalih strank ne pri-■J1 ^ krij ^ntlr®0dijev poskus propa-'i ih* Pa ae estrejša. V teh potk'^ Ithiji, Kud enotnim pritiskom leji jjl« £ !a,Čnlh
Pjj ‘ai D a*u bo namreč sklicala skup-1% hrjJ amsntarnih skupin in, ze-bž,	tudi novo sejo vodstva. jai
l^jfcov^ljbotlnjega tedna bo torej' iogojj D znan in s tem tudi zna-'sofj. Da k-Za Premostitev sedanje kri-- u* Pa «vrh» ne bil povsem ? ie Moro v odgovorih na MHfo drugih političnih voditeljev t ua bo KD vendarle storila rak naprej, obenem pa je v
H
i ,?aJ bi v tem času strokov-i Llauk izpopolnili vladni pro-< tfr b® ie odločitev KD odvis-"“laf ®a- ali je možno doseči e-Slede vladnega programa.
|Jj>ej. zaključki prvega vr-u strank morebitne vladne bel se je ob 11.30, ko so lrWti Chi®- kjer J ib je čakal briši,- Prispele delegacije. Za KD S a.1' Moro, Zaccagnini, Bartolo-bi?°*i’ Gaspari, Galloni in E-• za PSI Craxi, Cipellini, Manca in Signorile, za KPI
%
®Uer pern8i Natta in Napnli-i ir * La Malfa, Biasini, Spa-«r»ftt ?nn,i "i Terrana. za PSDI .Sl i» v-’ bomita, Ariosto, Preti, Lon-
‘vcnla,,; i
m
«■
n-ljhij. ‘-'■jl' m	Andreotti v po
j..- coiiu. Najprej je skušal Itee Zaskrbljenost strank glede ie to ,)l.'0gi’ama. Tako je priznal,
idl	11 If-iffou nnmitnl'	/žrlalAtmi
Polazzi. Končno še liberalci: balbo, Bozzi in Altissimo. je začel Andreotti v
i(J„ njegov osputek le «delovni i Plod iskanja srednje poti plogi raznih strank, vendar p.b-ba pravi vladni program - P‘sati in to je mogoče le «ob T delt«, vseli strank. (Prvi aJe torej bil storjen, saj je ,, 'zdelava programa ena iz-ptiej llnosti oblikovanja vladne
LSlr '
Mb
tlip so posegi tajnikov strank. jSvr j® takoj postavil zahtevo j,, Hpčnem	'
razčiščenju. Glede .. . je dejal, da v njem ni !,'li rebne zaskrbljenosti in za-Ijl plavali, ki jih preživlja I-h* sta, r°8ram je prej »nadaljeva-
‘fe^iavah 4 staP,'°gram
jJediJe Prakse«, ne pa «zasuk», IS dj.' i?hk° sproži med ljudstvom IP, kj Potrebne vzgibe solidar-IJjdih t* s° potrebni za premostitev 1(1, jp °bslovij italijanske družbe. I \) Poudaril Bcrlinguer, je še Ijiti Pnepričana, da je to mogoče I>a larn atrj° 1 vlado demokratične [?%, °sb. se je pa tej zahtevi «s l^brjij Srcem odpovedala«, zato pa 1/jV °dločno zahteva oblikovanje IJjj^ .° Premostitvi kriznega ob-torej oblikovanje »parla ^3ti,', Vp^'ne z vsemi dolžnostmi
. Iv ami«.
s° s® Saragat, Craxi, La IJvLj, imenu PSDI. PSI in PRI it 5e tVU Pooovib vsi isto zalite-Vtllt lavo vladne večine vseh ”z-du.šje se je naelektrilo. 1 so bili prepričani, da se ern srečanje končalo z neu-
Adjj'
;	■ Pa je prevzel besedo Moro,
? s* jp najprej na dolgo potožil, tt^vi ne sme odpovedati svoji jliti^iPski istovetnosti«, da mora t kio S .svojimi volivci in bazo, č*Wr'P jamčiti za demokratično * lij) ln neodvisnost. . . In vendar ?• jg Popravljena na nekaj nove-r%vQ . ial Moro. Ne gre tu za »SalJPbjskega programa ki je V Ufo ‘iučei'>;. pač pa za «nujno-ptlav! lam*' v katerem bodo vsa J* Uro* riudi zunanja politika!).
^rarr> bo spremljala v parla-? Dfi^Pmgramska večina«, ki lab. St^ .Jlo izraza v parlamentarni PVikSl1 'n pride tudi do izraza v do vlade.
zadnje
Odprto ostane ..-■v,. —jv vprašanje, priznava u tgL s st°p KPI v vladno večino. iiSišr seda-i ^ posvetujemo in
nSSt10*’ ie de’al Moro in ne
i blft^A da bo ob tem vprašanju > Jfc bi) še en korak naprej, ven-Za to potreben čas «intenziv. J^ilt^^išljanja*. Vsaj teden dni. * i»io Pa .ie treba preveriti, ali gope sestaviti skupen pro-
f4jtj 0,'oin je |X)segel tajnik PSI X K* je podčrtal iiozitivne ele-Sr,M°rove«a P°segu' Predvsem da ie zahteva drugih strank a* in trditev, da «notranje rbtj .v KD niso nepremostljive«. i6 nato še enkrat poudaril, da %Vo Sv vladne krize odvisna od Ji. L.a na vprašanje, kdo bo v vc-«ti0 1 bo podpirala in usmerjala
C? tem
so republikanci pozvali li-
k tv imenu sodelovanja, ki «tra-J(. .Preporoda Pojasnil
in zedinjenja Itali-
______ La Malfa). naj ne
h tihi laJ° srečanj in sodelujejo a,> '• Kam
one je odgovoril, da bo
SvjPUstruktivno sodelovala pri iz-Crograjna, ne ve pa, kako bo
ocenila tx>litični okvir, ki bo izšel z drugega «vrha« strank.
Splošne ocene tega prvega srečanja kljub vsemu niso bile negativne. Pogajanja se niso prekinila. KD bo morala odgovoriti in se pri tem zavedati. da je v bistvu osamljena (z liberalci). La Malfa je. na primer, de-«Gre, gre. le koraki so kratki«. Craxi: «še smo na odprtem morju, obala je za obzorjem in je ne vidimo«. Romita: «Majhen korak naprej«. Zanone: »Plujemo na odprtem morju«. Zaccagnini: »Konec koncev je naša ocena pozitivna«. In še Ber-linguer: »Izid krize je še vedno negotov, ker je negotova krščanska demokracija«.
CANDIDA CURZI
Izžrebana imena porotnikov na turinskem procesu proti «rdečim brigadistom»
TURIN — Predsednik turinskega porotnega sodišča dr. Barbaro je včeraj poskrbel za žrebanje petdesetih imen, med katerimi bodo zbrali porotnike za proces proti «rdečim brigadistom«, ki se bo začel v Turinu 9. marca. Po novih predpisih so včeraj zbrali kar petdeset imen, v naslednjih dneh pa bodo ugotovili, ali so vsi izžrebanci razpoložljivi, v nasprotnem primeru pa’ bodo izžrebali nova imena. Šele tik pred začetkom procesa bodo dokončno izžrebali imena šestih porotnikov in štirih suplenlov, ki bodo sestavljali poroto.
V teku so še drage priprave na proces, okrog katerega bodo namestili izredni varnostni aparat ob sodelovanju stotin policijskih agentov in karabinjerjev. Proces ne bo v poslopju sodišča, pač pa v neki bivši vojašnici, ki so jo za to prilož nost preuredili in ki je samo nekaj desetin metrov oddaljena od zapora, kjer je zaprtih petnajst od skupnih 49 obtožencev (ostali so na začasni svobodi).
1’overjeni preasednik Andreotti s
tajniki strank v Palači Chigi
(Teietuu naort)
SEJA TAJNIŠTVA FEDERACIJE CGIL-CISL-UIL
Sindikati negativno ocenjujejo Andreottijev osnutek programa
Dokončno oceno bodo izrekli v sredo - Sindikalisti zahtevajo srečanje s poverjenim predsednikom - Kritika predloga o mezdni politiki
r.IM —■ Tudi sindikalni federaciji Andreottijev programski osnutek ni všeč. Tajništvo CGIL - CISL UIL je namreč na včerajšnji seji preučilo osnutek programa in sklenilo, da se o njem dokončno izreče v sredo. Vsekakor pa seja ni bila o-dložcna zaradi različnih ocen, pač pa zato, ker sindikati želijo preveriti, kako se bodo zaključila pogajanja med strankami o programu in želijo pred sredo tudi krajše srečanje s poverjenim predsednikom, kateremu bodo iztočili svoje pripombe.
Tajnik CISL Luigi Macario je, na primer, o Andreottije vem osnutku
Postni prigrizek na god sv. Donata
RIM — Bogve, zakaj so ta prvi tvrht v Palači Chigi imenovali kot mrh šestih», so se spraševali časnikarji, fotoreporterji in tehniki RA1 na dvorišču vladne palače, saj je bil ob vhodu tak dren, kakršnega ie dolgo ne pomnijo. Izračunali so, da je za mizo plenarnega srečanja voditeljev šestih strank sedelo 60 ljudi, skupno po je sodelovalo na se stanku okrog stošestdesel ljudi. Tehnik RA1 je ob pogledu nanje vzkliknil: »To ni vrh šestih, pač pa de sant v Normandijo!»
Ko se je srečanje začelo je med časnikarji zavladala sveta radovednost. Kot je v takih primerih navada so lovili za rokav vsakogar, ki je za trenutek zapustil sejno dvorano. Krožile so interpretacije in komentarji. <ekdo je vprašal, čemu je Andreotti sklical sestanek v petek, sedemnajstega v mesecu, češ da ta dan ni srečen. Drugi je takoj pojasnil, da je Andreotti veren in zaupa svetnikom. Včeraj j c bil dan sv. Donata, ki je doma iz Arezza, kot Fanfani.
Minilo je še nekaj časa, morda poldrugo uro, ko je med časnikarji zavladalo spoznanje, da za zaprtimi vrati narašča napetost. Razširile so se govorice, da bo prišlo med levico in KD do odkritega prepira in bo s lem mrh» klavrno propadel. Bolj kot sv. Donat je v tem primeru Andreottiju priskočil v pomoč Moro. V zapletenem posegu je dal razumeti. da mora razmišljati vsaj te den dni, obenem pa je dal razumeti, da si kljub vsemu želi pozitivnega zaključka krize. Vsi poznajo Mo-rovo izjemno domišljijo ir nadnaravno nadarjenost za iznajdbo nemogočih formul (kot je bila mzporedna stičišča« pred 15 leti), zato sedaj upajo, da bo našel kvadraturo kroga.
Morov govor je bil kot vedno, u-trujajoče zavit. Politiki so bili potrebni počitka, Andreotti jih je zato povabil v sosednjo dvorano, kjer je že bil pripravljen prigrizek.
Poverjeni predsednik vlade je kolegom takoj pojasnil, da je prigrizek skromen, kar bi (mimogrede rečeno) morale biti Berlinguerju pogodu, saj je zahteval strogost v varčevanju in odpovedih. Vendar Andreotti ni mislil nanj pri sestavi menuja, pač pa na postno obdobje. Post je bil, pravzaprav, dvojni, ker je včeraj bil vrhu vsega tudi brezmesni petek. Tako so gostom ponudili testenine s tuno, pečene riževe cmočke, sladice in kavo. Če je bil kdo po tem še lačen, si je lahko privoščil obložen kruhek s sirom, za nestrpne laike pa je bil na razpolago celo pršut.
*Piknik» so zalili z vinom «Santa Caterina» in belim »Montecarlo«. Barbere ni bilo. ker se Saragat ni udeležil prigrizka. Sodelavcem je dejal’ da je v dieti. Podtajnik PS Dl Pietro Longa pa je časnikarjem dejal: «če smo preživeli petek sedemnajste? i v mesecu in ta prigrizek, bomo morda uspeli tudi premostiti vladno krizo.* (st.s.)
dejal sledeče: «Med programom in skleri rimske delavske skupščine so globoke razlike.« Buttinelli (UIL) pa meni, da je program »neustrezen«, posebno še, kar zadeva mezdno politiko, saj Andieotti zahteva od sindikatov, naj se odpovejo tudi nekaterim tradicionalnim pridobitvam zadnjih let, za katere delavci menijo, da so bistvenega pernena.
Tudi tajnik CGIL Luciano Lama meni. da zeva med Andreottijevim osnutkom in sindikalnimi gospodarskimi zahtevami pravi prepad, Trentin (CGIL) pa lakonično doda ja, da je »program negativen, in pika«. Socialistični sindikalist Dido je prav tako kategoričen: «Naši predlogi gredo v prav nasprotno smer kot Andreottijevi«.
Perre Camiti (CISL) vsekakor upa, da bo mogoče ob skupnem pritisku demokratičnih sil in sindika tov, spremeniti sedanji osnutek vladnega programa. »Počakajmo do srečanja z Andreottijem, ko bomo lahko preverili, ali so pripravljeni na razgovore«.
Iz vseh teh izjav bo, bilo mogoče celo sklepati, da so ocene sindikalistov v bistvu različne, kar pa ni res. Sindikalno tajništvo je soglasno dalo o osnutku negativno in kritično mnenje. Odtenki v izjavah pa so pač izraz značaja posameznih članov tajništva in pri tega, ali so glede možnosti uspešnih pogajanj pesimisti ali optimisti.
Popoldne se je sindikalno tajni štvo še enkrat sestalo na zahtevo CISL. Na koncu so odobrili dokument, v katerem podčrtujejo kritično .tališče do Andreottijevega osnutka in zahtevajo srečanje s poverjenim predsednikom.
Vsekakor na velja poudariti, da sindikati niso ocenili Andreottijeve-ga osnutka zato, ker predlaga odpovedi in stiskanje pasu, pač pa mu očitaio, da je njegova strogost dru gačna od one. ki jo zahtevajo sindikati. Na rimskem zborovanju delavskih delegatov je bilo jasno poudarjeno, da so delavci pripravljeni tudi na strogost in na odpovedi, vendar pod pogojem, da bo to vodilo k Temoščanju brezposelnosti,
k produktivnim investicijam, k u-stvarjanju novih delovnih mest in novega razvojnega modeja za premostitev splošne družbene in gospodarske krize. Strogost, varčevanje in odpovedi na ne smejo biti enostranski, pač pa jih lahko vlada zahteva po ključu socialne pravičnosti od vseh slojev družbe, tudi in predvsem bogatejših. Tega pa v Andreottijevem osnutku ni. Nasprotno, poverjeni predsednik v’ade v svojem programu ne kaže na to, da je pripravljen opustiti klasične konjurdeturne ukrepe in pota finančnega manevra predvsem na račun cene delovne sile. (st.s.)
PRIHODNJI TEDEN VA.NCEOV NAMESTNIK NA BLIŽNJIM VZHODI!
Pičla možnost obnovitve mirovnih pogajanj med Izraelom in Egiptom
«Pravda» obsoja prodajo ameriških letal državam, vpletenim v krizo na Bližnjem vzhodu - Zaskrbljujoče Dajanove izjave v ZDA
TEL AVIV — Pomočnik ameriškega državnega tajnika Alfred A iherton se bo v ponedeljek vrnil na Bližnji vzhod, kjer bo skušal premakniti z mrtve točke proces mi rovnih pogajanj med Izraelom in Egiptom. Zadnji razpleti na tem ob moč ju pa so nalogo namestnika Cy-nisa Vancea kar se da otežkečili, tako da v Egiptu, ZDA in Izraelu dvomijo, da mu to uspelo najti kom^vomis v razpravi glede skupne deklaracije o načelih, na katerih bo treba rešrti spor na Bližnjem vzhodu.
Načelna deklaracija je bila prva točka na dnevnem redu politične konference v Jeruzalemu, ki jo je Egipt pred mesecem dni prekinil in od' takrat ni bilo v procesu pomiritve nobenega napredka, saj je treba še vedno rešiti dve vprašanji: problem Palestincev ter problem židovskih nasel j na Sinaju. Kar zadeva prvo točko Egipt vztraja pri priznanju pravice Palestincev do samoodločbe ter pri popolnem izraelskem umiku iz zasedene Cisjordanije, medtem ko bi Izrael hotel ohraniti to ozemlje pod svojim nadzorstvom in ponuja tamkajšnjim prebivalcem samo omejeno u-pravno avtonomijo. Glede židovskih naselbin na Sinaju zahteva Egipt njihovo popolno odpravo, median ko bi Izrael hotel ohraniti neko o-bliko nadzorstva, čeprav je načelno sprejel misel o umiku z vsega Sinajskega polotoka.
Nadaljnje težave lahko nastanejo ob zadnjem izraelskem stališču, o katerem je govoril v četrtek v Washingto»u zunanji minister Dajan ki je dejal, da je ameriška o-dloč tev, da proda sodobna vojna le tala Egiptu in Saudski Arabiji znat no oddaljila možnost, popolnega i zraelskega umika s Sinaja. Ne gre več samo za vprašanje tamkajšnjih izraelskih naselbin, je dejal Dajan, temveč tudi za dve ali tri vojaška letališča, ki naj bi sedaj Izrael moral ohranit', da ne 67"spravil v nevarnost svoje obrambe, spričo izboljšanja v oborožil vi arabskih držav. V intervjuju, ki ga je dal izraelskemu dnevniku »Maarivu« pred odhodom v ZDA, je šef izraelske diplomacije izrazil svoje dvome glede nadaijnjih pogajanj, obe nem pa rekel, da je prepričan, da jordanski kralj Husse n ne bo pristal na to, da se jih udeleži, vsaj ne v lem trenutku. V teh pogojih je, po njegovem mnenju, zelo malo verjetno, da bi v kratkem obnovili tako politična pogajanja v Jeruzalemu kot vojaška v Kairu.
Athei onova naloga na Bližnjem vzhodu nikakor n j lahka in iz ameri-
ških krogov poročajo, da bo namestnik državnega tajnika ostal na Bližnjem vzhodu kolikor se mu bj zdelo potrebno. Pozornost javnosti na Bližnjei vzhodu pa se bo kaj kmalu spet osredotočila na VVashington, kjer se bosta marca sestala predsednik Carter in izraelski premier Begin.
Glasilo KP SZ «Pravda» ostro kritizira pobudo predsednika Carterja za prodajo vojnih letal Izraelu, Saudski Arabiji in 'Egiptu, kar je f» mnenju Sovjetov napad na globalno rešitev bližnjevzhodnega vprašanja. Ameriška odločitev priča o naklepu /DA, da se oprejo po eni strani na Izrael, po drugi strani pa na nekatere zmerne arabske države, z namerom, da bi olvanile svoj polož’ j na Bližnjem vzhodu, ki ima velik strateški pomen. »Pravda« obenem ugotavlja, da podrobnejša analiza letal, ki jih bodo ZDA prodale Izraelu, Saudski Arabiji in Egiptu, jasno kaže na to, da je I-zrael še vedno v prednosti, saj bo dobil bolj sodobna in bolj močoa letala. Mir in kopičenje orožja na Bližnjem vzhodu se nikakor ne moreta uskladiti, zaključuje »Pravda«.
Na svoji včerajšnji tiskovni kon-
ferenci je ameriški predsednik Carter odločno zagovarjal sklep o prodaji 110 vojaških letal Saudski Arabiji i:i Egiptu ter poudaril, da gre za državi, ki sodi med najbolj zveste zaveznike	enih držav.
Kar zadeva vanu . aeia pa za slednjo jamči dejsivc. je dejal Carter. la Tel Aviv že razpolaga z a-meriškimi letali enake kakovosti m da bo kmalu prejel še bolj sodobna. Carter je obenem zanikal, da bi bila prodaja letal Izraelu. Saudski A-rabiji in Egiptu v nasprotju z a-meriško politiko o omejevanju prekupčevanja z orožjem v svetu, češ da je treba to politiko postopno uveljaviti in da je vsekakor ne izvaja Sovjetska zveza, ki pošilja veliko količino orožja na Bližnji vzhod in v afriški rog. (if)
MOSKVA — S pogovo. om s predsednikom sovjetske vlade Kosigi-nom se je zaključil obisk libijskega premiera Džaluda v Sovjetski zvezi. kjer se je med drugim sestal s predsednikom Brežnjevom in z ministrom za obrambo Ustinovom. Med njegovim obiskom so podpisali sovjetsko - libijski sporazum o gospodarskem in tehničnem sodelovanju.
Mimi tmmii m MiMimiiiiiiiimmiiiini n iimiimiiimn umi mmi umih im muh mit it ■■111111111(1 n.••iimi n m
BOLJ KONSTRUKTIVNO VZDUŠJE V BEOGRADU
Polemike na KEVS so delno utihnile
Sestanek predstavnikov neblokovskih držav
(Od Bašema dopisnika)
BEOGRAD - Ostri toni, ki so bi-	,
li v ospredju razprave na beograj*?.l' 50 se nato> kot .1« slsfem sestanku KEVS minule dni, so1 LJe”f:,_P™k!a:_ 'iadi^vah včeraj v glavnem utihnili, saj je bilo vzdušje na seji glavne redakcijske skupine mirnejše, razprava pa konstruktivna. Tanjug meni, da je bil dosežen tudi določen napredek, čeprav so še naprej tudi različna stališča. V diplomatskih krogih poudarjajo, da so to spodbudna znamenja, čeprav je seveda še prezgodaj goro. iti o končnem izidu beograjskega sestanka. Na včerajšnji sej' so nekatere vzhodnoevropske države 'Polrika, Nemška dem kra-tična republika), ki so minule dni odločilo vztrajale, da se mora sestanek nemudoma končati, ponudile nekaj dopolnil za predlog besedila
1111111111111111111111111111111111 iiiiiiniiiminiiiiimMiiiitiiniiiiimiiiiiiMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiuuiiiiiiiiiiiiUMiiiH
Rimski sodniki na žalni seji
Italijanski sodniki so s skupščinami in žalnimi sejami včeraj počastili spomin umorjenega kasacijskega svetnika Riccarda Palme, načeli pa so tudi vprašanje globoke krize, ki jo preživlja sodstvo. Na sliki:	s seje
rimskih sodnikov, ki se je je udeležil tudi pravosodni minister Bonifacio (na desni)	(Telefoto ANSA)
Schmidtov protiteroristični zakon hud udarec ~
r	ropske izvršne komisije Roy Jenkins
■	a	m m v ■	■ v v ■	|	|	■ |	je imel danes daljši neuradni pogo-
demokratičnim svoboščinam zahodnih Nemcev mhš—IH
devajo Evropsko gospodarsko skupnost, predvsem skorajšnji evropski svet, ki bo tokrat zasedal prav na Danskem ter gospodarski vrh, ki bo v Zvezni republiki Nemčiji. Jenkinsa je na Dansko povabila tamkajšnja parlamentarna komisija za trgovinska vprašanja.
BONN — Zadnji protiteroristični zakon, ki ga je v četrtek odobril zahcdr.onemški Bundestag s pičlo večino enega glasu, je dvignil v Zvezni republiki Nemčiji veliko pra hu, vendar ne, kot bi bilo pričakovati, zaradi njegovega odločno protidemokratičnega značaja, temveč prav narobe: večina nemških dnevnikov se zaganja proti tistim štirim socialdemokratskim poslancem, ki so »s svojo aroganco preprečili odobritev strogega zakonskega osnutka, ki bi zatrl vsak poskus .terorizma že v kali«.
Springerjev časopis «Die Welt» u-,'gotavlja, da je kanclerju Schmidtu
uspelo zagotoviti si večino, vendar da »je zamudil priložnost, da bi sprejel res učinkovit zakon proti te rorizmu in prevratništvu«. Springerjev časopir tudi ugotavlja, da gre v bistvu za Pirovo zmago, saj bodo tako popustljiv zakon v Bun-desratu, zgornji zbornici, kjer so demokristjani v premoči, prav gotovo zavrnili.
Tudi Schmidtovi partnerji v sedanj koalicijski vladi, liberalci, u-gotavljajo na straneh njim naklo njenega »General Anzeiger«, da je kancler sicer hotel nekoliko strožji protiteroristični zakon, vendar so ga leve 'struje v njegovi stranki
brez katerih vlada v parlamentu nima obstoja, prisilile, da je popustil.
Kar zadeva mnenje tistih socialdemokratskih poslancev, ki opozarjajo na nevarnost policijskih racij (novi zakon namreč omogoča poli ciji, da preišče cele hišne bloke, da zapre za promet cele mestne četrti, da postavi kjerkoli cestne bloke, poleg tega formalizira policijski pripor in določa odstranitev od vetnikov zagovornikov ob najmanjšem sumu, da skušajo nuditi potuho svojim varovancem), pravi General Anzeiger, d; se pravzaprav ne razume, ^.aj hočejo,
Edini časopis, ki pravi, da je treba upoštevati tudi mnenje tistih socialdemokratskih poslancev, ki o-nozarja’0, da je treba ta zakon soditi tudi v kontekstu vseh bolj ali manj protidemokratičnih ukrepov, ki jih je vlada sprejela od leta 1970 do danes (od zakona o izrednem stanju, do tako imenovanega berufsver-bota in do priznanja absolutne avtoritete profesorjev v šolali on,ur), je socialdemokratski list Frankfurter Rundschau, ki pravilno ugotavlja, da je komaj odobreni zakon nadaljnji udarec demokratičnim svoboščinam, kj jil. nemškim državljanom zagotavlja ustava, (if)
HANOI — Vodja vietnamske komunistične partije Le Duan sc je v Hanoiu sestal s sovjetsko partijsko delegacijo, ki jo vodi G. V. Romanov, član politbiroja. Romanov je, kot poroča vietnamska tiskovna a gencija, podprl vietnamsko stališče v sporu med to državo in Kampučijo.
o načelili medevropskih odnosov in za splošno politični del listine. Poje že usta-v neformalnih skupinah, pri tem pa so, kot trdi Tanjug, delegacije približale stališča pri nekaterih poglavitnih vprašanjih.
Na beograjskem sestanku so se včeraj sešli tudi predstavniki neblokovskih držav in proučili razmere, v katerih poteka delo. Sklenili so, da se bodo v ponedeljek zbrali šefi delegacij neblokovskih, torej nevtralnih in neuvrščenih držav. Obravnavali bodo francoski predlog sklepnega dokumenta in morebitne druge pobude ter njihov odmev med udeleženci ter v skladu s tem določili, kako bodo neblokovske države delovale v naslednjih razpravah v centru »Sava« v Novem Beogradu.
V. B.
MOSKVA — Sovjetska tiskovna a-gencija TASS poroča, da je sovjetski predsednik Leonid Breinjev sprejel veleposlanika SFRJ v Moskvi Jožeta Smoleta, ki mu je izročil osebno poslanico predsednika Tita. Sestanek med Brežnjevom in Smoletom je potekal v prisrčnem vzdušju, pravi TASS.
Tito sprejel Papandreua
BEOGRAD — Predsednik Tito je včeraj v Igalu sprejel predsednika vsedržavnega socialističnega gibanja PASOK Andreasa Papandreua in se, kot poroča Tanjug, zadržal i njim v daljšem prijateljskem pogovoru. Sporočilo pravi, da je Papan-dreu obvestil Tita o pogledih svoje organizacije na mednarodna vprašanja, zlasti v zvezi s položajem v vzhodnem delu Sredozemlja, in o dejavnosti vsedržavnega socialističnega gibanja na tem področju. Govoril je tudi o sodelovanju PASOK s socialistično zvezo Jugoslavije iri se zavzel za nenehno izboljševanje jugoslovansko - grških dobrih sosedskih odnosov.
Predsednik Tito je podčrtal pomen. ki ga Jugoslavija pripisuje vsestranskemu razvoju prijateljskih odnosov s sosednjo Grčijo, in dejal, da k temu koristno prispeva tudi sodelovanje družbenopolitičnih organizacij obeh držav. V pogovoru z grškim socialističnim prvakom Papandreujem je predsednik Tito posebej poudaril, da je treba posamezne spore, ki obstajajo v vzhodnem Sredozemlju med državami, s katerimi ima Jugoslavija sicer prijateljske odnose, reševati s sporazumevanjem in popolnim medsebojnim spoštovanjem. Jugoslavija bo. kot je dejal Tito, tudi v priln>dnje popolnom podpirala takšna prizadevanja. ker je prepričana, da so v tem vsebovani širši interesi držav tega območja.
Tito in Papandreu sta v pogovoru obravnavala tudi delo beograjskega sestanka KEVS. krizna žarišča v svetu, predvsem položaj na Bližnjem vzhodu in spopad na rogu Afrike, novo gospodarsko ureditev v svetu in dejavnosti neuvr-: ščenega gibanja, (vb)
PRIMORSKI DNEVNIK 2
TRŽAŠKI DNEVNIK
18. februar!
la*
POROČILO ODBORNIKA MflURfl POSEBNI SVETOVALSKI KOMISIH
Dežela prevzela vrsto raziskav za uresničenje industrijske cone
Prepovedane bodo industrije, ki povzročajo onesnaženje in take, ki bi prišle v konkurenco s krajevnimi obrati
Posebna komisija deželnega sveta za vprašanja, ki zadevajo izvajanje osimskih sporazumov in ki ji oredseduje svetovalec Berzanti, se je te dni sestala, da se seznani z najnovejšim razvojem dogodkov. Poročal ji je deželni odbornik za načrtovanje Mauro o pobudah, za katere so se dogovorili v okviru jugoslovansko - italijanske mešane komisije glede proste industrijske cone.
Naštel ie vrsto raziskav in študij, za kater< bo poskrbela deželna uprava. Izdelali bodo načrt o odvajanju vodnih, grezničnih in tehnoloških odplak s področja, ki je predvideno za industrijsko cono in študijo za njihovo prečiščenje, pregled podzemeljskih votlin in geološke analize za ugotovitev primernosti zemljišč, vse meritve in geodetske operacije za izdelavo podrobne mape (v merilu 1:1000) področja. Pripravili bodo tudi okvirne ifačrte za dobavo vode industrijski coni.
Odbornik je nato načel vprašanje dejavnosti, ki bodo v mešani indu strijski coni prepovedane in katerih dokončni seznam bosta pripravili italijanska in jugoslovanska ko misija. Načelno ne smejo dobiti v coni mesta industrije, ki povzročajo onesnaženje okolja in take, ki bi prišle v konkurenco z že obsto ječimi na bližnjih področjih. Se znam pa še ni sestavljen, zato je dežela posredovala pri vladi, da se dela pospešijo, ker poznavanje dovoljenih dejavnosti pogojuje izvajanje deželnih študij.
” razpravo so posegli komunista Colli in Zorzenon, ki sta zahtevala večjo angažiranost komisije in ak tivnejšo vlogo deželnega odbora pri tej problematik^ in pa demokristjan Masutto, ki je poudari! nujnost, da se tržaški univerzi poveri določnejša vloga v okviru raziskovalnega
dela, na katerem bo temeljilo izvajanje gospodarskih delov osim skega sporazuma, še zlasti uresni čitev skupne proste cone.
Polemika tržaške PLI z Giuricinom
Obvestilo izletnikom
v Budimpešto
Naše naročnike in čitatelje, ki so se prijavili za izlet v Budimpešto, prosimo, da poravnajo v ponedeljek, 27., ali torek, 28. t.m., med 9. in 12.30 drugi obrok vpisnine.
Izletnike prosimo, da pridejo na upravo našega dnevnika v Ul. Montecchi 6 OSEBNO, ker bo treba izpolniti in podpisati ustrezni formular za madžarski vizum. S sabo prinesite veljavni potni list in dve fotografiji, ki ne smeta biti starejši od enega leta. Zadostujejo fotografije iz avtomata.
PRIMORSKI DNEVNIK
V	zvezi z glasovanjem o proračunu tržaške občine je izdalo tajništvo PLI tiskovno sporočilo, v katerem obžaluje, da so stranke, k: sestavljajo občinski odbor (KD, PSDI in PRI) še enkrat zavrnile vključitev liberalcev v večino, ki bi izključevala komuniste. PLI za trjuje, da je zaradi tega odbor šibak in more komaj opravljati red no upravo.
V	drugem delu sporočila se liberalno tajništvo pritožuje, da niso hotel: niti vzeti v poštev njihovega predloga 0 premestitvi mešane industrijske proste cone s Krasa v Osapsko dolino in da so zavrnili celo možnost, da bi o tem izdelali študijo. Zaključujejo pa s polemiko z neodvisnim svetovalcem Giurici-nam, ki se je pri glasovanju vzdržal, čeprav je bi eden izmed po budnikov kampanje proti industrijski coni in je eden izmed zastopnikov samozvane »mestne liste*.
Pred odobritvijo zakona o pomorskih zvezah na Jadranu
Komisija za prevoze pri poslanski zbornici v teh dneh proučuje nov zakon o pomorskih prevozih na območju severnega Jadrana. Član komisije Antonino Cuffaro je v zvezi s tem vprašanjem dal izjavo, v kateri poudarja, da je komisija že sprejela nekatere predloge, ki so za Trst velike važnosti. Poslanska zbornica pa jih ni še odobrila, ker je medtem vlada odstopila. Že dejstvo, da je komisija p>opravke sprejela, je za Trst in deželo velike važnosti. S sprejetim popravkom bo lahko osebje družbe Alto Adriatico prešlo pod upravo Lloyd Triestino, poleg tega pa bo imel Lloyd na raz polago še druge pomorske luke v deželi, za zvezo med Trstom in i-strsko obalo. Ta ukrep bo gotovo okrepil pomorski promet v Tržaškem zalivu. Da so bili popravki spre jeti, so odločilno pripomogle smernice osimskih sporazumov in pa obisk parlamentarne komisije za promet v 'T'rstu, ki je pravilno ocenila potrebe dežele. V zadnjem času je jugoslovanska mornarica močno okrepila pomorske zveze z Italijo, zato mora tudi Italija okrepiti gospodarski in turist:čni pomor-
ski promet na Jadranu.
Nov ukrep, ki ga je poslanska zbornica že sprejela in je sedaj že v senatu, predvideva važne spremembe za nakup lačlij s strani družbe PIN. Odpravljene bodo tako vse nepravilnosti, ki so se v zadnjem času prepogostoma pojavljale.
Članski sestanek SSŠ
SSŠ sklicuje v ponedeljek, 20 t.m., ob 17. liri v Gregorčičevi dvorani članski sestanek. Dnevni red: dvojezično poslovanje na slovenskih šolah. Člani so vabljeni, naj se polnoštevilno udeležijo!
• V Innsbrucku so včeraj odprli razstavo del tržaškega umetnika Giuseppeja Zigaine, ki razstavlja približ. no trideset svojih del iz ciklusa «Redi-pugiia*.
Obisk iz SR Slovenije v Trstu in na Videmskem
V ponedeljek in torek se bo mudila na obisku naši deželi delegacija komisije za mednarodne odnose skupščine SR Slovenije, v kateri bodo predsednik Edo Brajnik, tajnik Drago Mirošič in član komisije Vlado Uršič. V ponedeljek v popoldanskih urah bo delegacija obiskala predsednika deželnega sveta Arnalda Pittonija, v torek pa bo o-biskala Humin in ostalo potresno področje, se sestala s predsednikom videmske pokrajine Turellom in v Čedadu s predstavniki organizacij beneških Slovencev.
V PROSTORIH «LJUDSKE KNJIŽNICE*
Odprli so razstavo skulptur iz zgodnjega srednjega veka
Gledališča
Skulpture so nastale na področju nase dežele, predvsem v
Čedadu - O pomenu teh umelnin je govoril prof. S. Tavano
Dr. Giuliano Angiolctli načelnik
šolskega skrbništva
Po posvetu z upravnim svetom je minister za šolstvo poveril od 5. februarja dalje posle šolskega skrbnika v Trstu dr. Giulianu An-giolettiju. Dr. Angioletti bo tikrati opravljal tudi posle deželnega šolskega nadzornika v Furlaniji - Julijski krajini, z istim dnem pa je bil oproščen naloge načelnika šolskega skrbništva v Benetkah.
Istočasno je minister za šolstvo premestil v Bari dosedanjega namestnika šolskega skrbnika v Trstu dr. Medora Rizzellija.
Sinoči so v prostorih Ljudske knjižnice predstavili bibliografsko razstavo skulptur, ki so nastale v Furlaniji v zgodnjem srednjem veku. Razstavo je organizirala Ljudska knjižnica iz Trsta s sodelovanjem inštituta za zgodovino u-metnosti filozofske fakultete in združenjem za ohranjevanje umetniške dediščine v. Furlaniji. Na sinočnji predstavitvi je bilo prisotnih mnogo predstavnikov oblasti, univerzitetnih profesorjev in drugega občinstva, uvodno besedo pa je imel predsednik Tržaške hranilnice dr. Aldo Terpin. Ta bančna ustanova je tudi založila monografijo prof. Decia Gioseffija o skulpturah v Furlaniji, žal pa knjiaa ni v prodaji in je le arhivskega značaja.
Prav predstavitev monografije prof. Gioseffija je bil osrednji dogodek sinočnjega večera, o knjigi pa je govoril prof. Sergio Tavano, docent za zgodovino bizantinske u-metnosti na tržaški univerzi. Prof. Tavano je svoje razmišljanje o
.   .......................................n r   miimi   mi
VČERAJ V SEJNI DVORANI TRGOVINSKE ZBORNICE
Zasedanje vsedržavnega vodstva avtonomnih zavodov za ljudske hiše
skulpturah v Furlaniji podkrepil z barvnimi diapozitivi, ki so vzeti iz zgoraj omenjene monografije. Govornik je dejal, da je v naši deželi skulptur iz zgodnjega srednjega veka kar precej, predvsem na čedad-skem območju in vse so nadvse zanimive. čeprav je težko delati primerjavo z umetnostjo v drugih evropskih in izvenevropskih deželah, ki je nastala v obravnavanem obdobju, pa ne moremo mimo tega, da so določene podobnosti z orien talskimi, oziroma bizantinskimi skulpturami. V Čedadu dobimo tudi predmete, ki so si v sorodstvu z umetnostjo Langobardov, taki predmeti pa niso skulpture v pravem pomenu besede, ampak izdelki iz zlata ali drugačnih kovin.
Naša dežela nudi še več zanimivih umetniških skulptur, ki jih je dobiti v Gradežu in Ogleju, pa tu di v Trstu so posamezni drobci iz zgodnjega srednjega veka. Prav posebno bogata z izdelki iz obravnavanega obdobja je Istra, zlasti Pulj in Koper, pa tudi na Krasu dobimo falsifikacije takih skulptur izpod roke nekega Jurija Štolfe, ki je opremljal in krasil zidove sredi XIX. stoletja.
Torej zanimiva fotografska razstava, ki je dopolnjena s publikacijami iz arheološkega področja in si jo velja ogledati S tem bi podrobneje spoznali lepote, ki nas obkrožajo, a o katerih smo premalo poučeni.
KOSSETT1
Danes ob 16. in 20.30 v abonmaju, kupon št. 3 (na izbiro), «La Fante-sca* Della Porta v izvedbi Stalnega gledališča iz Bočna.
Od 22. februarja, Albee: «Chi ha paura di Virginia Woolf?» v izvedbi Lille Brignone in Renza Palmerja. Izven abonmaja: popusti 30 in 20 odst. za abonente. Rezervacije pri osrednji blagajni, Pasaža Protti 2.
VERDI
Drevi ob 18. uri četrta ponovitev Straussove »Elektre*. Abonmajski red S. Prodaja vstopnic pri gledališki blagajni (tel. 31948).
«SETTE CANZONI* in «PAGLIACCI»
Pri blagajni gledališča Verdi se nadaljuje prodaja razpoložljivih vstopnic za premiersko predstavo oper «Set-te canzoni* in «Pagliacci», ki bo 22. t.m. ob 20. uri za red A/F.
Obe operi bo dirigiral Giacomo Zini pod režijo Daria Della Corteja.
Izvajalci «Sette canzoni* (vsak za eno ipizodo) so: Claudio Strudthoff, Enzo Viaro, Gianna Amato, Giancar-lo Montanaro, Antonio Bevacqua, Franco Giovine, Claudio Strudthoff. V operi «Pagliacci» pa bodo nastopili v glavnih vlogah: Gianna Amato, Renato Francesconi, Benito Di Bella, Antonie Bevacqua, Alessan-dro Corbelli.
Postavitev »Sette canzoni* je o-skrbelo scenografsko podjetje gledališča Verdi po osnutkih Antonia Ma-stromatteija, postavitev «Pagliacci» pa je delo Luise Spinatelli.
Orkester in zbor gledališča Verdi, zborovodja Andrea Giorgi.

Ariston 16.00 «Allegro 11011 Risanka Bruna BožzetU-Mignon 16.00 «La scarpetta « sa». Barvni film.
Nazionale 16.15 «Via col v ^ grajo: Clark Gable, Vivien Olivia De Hevilland. Leslig j Grattacielo 16.00, 19.00, 22.00 ^
faccia di mezzanotte*.
Riu
nladini ^ Gesk1
Vloga IACP za izhod iz krize in reševanje družbenega vprašanja stanovanj za ljudske sloje - Danes obisk Rižarne
Ekspresionistična drama na Radiu Trst A

DELNA ZMAGA ^KOLEKTIVA ZA ZDRAVJE ŽENSKE*
Spremenjeno odklonilno stališče zdravnikov «BurIa» do splava
V sejni dvorani trgovinske zbornice se je včeraj začelo prvo zasedanje vodstvenega sveta Vsedržavnega združenja avtonomnih zavodov za ljudske hiše in njihovih deželnih konzorcijev. Združenje je sklenilo sestati se v Trstu, da s tem proslavi 75. obletnico delovanja tržaškega zavoda, ki je začel svoje delovanje v daljnem letu 1903.
Sejo je otvoril predsednik krajevnega IACP Stasi, ki je obudil spomin na prizadevanja našega mesta pri reševanju stanovanjskega vprašanja za manj premožne sloje, ki segajo v polovico preteklega stoletja. Pri tem je samokritično poudaril, da je to vprašanje še daleč od rešitve in se je zavzel za preustroj zavodov, kj naj poveča njihovo u-činkovitost. Pozdrave gostujoče občine je prinesel odbornik Vascotto, .ki je izrazil zadovoljstvo ob plodnem sodelovanju med tržaško občino in IACP in obljubil hitro izdelavo novega načrta za področja, namenjena ljudskim hišam.
Predsednik deželnega odbora Co-melli je pohvalil prispevek zavodov za ljudske hiše ob potresu in zaprosil za njihovo nadaljnjo upravno in tehnično pomoč manjšim občinam pri obnovi. Omenil je lansko deželno Konferenco o vprašanju hiše in nedavno osvojitev deželnega urbanističnega načrta. Zaključil je poudarjajoč, da državni zakon o ob novi, deželni razvojni načrt in o-simski sporazumi zagotavljajo bodočnost vse dežele in tudi trsta.
Poročilo predsednika vsedržavnega združenja Raffuzzija, ki je odprlo delovni del zasedanja, je obravnavalo vlogo zavodov za ljudske hiše v sedanjih resnih gospodarskih in političnih razmerah ter prispevek, ki ga morejo dati za reševanje družbenega problema primernih stanovanj za ljudske sloje in za izhod iz krize. Zasedanj se nadaljuje danes, ko bodo odborniki obiskali tudi Rižarno.
potreben, ker bi Benedetti ne mogel prikriti nobenega dokaza več, obenem pa naj bi sodnik upošteval dejstvo, da je šofer še vedno v bolnišnici prav zaradi težkih telesnih poškodb, ki jih je zadobil v tisti prometni nesreči. Dr. Coassin bo verjetno že v prihodnjih dneh odgovoril na to prošnjo.
Nadaljujejo se sestanki za rešitev krize v tovarni Gaslini
Zagovornik zahteval preklic zapornega naloga ! za Alviseja Bcncdettija
Zagovornik voznika avtobusa podjetja SAITA Alviseja Benedettija, ki je obtožen soodgovornosti za strahovito prometno nesrečo, ki se je pripetila 17. julija lanskega leta pri Grlja-nu. odv. Arrigo Cavalieri, je včeraj naslovil na namestnika državnega
Predstavniki delavskega sveta tovarne Gaslini, sindikatov in pokrajinske sindikalne zveze So se včeraj ; sestali s šefom kabineta ' tržaške prefekture dr. Mazzurcoto, da bi proučili trenutno stanje tovarne. Dr. Mazzurco je v imenu prefekta zagotovil vso podporo, da bi odpuščeni delavci čimprej dobili delovno mesto in s tem v zvezi je še obljubil, da bo posredoval pri upravi podjetja Gaslini.
V torek pa je predviden še sesta-
Radijske poslušalce opozarjamo
«*•“ “ «•	,?'iS
zveze industrijcev in kateremu bo i
prisostvoval M, proda,,™«,	jS/STaS ^
ne uprave družbe Gaslini iz Genove.
Simpozij
«vinske bratovščina
«Bratovščina trte in vina* priredila v nedeljo v našem mestu zimski simpozij, katerega se bo udeležil tudi deželni odbornik za kmetijstvo Del Gobbo, ki bo ob tej priliki prejel posebno priznanje. Udeležence bo na tržaškem gradu sprejel predsednik turistične in le-toviščarske ustanove Tombesi, krajši slovesnosti pa bo prisostvoval
18.00, od 18. februarja dalje. Ciklus je za tržaški radio pripravil profesor Mirko Mahnič, dramatik, režiser, gledališki zgodovinar in lektor pri Drami SNG v Ljubljani. Pod njegovim vodstvom bodo dela izvajali igralci radijskega odra.
Upcpeljevalnik močno onesnaževal ozračje
Pokrajinska odbornica za higieno in zdravstvo Ester Pacor obvešča, da so v laboratoriju za merjenje zrač-tudii vladni podkomisar dr Larosa. | ne«a onesnaženja pri Pantalejmunu,
izmerili manjšo količipo, prahu v zraku, odkar je moral zaradi izrednih
rja dalje.
TAKOJŠEN POSEG TRŽAŠKEGA PRETORJA
• Tržaška hranilnica je bila za ob- popravil prenehati z obratovanjem u-činstvo zaprta od 31. januarja do 3. pepeljevalnik trdih odpadkov. Ta po-februarja zaradi stavke osebja. Pre- datek dokazuje, da je upepeljevalnik fekt je zato odredil podaljšanje roka močno onesnaževal ozračje, pa če-vseh bančnih operacij, ki so zapadle Prav v mejah, ki jih predvideva za-v omenjenem času in v naslednjih kon. O tem so obvestili tudi zdrav-petih dneh, za 15 dni od 6. februa- | stvene oblasti, da bi proučile možnost izboljšanja naprav na upepelje-valniku.
ZARADI ONESNAŽENJA MORJA ZAPLENJENA LIBERIJSKA LADJA
Gre za 7C.000-tonski tanker «Asiatic> iz katerega je steklo v morje nekaj sto litrov surovega petroleja
Danes praznuje
FRANC MILIČ 80. rojstni dan.
K visokemu jubileju mu iskreno čestitajo žena Marica, hči Savina in sin Sergij z druži-
nama.
Včeraj-danes
V ponedeljek bo kritik Luigi Pe-stalozza v veliki dvorani Krožka za kulturo in umetnost predstavil obe operi na programu. Začetek ob 18.45 vstop prost.
Strogo prepovedan m. letom.
Excelsior 16.00 «Io, Beau legione straniera*. Barvni Eenice 16.00 «L'ultima orge Peppard in Domin'Qlje, p Eden 16.30 «Le notti porno ; do*. Laura Gemser. Barv Prepovedan mladini po11 '^1 Ritz 16.00 «Poliziotto sen«;* Maurizio Merli, Joan Coli to povedan mladini pod H le ( Filodrammatico 16.00 «L® ra^Sn1l»4
ginecologo*. Prepovedan pod 18. letom. Barvni Cristalln 16.00 «Goodbye e to;
Ciaudia Cardmale in Tony®^j Aurora 16.15 «1 nuovi mostri*-di, O. Muti, V. Gassnian, gnazzi. Barvni film.	^
Capitol 16.30 «Quell'oscuro 086% desiderio*. Film I,. Bunue'atoj lil Moderno 16.00 «Indians». BarV/. f t, Impero 16.30 «Rjde bene • ultimo*. Walter Chiari,
mieri'	t*
Ideale 16.00 «Apache». Cl» Vittorio Vcneto 16.30 «Sette "4 nero*. Gennifer 0'Neil. PrT j) mladini pod 14. letom. Bar', (ji Radio 16.00 «2002 0 la secM01 sea*. Barvni film.	.
Astra 16.30 «Gorgo». Fantast*"1 Volta (Milje). 17.00 «L’ultin» “ Gerard Depardieu. Prepove dini pod 18. letom. Barvni
in
Dl
SPD TABOR - OPČINE
danes, 18. februarja, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah
dr. J. Honn: Kras skozi prizmo fotoamaterja
230 barvnih diapozitivov bodo spremljale pesmi S. Kosovela in C. Zlobca v izvedbi gledališke igralke Ive Zupančičeve.
SPD «IGO GRUDEN* iz Nabrežine
priredi jutri, 19. februarja, ob 17. uri v občinski telovadnici v Nabrežini, pod pokroviteljstvom Slovenske prosvetne zveze
KULTURNO
PRIREDITEV
z nastopom pevskega zbora in folklorne skupine italijanskega kulturno umetniškega ‘ društva «Mar-co Garbin* iz Rovinja.
Vabljeni!

Tržaški pretor je včeraj odredil zaplembo 70.000-tonske liberijske petrolejske ladje »Asiatic*. ki je zasidrana ob pomolu tržaškega terminala čez-alpskega naftovoda. Med raztovarjanjem je namreč steklo iz te ladje v morje nekaj sto litrov surovega petroleja; poseči so morale posebne ladje za čiščenje morske gladine, da so preprečili večje osneznaženje.
Prerogosto se žal dogaja, da petrolejske ladje med črpanjem petroleja onesnažijo morje. V nekaterih primerih takoj posežejo strokovne e-kipe, včasih pa se zgodi, da opazijo okvaro prepozno in povzroči petrolej večjo škodo. Običajno prihaja do 0-kvar na ladjah, ki plujejo pod lažno zastavo (liberijsko, panamsko, ciprsko, libanonsko itd.) in na 'njih ne opravljajo vseh potrebnih vzdrževalnih
lok takoj ko bo tržaška agencija, ki zastopa lastnika ladje, položila pri- | memo kavcijo.
Tragična smrt mladega Tržačana
Danes, SOBOTA, 18. februarja DRAGOSLAVA
Sonce vzide ob 7.03 in zatone ob 17.35 — Dolžina dneva 10.32 — Lu-na vzide ob 13.32 in zatone ob 3.48.
Jutri, NEDELJA, 19. februarja MIRO
Vreme včeraj: najvišja temperatura
Včeraj dopoldne so predstavnice »Kolektiva za zdravje ženske* ponovno odšle v bolnišnico Burlo Garofo-lo, kjer so od zdravstvenega ravnateljstva zahtevale odgovor v zvezi s prekinitvijo opravljanja terapevtskih splavov v zadnjih desetih dneh. Izvedele so, da se je predsinočnjim nujno sestal upravni svet bolnišnice, ki je med drugim izrazil prepričanje, da bo sodstvo v najkrajšem času ugotovilo, da oba obtožena zdravnika nista zagrešila dejanj, ki jima jih pripisuje obtožnica.
Po zadnjih dogodkih je primarij prof. Mandruzzato prekinil dopust in se takoj vrnil v Trst. Po njegovem povratku so sklenili, da bodo opravili oba terapevtska splava, ki ju prejšnjega dne niso hoteli opraviti. Kolektiv za zdravje ženske v zvezi s tem ugotavlja, da gre le za delno zmago, kajti zdravstveno ravnateljstvo Burla ne zagotavlja, da bo tudi v bodoče opravljalo terapevtske splave na osnovi psihiatričnega zdravniškega spričevala. Zato »Kolektiv* ponavlja zahtevo, naj bi zagotovili stalno prisotnost predstavnic ženskega gibanja v bolnišnici kot edino jamstvo za zaščito zdravja žensk.
pravdnika dr. Coassina, ki vodi preiskavo. prošnjo, po preklicu zaporne-1 del. Tako je tudi v tem primeru, ga naloga. Prošnjo je utemeljil z u- Sicer pa bo zaplemba verjetno krat-gotovitvijo, da je zaporni nalog ne-1 kotrajna. saj bo sodnik preklical od-
......................mil.........n..............m...............................m ................imunimi......mn.............
Splav, psihiatrija in tržaški sodniki
Te dni sta dva psihiatra, zaposlena pri centrih za umsko zdravje v Trstu, prejela od državnega pravdništva obvestilo, da sta ob tožena sodelovanja pri splavu neke ženske, za katero sta z zdravniškim spričevalom vprašala za te-rapevtično prekinitev nosečnosti, kolikor je ženska bolehala za obsesivno nevrozo Pacientka se je s tem spričevalom obrnila na bolnišnico Burlo Garofolo, kjer H je tehnični poseg pri splavu povzročil precej resne komplikacije in torej od tod sodni postopek. Za odgovornosti pri komplikacijah ob
splavu bodo seveda odgovarjali zdravniki iz Burla Garofola. Ob-
Na sliki: predstavnice «KoIektiva za zdravje ženske* v razgovoru z zdravniki v bolnišnici Burlo Garo-
foio.
tožba dveh psihiatrov pa je vri nas kolegih iz psihiatrične bolnišnice in centrov za umsko zdravje v Trstu izzvala lakbjšen odgovor, ki smo ga pismeno poslali na državno pravništvo, v katerem se obtožujemo moralne soudeležbe pm kaznivem dejanju, za katerega dolži so dišie kolega.
Pismo s samoobtožbo večine psihiatrov ^krajinske psihiatrične o skrbe izhaja iz več elementov. Naj
navedem le najvažnejše: vsi se čutimo prizadele in soudeležene pri hipotetičnem kaznivem dejanju dveh kolegov, kolikor nas naše vsakdanje delo pogosto privede v slik s specifično problematiko ženske, ki zaradi psihičnih motenj ni v stanju. da bi lahko prenesla nosečnost in bi imelo lahko materinstvo hude posledice na njeno zelo labilno psihološko ravnovesje. V takih primerih ima zdravnik, v tem primeru psihiater, možnost, ki jo predvideva odlok ustavnega sodišča, da zaprosi z zdravniškim .spričevalom za terapevtični splav Ko lega sta torej ukrepala v popolnem ■soglasju z veljavno zakonodajo in torej po našem mnenju nista za krivila nobenega kaznivega dejo nja. S solidarnostjo kolegoma smo hoteli poudariti dejstvo, da imamo pravico opravljati svoje delo v mejah in s posegi, ki nam jih za kon sam določa in da zavračamo pojmovanje tržaškega sodišča, po katerem naj bi bil terapevtični poseg, v tem primeru terapevtični splav, kaznivo dejanje Po tem pojmovanju, naj bi se splav istovetil
s kaznivim dejanjem in torej tržaško sodišče ne priznava terapev-
tičnega splava, ki ga ustavno sodišče dovoljuje.
Razen te striktno profesionalno-jurldične plati pa obstaja v tem posegu tržaškega sodišča no našem že drug pomen, ki ima širšo ■socialno in politično težo. Še en krat se je sodišče pod pretvezo le-galitarnosti pokazalo za zelo občutljivo in takoj pripravljeno na represivni poseg proti psihiatričnim operaterjem v Trstu, proti vsemu kar se niblje v smislu odgovora na potrebe in težave posameznega človeka, v tem primeru ženske, ki mora že itak premostiti, v dramatičnem trenutku splava hude druž bene predsodke in bi torej laiiko izzvenelo vse skupaj kot napredno ali celo «revolucionarno». Žal, ne beležimo enake občutljivosti in marljivosti pri sodnih oblasteh v vedno bolj pogostih primerih odkritega izzivanja in ustrahovanja reakcionarnega kova v našem mestu. kjer bi bilo tudi dovolj juri-dičnih argumentov za kak poseg-dr. Hektor Jogan
Mlad Tržačan je v tragičnih oko- «2 s,topinje' naJnižJa °b 13. uri liščinah izgubil življenje v svojem ! s opmje, zračni tlak 1006,2 mb u-stanovanju. Gre za 31-letnega Clau- sta jen'vIaga 90'odstotna- nebo oblač-dia Lagatolla iz	Ul. Molino a ven-	n°’ padl° je,4 mm dežia-	veter	vzhod-
to 5, ki že dalj	časa živi ločen od	nik severovzhodnik 12 km	na uro, mor-
žene Licie Battigelli. Včeraj do l , aj. mirno' temperatura morja poldne ga je prišla žena obiskat, *'a st°PmJe-vendar ni na zvonjenje odprl nihče.	ROJSTVA IN smrti
Zato je kasneje telefonirala v po- _	"
djetje Eurogros,	kjer je bil Laga-	~Pe '7- februarja se	je v	Trstu
tolla zaposlen, a	so ji povedali, da	rodlI° 8 otrok. umrlo	pa	je 17
mladeniča že nekaj dni ni v službo. oseb-
Zato se ,'c okoli 19. ure ponovno po- RODILI SO SE: Roberto ae Ren-dala v Ul. Molino a vento, tokrat s z>. Marianna Di Domenico, Davide k juči, ki j h je imela doma. Ven- Fifaco, Davide Muzina, Paolo Pre-dar ni mogla v stanovanje, ker so stigiovanni, Patrizia Vidonis, Vin-bila vrata zaklenjena od notranje cenzo Zingale, Erik Zorzin. strani in so bili ključi v ključavni- UMRLI SO: 46-letni Matteo Be-ci. Zato je splezala skozi okno ko- nussi, 86-letna Emilia Oru vd Vra-palnice, kjer se j: je nudil straho- bec, 83-lelni Marcello Seriani 66-vit prizor: Lagatolla je ležal mrtev letni Andrea De Bernardi, 33-letna V	L8* l °ZSanlm obra*°*n Marina Zalateo por. Matuchina. 68-
0kaml' a	letni Antorlio Coviello. 73-letni Li-
Battigellijeva je nemudoma pokli- dio Zwab, 88-letni Agostino Chi-cala reševalce Rdečega križa, ven- netti, 48 letni Bruno Stefani 81-dar,!f d^urni zdravnik lahko le letna Carmela Spangher vd Maz-potrdil m ademcevo smrt. Na kraj zoli, 73-letni Anton Repič 78-letna afnti tetejf«aod- Marja Goich, 71-letna Vittoria Ber delka tržaške kvesture s podkvestor- nardis vd. Gelsi, 84-letna Giuseppi ■em Petrosinom in komisarjem Pa- La Abram vd. Mazzarolli. 58-lftna dulanom kasneje pa tudi dežurni Beatrice Di.Giusto por. Ga.nboso
ZZcT'VkBcaVrega Pravdnikadr- 83-Ietni Constantin Hadjistratis, 62-Brenci. Poklicali s0 tudi gasilce, letni Maco Marasso
Kajti posteljnina v spalnici je bila	__________
močno ožgana. Gasilski izvedenci so,	DNEVNA SLUŽBA LEKARN
potem ko so ugotovili, da je v sta-	(od 8.30 do 20.30)
rovanju prišlo do kratkega stika, | Ul. Oriani 2,
___	Trg Venezia 2 Ul
ker je pregorela žica električnega F. Sever0 112, Ul. Baiamonti 50.' radia, ki ga je Lagatolla imel na
postelji izrazili domnevo, da je prav zaradi teca kratkega stika začela tleti posteljnina in ožgala o-braz in roke Lagatolli. Slednji se je verjetno v zadniem trenutku zavedel, kaj se dogaja in se napotil v kopalnico. Pri tem pa je opešal in oadel v kopalko kad. Verjetno je
(od 8.30 do 13. In od 16. do 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
NOcNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
LEKARNE V OKOLICI
Bol.junec: tel. 228 124; Bazovica: tel
umrl zaradi zadušitve z dimom. 1226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: Truplo so preneljali v mrtvašnico tel. 225 114; Božje polje Zgonik: tel davne bolnišnice, kjer bodo ve- 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Se rjetno že danes opravili obdukcijo, sl jan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213137’ da ugotovijo vzroke smrti.	Milje: tel. 271-124.
GLASBENA MATICA TRST
V petek. 24. februarja, bo v društvenih prostorih Ul. R. Manna 29, II. nadstr., ob 20. uri v prvem sklicanju oziroma ob 20.30 v drugem sklicanju
REDNI OBČNI ZBOR
GLASBENE MATICE s sledečim dnevnim redom:
1.	Otvoritev
2.	Prečitanje poročil
3.	Diskusija
4.	Volitve
5.	Razno
Predavanja
trK»
SPOT vabi na predavanje « ga alpinista Berta Iavazza, ki daval na temo: «Od Daniav j McKinleya». Predavanje bo oP barvnimi diapozitivi soplezalec
Klingendratha. Predavanje bo ^
tek, 24. februarja, ob 20.30 gorčičevi dvorani v Trstu ' Frančiška 20). Vabljeni!
V Tržaški knjigami raZ® do 15. marca
Elga Tušar
dekorativna in figurativna
J
Razstave
frš
V Slovenskem klubu, v Ul- sV'. čiška 20/11 razstavlja svoja ®*L|I ša dela, ki so nastala ob up?r,j čunalnika, Edvard Zajec. delavnikih od 16. do 20. ure’ ^
Poleg del, ki jih slikar ®
Zajec razstavlja v Slovenskemu bu, si bo občinstvo lahko
njegove stvaritve tudi v Pr°s “
d”pmu na Opčinah. SPD Tabor
petek, 24. februarja, ob 20. £j!I
prlo razstavo njegovih slik -v «Logični trenutki v barvah*' J niso bile razstavljene. O ur\stj, ^ in o novem pristopu k urnetoo v' ga odpirajo Zajčeva dela, bo ^ ril prof. Avgust Černigoj, večer bo obogatil nastop dek jjc pevskega zbora Igo Gruden brežine pod vodstvom prof- ^ Radoviča.
V umetnostni galeriji <<^e!';a P1’
cia», Ul. Donota 20, razstayG o)
metrij Cej do sobote, 25. bll1v <t
Razna obvestila
delavnikih od 18. do 21. ure, deljo od 10. do 13. ure. (> Zaradi velikega odziva občinsf antološka razstava Livia R°sl® , Palači Costanzi odprta do 26-V umetnostni galeriji «AI ^ (Ul. Venezian 20) bodo drevi ,(jj-uri odprli razstavo del slikarja f na Stoka. Razstava bo odprta februarja.
Društvo slovenskih upokojencev v Italiji vabi na 6. redni občni zbor, ki bo v četrtek, 23. februarja t.l , ob 15.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul sv, Frančiška 20, II. nadstr. Na dnevnem redu je poročilo o delovanju društva, obračun za leto 1977 in proračun za 1978, sprememba pravil, poročilo nadzornega odbora, volitve novega odbora in razno. Ako ob napovedani uri ne bo navzoče zadostno število članov, potrebno za sklepčnost, se bo začel občni zbor v smislu čl. 17 društvenih pravil pol ure kasneje ob vsakem številu navzočih. Člani, ki so zadržani, lahko pooblastijo drugega člana, da zanje glasuje.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za z rovance INAM ln ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627.
V predprazničnih In prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM. INADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627.
Mali oglasi
Potovalni urad AURORA
priredi od 13. do 29.
potovanje na
KITAJSKO
Cena potovanja 1.390.000 ^ Na. razpolago je 11 prost°r°
Podrobnejše informacij® to, Aurori, v Ul. Cicerone 4, 602-61.
Izleti

SPDT javlja, da je odhod jj, busa za smučarski izlet jutr’ t.m., ob 6.30 s Trga Ulpiano, ^ SPDT javlja, da priredi stpa n* ski izlet v nedeljo, 26. februar jte|, Zoncolan. Vpisovanje na ZSšD1 ^ 76304) do vključno srede, 22- .fj
ŠD Mladina iz Križa org«Jfjjr
dne 26. t.m. smučarski vascletto - Zoncolan. ' ^81^ vsak dan do 22. t.m. v kr‘ Ljudskem domu. Cena 4.500 11
LN (VERZiTEl NE ŠTUDENTKE, ŠTUDENTI, nudi sc vam zanimivo honorarno delo ob večernih urah, enkrat ali dvakrat tedensko.
Kolikor vas to vabilo zanima, pišite na p.p. 559 Trst. Navedite sledeče podatke: točen naslov, dokončano šolo, smer študija, letnik študija.
CARLI VIRGILIO sporoča vsem prija, tel jem in znancem, da je odprl novo prodajo vseh vrst starih in novih avtomobilov. Na zalogi 500 L 71 750 68 126 76 127 72 128 71 73 A112 73 128 coupe 73 130 AR 70 1500 C 66 850 S 70 simca 1301 72 citroen DS 20 71 citroen 1220 73 124 68 71 125 70 A 111 72 124 coupe 72 in še druge na izbiro. Obiščite nov salon v Ulici Bri gata Casale št. 7, tel. 826084.

&
Ob 1. obletnici smrti nepozab11®^ i me Ivanke Grgič daruje hči družino 5.000 lir za SZ Sloga- -jpd N.N. daruje 2.000 lir za P^oepi^ V počastitev spomina Antona ^ daruje Branko Pahor 10.000 Hr ’ menik padlim v NOB iz Šked™ Kolonkovca in od Sv, Ane.

Uprava nepremičnin Pahor ^ Klavdiju Repiču ob težki izgubi ^
svoje najgloblje sožalje.
PD «Ivan Grbec* iz Skednja jC
iskreno sožalje Klavdiju RePiitf izgubi dragega očeta.