P a š n i k. (Dalje.) Sv. pismo učeniku pove, da je bilo vse, kar se je godilo v stari in novi zavezi, prav modro osnovano in dobro premišljeno. Kako modro je Bog izraelsko Ijudstvo peljal iz Egipta in pripeljal v puščavo! Bog jp hotpl iz njih narediti sebi dopadljivo ljudstvo. Stari rod umerje v puščavi; Bog jim stavi zakone na sinajski gori, reši jih toliko stisek in nevarnosti; po božji naredbi se morajo Iočiti od neverskih narodov, in maščujpjo božjo pravico nad spridenimi Kananejci. — Kako lepo in modro vsnovana je bila božja naredba v poslednjih 3 letih, ktere je naš zveličar preživel na zemlji! Naj poprpj zmaga zopernika človeškega rodii, satana, potpm lirja vero v se, da je zveličar, ki ga je Bog ljudpm poslal v odrpšenje, in da ga Ijndjc spoKiiajo, jim potnaga vselpj v njih stiskah in nadlogah, jim pove, da se jp milost božja do grešnikov v njem prikazala; — vse to je imelo peljati do spoananja, da je on njih pravi rešenik; pozneje pa se razodpva Sina božjega; to vero vtprjuje posebno pri svojih učencih in apostolih; svojo božjo natoro pa razodeva pri spremenitvi na gori Tabor, kedar Lacarja obudi v življenje; naj eastitljivše se pa to kaže pri njegovem vstajenji od smerti. Kaj naj se učenik uči iz te modre božje osnovp, ktera se je skupaj in posampsno tako lppo sppljevala? Ce si iičitelj in odgojitplj spoznal pdini in pravi namen keršanske odgoje, delaj previdno in modro, da izdelaš svojo nalogo. Vsp, kar (i nasprotujp, odpravljaj, poslužuj se pa vspga, kar pospešuje tvoj namen. Ne prpziraj tudi majlinih reči', ker tako se poklada kamen na kanien, da izrastp veliko poslopjp. Ne zapuščaj pota, kterega si za pravega spoznal, nasprotovanje naj te nikdar ne odvodi od pravega pota ! Sv. pismo nam razločno pove, kaj je namen človekov na tem svetu, in vse priprave pripomorejo temu namenu. V stari zavezi se glasi': ,,Bodite sveti, kakor sem jaz svet" in v novi zavezi: jjBodite popolnoma, kakor je vaš Oce v nebesih popolnoma*. Ze pri stvarjenji pprvih dveh človekov je Bog rekel: wNaredimo človeka po svoji podobi!" Namen človekov je tpdaj ta, da si prizadeva Bogii podoben biti, ali kakor katekizem pravi, da človek Boga spoznava, ga ljubi, mu služi, in da se enkrat zveliča. Ta poglavit- ni nampn naj ti bo vedno pred očmi, in pred vsem se zanj trudi in prizadevaj. To je dan današnji pred vsem potrebno , kpr nektpri gojitelji pravijo , da se mora človek gojiti za človečnost; vse kar je človpškega naj se v njetn povzdiguje na naj višjo stopinjo; taki imajo samega sebe za malika. Vsa takošna izre.ja ni drugega, kakor izreja v gerdo sebičnost. — Sam sebi je človek vse, bližnji pa le, kolikor ga potrebuje; (ako ravnajo ludi živali, ki Ijubijo tudi njira prijazna plemena. — Človek že zadobiva svojo vpljavo, če premislimo, da je naj imenitnpjša stvar božja na svetu, ktera je odmenjena v vpčno življenje, ktera naj postaja Bogii čedalje bolj podobniša. Kdor otroke to nauči, jih vse nauči; kdor pa tega ne stori, ta nič ne stori. V zgledih in naukih stare in nove zaveze je neoveržIjivo pnvedano, da je nebeško poglavitna reč, ktpra se mora višej ceniti «d zenieljskc. ,,Iščite naj poprej božjcga kraljestva in njegove pravičnosti, vse drugo vam bo priverženo*. — ,,NpspaniPtpn, še nocoj to noč bom tirjal tvojo duša od tebe, in to, kar si si pridobil, čegavo bo?' — wPojdi, prodaj vsp, kar imaš, in hodi za menoj!" wPogIejtp ticp pod nebom in lilije na polji i. t. d." ,,\ikar tedaj prpveč no skerbitp, kaj bote jedli in pili, ali s čim se bote oblačili!" — „iVlarija si je naj boljši del izvolila". Vsi ti izreki nam pravijo, da nebeško bolj čislajmo od zemeljskpga. (KoneC prihj