ZVEZA SLOVENSKIH KLU&OV
* **
i * j

FEDERATION of slovenian CLUbS
VESTNIH
MUL&opiunil
Glasilo danov S. K. Melbourne, Vic. — IZHAJA MESEČNO — Predsednik M. Oppeli. Naslov uprave
v	v
Kluba: 153 Essex Street, Pascoe Vale, Vic. — Telefon: FL 6466 — Za Uredništvo Odgovarja Tajništvo
Stev. 39 Loto IV.
"DVE SKUPINI"
V zadnjih dveh letih sem imel priliko priti v stik z velikim Številom rojakov in jih spoznati morda ii.liiy.cot Se hi hodil samo na ple-sne^jf&fcave ali pa "bral o slovenski dejavri<^%i po Časopisih. Pa žalost, sem spofnal nekatera dejstva, katerih se prav gotovo ne morem veseliti.
Nekaj lahko vsak opazi in to je j da se Slovenci v Mcl'bourriu in v Avstraliji sploh delimo v dve skupini, med katerima je začrtana ostra črta. Te črte zaenkrat še nihče ni prekoračil. K prvi skupini spadajo vsi oni, ki neumorno sodelujejo pri slovenski ustanovi, ki z navdušenjem ohranjajo slovensko kulturo (čeprav pri tem žrtvujejo svojo eksistenco), ker se zavedajo, da pripadajo enemu narodu. Kaj pa dru
APRIL 1959
POJASNILO
Novodošli rojak je pred dnovi vprašal člana odbora SKM Se je naš "Vestnik" ono glasilo o katerem je čital na drugi strani zadnje ;številke "Sara" (10. aprila).
j	Članek res imenuje "Vjesnik starog kraja"
jsamo na začetku, potem pa preskoči zelo nero-:dno (.') na slovenski prevod "Vestnik", ter uporablja do^konca za gornje glasilo samo sloven-isko ime. Človek, ki naših razmer in našega kluba ne pozna, lahko po tem članku oba "Vestnika" zamenja.
Zdi se nam potrebno, da popravimo nerodno izražanje v dotičnom Članicu Žara ter pojasnimo zlasti vsem novim rojakom, da naš "Vestnik" nima z "Vjesnikom" nič skupnega (sicer smo o obstoju tega rdečkastega "biltena" prvič brali v Žaru). Naš "Vestnik" je glasilo članstva klubov, ki so včlanjeni v Viktorij ski Zvezi. Melbournški in geelonški klub sta kulturni in socialni ustanovi, ki želita družiti slovenske j iz selj enee ter jim vsestransko pomagatif po A"5-? V drugi skupini pa najdemo vse j svojih pravilih pa ne moreta imeti nič skupnega •w-^'ki stojijo ob strani, kritizi- Ss kakršnokoli stranko, kaj še z rdečimi totali-rajo, pisarijo in besedičijo, ali soitarcij
pa gluhi za vsako stvar, ki ni do- I	* UREDNIŠTVO *
bičkonosna.	----------------------------------------------------
Slovenci smo poznani po svoji žilavosti in odpornosti in po tem, da znamo kljubovati marsikaterim težavam. Verjetno prav te vrline omogočajo enim, da že več let vztrajajo pri delu, se ne ustrašijo zaprek, da jih včasih škodoželjni in nemoralni napadi ne demoraliziraj o - vse v zavesti, da "ne samo kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolšanl"
Klub napreduje in prepričan sem, da bomo dosegli svoje cilje. Preseneča in moti me pa mlačnost premnogih, ki ovira napredek in izrablja energije onih idealistov, ki vse žrtvujejo v dobrobit nas vseh. Ko pomislim na brate v zasužnjeni domovini, ki kljubujejo svoji usodi, in ko se spomnim Slovencev na Koroškem, Trstu in Gorici, ki se dnevno borijo za narodni obstoj in so pod velikim moralnim in materialnim pritiskom znali ohraniti svoj slovenski značaj, svoj jezik in kulturo -se sprašujem g SMO MI ISTEGA POKOLENJA?
Nekateri so mnenja, da so to le zaSotno težave in da ko bomo imeli svoje domove, bo vse lažje in enostavnejše. Dejstvo je, da naše organizacije prav sedaj potrebujejo vso podporo s strani rojakov, Sedaj se postavljajo temelji in od temeljev bo odvisno. Se bo stavba trdna in odporna| od njih bo odvisno, Se se bo naš narod ohranil v Avstraliji« Čas je, da sami sebe vprašamo? ali so prištevam onim Slovencem, ki so ponosni na svoj narod ter so pripravljeni Suvati svoj jezik in tradicije - ali se pa prištevam onim, ki jim je vseeno, kaj jih ljudje imenujejo, onim, ki so svojo narodno zavest pustili v Evropi(Se so sploh bili kdaj zavedni) in so bili talco šibki, da so zaradi nekaterih materialnih ugodnosti tujine postali obupno Ioni in apatični., Je vse zastonj? da so po prsih tolSemo in pravimo? "Slovenci «rnoi", za slovensko stvar pa nismo pripravljeni migniti niti z mezincem!
de vse drugo zavržeme* smo vsaj šo dolžni spoštovati in ljubiti mater, ki nas je redila?
- Marijan Oppelt -
fj/ if
/'7 /f ■ iJ/ m	/// /P	P // ■
/i! / /f^J,- (?* 7?	•/ A<r-, <r>. o ^ // 'J. V
/ ^ Ci/ rt u? ^
/
Poudariti hočemo danes pomen in neprecenljivo vrednost ustanove, ki opravlja važno poslanstvo med slovenskim narodom. Pa ustanova je SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA, i
Kaj jo S K A in kaj hoče?
SLOV 17SKA KUL1URNA, AKCIJA je bila ustanovljena v Buenos Aire su v Argentini'le— ta 1954 z namenom, da s .kulturnimi prireditvami seznanja ^Slovence z vsemi panogami | znanstvenega in umetniškega življenja s posebnim ozirom na Slovence v tujini in. v domovini! s knjižnimi izdajami pa ,.o5e buditi in dvigati kulturno ustvarjanje med emigrantskimi pisatelji ter ga posredovati narodu. Uveljaviti hoče slovenskega duha na polju, ki edino ni odvisno od števila in meja, na kulturnem, ter s tem ohranjati SLOVANSKI NAHOD V TUJINI, ki ho toliko časa vzdržal dokler bo bral slovensko knjigo in živel iz slovenske kulturno tradicije.
Jedro S K A predstavljajo ustvarjalni člani, priznani slovenski kulturni delavci vsega slovenskega zamejstva, iz vseh panog kulturnega ustvarjanja in z vseh celir Ti so razdeljeni v odseke po svojih strokovnih panogah, katerih predsedniki sestavlja--jo širši odbor, ki vodi s svojo pisarno vso delo S K A. Okrog tega jedra se zbirajo redni člani, podporniki, prijatelji in širite!ji ideje S K A, poverjeniki po vseh delih sveta in naročniki knjižnih izdaj.
Odseki in njih predsedniki pa so ž
Filozofski g dr. Vinico BREMEN Umetniški(z Umet.šolo)s Ki lan VOLOVŠEK Literarni s dr. Tine DEBELJAK Zgodovinski s Marijan MAROLT Gledališki s Jožo RUS Ciarloni s prof. Alojzij GERZINIČ
Namen S K A je izdaj... ji v prvi vrsti izvirna zamejska dela, ki naj dokazujejo,
da književnost Slovencev pc sv.- „u noče biti nazadnjaška, temveč skuša po svojih močeh držati korak s svetovno sodobnostjo, sredi katero živi. Taka književna ustvarjalnost naj hi tudi poudarjala sprostitev v svobodi in duhta. S tem slovenski pisatelj v i v, stvu more najbolj služiti svoji domovini. S kulturo in umetnostjo hoče S K A potrjevati slovenstvo v meddobju časa, ki naj s ustvarjenimi vrednotami poveže tujino s domovino, preteklost preko sedanjosti v bodočnost.
Prepričani smo, da se vsi tu v Avstraliji zavedamo, da je taka ustanova Slovencem po svetu prepotrebna in zgodovina- bo pokazala, da, so ti možje ogromno doprinesli in povečali naše narodne zaklade. V Avstraliji žal občutimo pomanjkanje ustvarjalcev ter izobražencev sploh, smo pa toliko bolj veseli, da so so ti v Argentini (kamor je pribežala večina naših umetnikov) povezali med seboj in da nam sedaj posredujejo svoje delo.
Slovenski Klub Melbourne pozdravlja delo S K A, jo toplo priporoča svojim članom in je ponosen, da jo prvi med slovenskimi društvi v Avstraliji, ki je postal naročnik S K A. To naj bo v malo priznanje našim umetnikom in pisateljem ter v zgled svojim članom in drugim organizacijam po Avstraliji. Ne pozabimo? da je S K A omogočila mladi pisateljici in pesnici Nevi Rudolfov!,, da je s svojo knjigo "Cisto malo ljubeznir- mogla opisati njeno občutke o Avstraliji - in to jo baje prva knjiga v naši literaturi, ki neposredno opisuje deželo v kaàeri Živimo,
\ r5' ; 11 > / f! s'
u^.lJ lji^j L,
-i f) } / r !; jjv^ i j UvlOì Lj L
Velikonočni prazniki so za nami, za nami tudi klubski izlet in pa "Vinska trgatev",
ki je po pripovedovanju rojakov zelo lepo uspela. Prvi poskus med nami je bila ta ^trgatev», ki je res tradicionalna slovenska veselica. - "Odsek .DOM" oz. njegovi odborniki pa so še vsi v delu. Ze dolgo nisem videl toliko požrtvovalnosti med rojaki kakor jaed temi možmi In fanti. Ni lahko trkati na vrata hiš, zlasti še, ker ne veš, kako te bodovsprejeli. Kadar dobe večii dar ter so res dobrodošli kot rojaki, ki de-, ±a,jo Brezplačno sa skupnost, jim zraste pogum in veselje za nadaljni obisk. Tako so sni pravili eden za drugim. Hvala Bogu, da je bilo doslej kaj malo rojakov, ki so odklonili vsako, sodelovanje ali pa celo izrabili obisk^ da so se znesli nad nabiralcem. Bog se nas usmili, kaj nabira zase? Kaj ne gre za PASO skupno streho? - Vesel sem, da je z druge.strani videti toliko dobre volje. Prav pri gradnji Doma bomo Slovenci pokazali, da hočemo biti edini in nerazcepljeni, pa četudi posamezniki odpadajo od naše izseljenske skupnosti.
*	H krstu smo neslijv družini	BROŽIČa in Ivane.r.Šuštar: bilo- je' dne .30.marca in fantku je ime JOŠKO. Isti dan je družinica Janesa KLEMENÖK in Jožice r.Zamernlc dobila IRENO, ki jo je oblila krstna voda v Havrthornu. ROMAN pa je zajokal v druaini-ci Jožefa SMOIEta in Štefanijo r.favčnik: dne lj. aprila smo ga nesli v newportsko cerkev. Dne 5«aprila smo krstili v družini Franca GOFIZELJ in'Elze r,Pipan: ROBERTA so dobili in dober pevec bo, kakor smo videli pri krstu. Dne 11.aprila pa je bil krst MIRIAM, v družinici Stanislava KIRN-a in Albine r.Marinčič. - Bog daj vso srečo našim malčkom, staršem pa tudi s njimi! Naše čestitke!
*	In poroke? V postu jSh ni bilo preveč, pa še te no slovenske. lep znak, da se še držimo svojih verskih navad. Pa sobote no veliki noči sta pa stopila pred oltar: Ciril KO VAC10, urednik našega "Vestnika", in pa Sara BORŠTEIJ. Poročila sta se v cerkvi sv.Petra v Eppingu. ~ 3G.;fflferc& sta si v West Footscravu obljubila zvestobo Ivan GUSTINOIC in. pa Angela TOPAZIO. - Dn.e 11,aprila pa sta v Ascot Vale rekla "Da!" Ivan FALJEVAC in Amalija STEMBERGER. - Trije novi pari, tri neve slovenske družine med nami. In to je bila že moja devetdeseta potoka v Avstraliji. Ne bo nas še tako hitro ' konec, ne!
Naše čestitke vsem novoporočencem! Zlasti pa seveda Cirilu, ki se je vse leto pridno udejstvoval pri melbournskem Slovenskem klubu, urejeval Vestnik ter nastopil tudi pri naši odrski prireditvi. Upamo, da tudi zdaj, ko je skočil v "zakonski -jarem", ne bo pozabil Kluba, kateremu je kot fant žrtvoval toliko uric. Kajne, Sara?
*	še enkrat se moram zahvaliti vsem, ki so pomagali zbrati vsoto za kritje pogrebnih __ stroškov Jožeta Živiča. Račun pri pogrebniku je poravnan. Dobil pa sem seveda novega: saj sem v prejšnji številki omenil smrt in pokop rojaka Antona"Hrelja. Kdor mi mo-i
re priskočiti na pomoč, mu bom iz srca hvaležen. Doslej so poslali svoj dar sledeči: Po eno funto: Julija Mrčun, družina Ivan Hrvatin, Družina Valentinčmč (Geelong), Družina Seljak (Geelong). 10 šil,; Valentin Brez. Neimenovani: k šil. Vsem moja zalivala!
Se nekaj mi ob tej priliki loži na srcu: Zadnji pogreb sem opravil tako rekoč sam. Res je bil pokojni Anton med nami popolnoma nepoznan, pa vendar» Rad bi zbral seznam "Prijateljev pokojnih", če ta seznam že mora imeti ime. Vanj bi prišel vsakdo, ki se zaveže, da se bo udeležil vsakega pogreba. Dobil bi pravočasno moje sporočilo o dnevu in uri. Kar danes mi storimo za pokojne, bodo enkrat drugi storili nam. Jaz pa. bi za vse, ki žele priti v ta seaaaam "Prijateljev pokojnih", opravil letno eno sveto mašo.
*	Tu naj brez imena objavil del pisma, ki mi ga je poslala slovenska gospa, ki je s
svojo družino članica SKK. Ko se je vpisala, verjetno ni niti računala, da ji bo
kdaj pomoč Kluba dobrodošla. A mož je zbolel, tedni brez dela so nastopili. Ko je v dobila pismo načelnica članstva, naj bi poravnala članarino, je odgovorila, da ji je z.elo žal, a ne more, Tako smo zvedeli za težave. Dobila je odgovor, da je članarina poravnana tudi^za prihodnje leto, obenem pa malo klubsko pomoč za praznike. Njeno pismo je sledeče:". ..Kakor mati razume in. pomaga hčerki kot je najbolj v njenih moče}), tako je S.K.M. pokazal svoje materinsko srce in priskočil na pomoč. Ganilo me je do solz « Ta dogodek mi bo ostal vedno v spominu; dokazal je, da smo Slovenci v tujini res lahko kot ena sama velika družina. Bog plačaj tisočkrat! Ne najdem besedi v zahvalo. Saj nisem niti prosila, le izrazila sem se, da mi je žal, ker ne morem poravnati članarine.o." Iz takihle zgledov rojaki lahko vedno bolj spoznavajo, da biti član Kluba ne pomeni samo plačevati članarino, ampak prinese tudi korist, kadar je sila največja. Res za enkrat nima vellcih finančnih sredstev, A tudi v Merici so rojaki začeli iz nič, danes pa nekaj imajo. Če bi takrat ne začeli - in bilo je dosti zaprek, bi še danes kot skupnost ne imeli nič pokazati.
palter \J.QclZ i Lij O.T. M. +\oo*oZa:
A / -I
7 mm mi

"WW	(mm
slavi let
De prav, da se spomni
Öapx
zemstvt^t^Š^? TiVerZa 3lavi letos sv°j° Stiridesetletnioo. Četudi živimo v ine zavoda^' f'	Sponm:uno te P^emlme obletnice najvišjega slovenskega učnega
zgodovin a^i m	ljubljanska univerza uradno ustanovljena 4. julija I919, gre
vftviTo. odanit'C ì S88^ V SlOTeni^ dale5 nazaj v 16. stoletje. Pred ustane-us- Sovp ] of f ^bljanske univerze so namreč v Ljubljani že obstojale različne usuanove kot n.pr. kolegiji, višje šole, ki so do neke mere imele "status", univerze m ,0 smele tako podeljevati v nekaterih panogah tudi akademske-^aslove. '
fjlf,	ustanova je bil jezuitski kolegij, ustanovljen leta I596, ki je imel
l*hL v ;,0ìe^n Se V tem ni razlikoval od takrat obstoječih šol v drugih deže-
rll!. fi	PO SteTilu predme tov, katere so na tej šoli učili. Dokaz je,
S-ih nSoJ ° . deZUit	ki J® takrat v Avstriji bil ena vodilnih tetini
, n na polju hidravlike. Gruber je znan tudi no tem, da je prvi napravil nacrc za resulaci-io linW^Mir«^	■ __ _____, , . ■ „ . . - . 5.___
da io „» t^ X i- v.; ; ^	j-u.cuiiie uuv, mauere so na xej soil uciii. uoicaz je,
?nil	■	. 3eZUit Grui>^, ki J® takrat v Avstriji bil ena vodilnih tehni-
" :t f i na polju hidravlike. Gruber je znan tudi no tem, da je prvi napravil rTJy(i: ^SUlaoi J o ljubi j anskega barja in za prekop, ki odvaja odvečno vodo Ljubljani?	^ •36 daneS P° nJem ira®nuje Gruberjev kanal). Posamezne "stolice" na tej «011 oe dajo primerjati sedanjim fakultetam univerze.Glavni predmeti na tej šoli so i.XI logika (nauk o mišljenju;, matematika, metafizika (nauk o nadstvarnem), zgodovina, agronomija, moralna filozofija, obča in specialna fizika-ter teologija.
°a	11 ?	Ì784, je pa ta ustanova jezuitskega reda prenehala de-
i-ovoii. bastala je vrzel, katero so izobraženci skušali dopolniti.Po prizadevanju plemstva kranjske dežele je bila kmalu nato ustanovljena nova visoka šola, ki je b; sorodna prejšnji, je pa bila čisto laičnega značaja. Pa tej šoli je med drugimi pouT' Seval znani botanik Hacquet,
l ZaSeSU v?* sJ°letja (I809) so Francozi zasedli srednje in zapadne slovenske i! J® ^ uveali številne reforme na šolskem polju. Francoski maršal Marmont je iz-?	"centralne Sole», ki je imela značaj prave univerze in tudi
S ™ Podeljeva-ci akademske naslove. Sola je imela pravno, medicinsko, kirurgično, larmacevtsko, zemljemersko, tehnično in bogoslovno fakulteto - in je tako bila najpo-
letS°l9loT1S	kar je obst°Jal° do ustanovitve sedanje ljubljanske univerze
Ko je pa Napoleon bil poražen in so Avstrjici spet zasedli naše kraje, je bila univerza ukinjena. Ohranili so sicer filozofski in teološki študji in tečaj za rano-cemike5 cako šolo pa seveda ne moremo šteti za univerzo. Avstrijska vlada ni nikoli aovoiila, da bi se osnula slovenska univerza in tako smo Slovonci do prave univerze spet prišli šele leta I919.
. . Slovenska javnost je z veseljem pozdravila ustanovitev prave univerze in časopisi so podčrtali ta zgodovinski dogodek. Seveda je univerza imela začetne težkočes ni bilo dovolj profesorjev, rosi bi je bilo treba vprašanje postavitve baznih inštitutov, knjižnic itd. Slovenska univerza je zato začela svoje delo v skromnih razmerah 111 s skrajno pičlimi sredstvi« imela je Stiri popolne fakultete (pravno, filozof si; cennicno, xeoloSko) ter dva iok.,.ika medicine,Sčasoma se je univerza širila in spopof-njevala in postala znasbvena ustanova, kjer so poučevali vse mogoče vede, skratka poslala je kovačnica visoko usposobljenih ljudi, ki bodo svoje znanje posredovali narodu, usoda je hotela, da je velika večina akademikov, ki so diplomirali pred vojno, cunes po svetu, kjer delajo ne samo za svoj narod ampak nudijo svoje znanje tudi deželam, ki so jih po revoluciji doma gostoljubno snrejele.
Ljubljanska univerza ima danes s
e a • -1- ^ultoto PPi^odoslovnih ved, matematike in filozofije s dvema oddelkoma in sedmimi inštituti (znanstvenimi zavodi
t.	— — —■ » ~ —	y »,
■ y,., 2> Pravno fakulteto in fakulteto ekonomskih ved s dvema oddelkoma in tremi instituti,
3) Agronomsko, gozdarsko in živinozdravsko fakulteto s tremi oddelki. 4j Tehnično fakulteto s sedmimi oddelki in šestnajstimi inštituti, 5) Medicinsko fakulteto s tremi oddelki in dvanajstimi inštituti. , v V prVGm Studijskem letu (I919) jo bilo vpisanih na ljubljanski univerzi le &95 študentov. Postopoma je to Stavilo raslo, viSek je pa ljubljanska univerza dosegla po zadnji vojni, ko je bila dana vsakemu partizanu in polit-komisaru možnost, da se prišteje k .... akademikom. Od 7116 je število padlo na 5331 letos vpisanih.
Ljubljanska univerza obh,,ja svoj jubilej pod težkimi pogoji v zatirani domovini. Usposo olj enei ljubljansko univerze, ki so danes raztreseni po vseh delih sveta pa se bodo le spomnili njihove univerze in bodo s spomini Šli nazaj v leta, ko so sami bili študentje in jim je na univerzi trda predla. Danes pa so lahko ponosni, da so se na
taki univerzi učili in da morejo pokazati svoje znanje ne samo lastnemu narodu toda tudi tujcem med katerimi živijo.
■L
La {
-H
0 ! H—

i__rt


n
v
a
o
Kakor v zadnji številki "Vestnika" tukaj zopet objavljamo-inena rojakov, ki so jih obiskali nabiralci "Odseka dom" ter so se velikodušno odzvali s svojim darom za našo skupno streho» Seveda jo bilo v teh štirih tednih organizirane nabiralne akcije (10,marca - 12.aprila) obiskanih veliko več naslovov» a nekaterih rojakov nismo našli dona, celo pri drugom ali tretjem olisHi. V vsem mesecu nabiranja je odklonilo SODELOVANJE said 19 OSEB. Inetta darovalcev pa so sledeča:
Far i j a MEDVED >t £ i unte v
Jožef VOGpTMgjg starejši, 5 funtov
(že ponovno daroval) Štefan T0MÄNEK? I funto Franc PONGIACIC (hranilnik) 2 funta Ivan ERJAVEC, 5 funtov Jože BOBEF, 1 funto Martin ČEBIN, 2 funta Gvido ETCREMINI, $ funtov Jože JAKOBj 2 funta Fani KOTAČIĆ, 1 funta Simon NOVAK, 0-17-0 (hranilnik) Jože SREEL, ".3 funte Sabina NOVAK, £ funtov
Franc LAVHIC, 2 Milan ŽIBERNA , Franc ŠTREBER, Alojzij EOF ol, Jože RAKOVŠČEK,
funta
10 Sil. (hranilnik) ' funtov . funto
1	funta Družina RISTIC, 3 funte
F. HMER, 10 šilingov (hranilnik) Slavko JANEŽIČ, £ funtov Marija ŠAJN, 10 Šilingov (hranilnik)
2	funta 1 funta funtov
Marija TOMAŽIČ, Mirko HiLJAVEC, NEimiOVANI, 10 Ivan KIRN, 1 funta Neimenovani, 1 funta Alojz ŽBOGAR, 3 funte Anton JESENKO, Adelaide, 5 funtov Milan KODRE., 1 funto Antonija PECOVNIK, z licitacijo kokoši
na Klabsken izletu 2-12-0 Herman NOVAK, 1 funta Pavla I.iLADINOVIč, Sydney, 8-13-0 F. RUS,bo poslal dar 5 funtov v aprilu Stanko KOLARIČ, 2 funta Ivan URBAS (ponovno) 10 šil. hranilnik Miha ROPRET," 1 funta Družina S. BOIE, 1 funta Janez VIDOVIČ, k funte Jakob FISER, 1 funta Neimenovana, 10 šilingov (hranilnik) Jožo HORVAT, 5 funtov Rudolf KOFOL, bo poslal dar kasneje Alojz KRANJC, 1 funta Franc TOPLAK, 10 šil, (hr-nl~nik) Neimenovani, 2 funta
Ga. UJCICH, 1 funta Franc VEBER, 1-10-0 Ana FABJANCIG, 3.0 šil. (hranilnik) Viktor SOSTARSIC, obljubil dar po pošti Stane KIEN, obljubil dar v dveh mesecih G.in Ga. JESENKO (st.) iz ì/.Footscraya na "Vinski trgatvi» prinesla DOMU 5'
Franc CUZ ZOLIN, 2 fun. t a Anna KURI, k funte N e imenovan i, 2 f unta Marjan pistor, 2 funta Danilo OBIAK, 1 funta Franc KASTELIC, 2 funta 10 šilingov Družina MESAR, 1 funta (hranilnik) Roman URSIC, ? funtov Anton MENARD, 1 funta Peter KUŠČAR, 1 funta Nikolaj PRAJDIČ, 5 funtov Jože JERMAN, O-S-O (hranilnik) Vladimir KOS, 5 funtov Kristina NOVAK, 1 funto Marijan GPEESP, 1 funto (hranilnik) Marjan m3h0ric. b funtov Jožo RATIC, 2 funta Alojz NEZGEC, 1 funta Alojz VITEZ, 1 funta 10 šilingov Jože VOLČIČ, 3 funte Janez Št^T, 10 šilingov (hranilnik) Lilijana MOHORČIC, 1-10-0 Ivanka NUNCIA, 1 funto Marija' MEDVED, 5 funtov Marija VODUSEE, 10 šilingov (hran,).. Gabrijel GABROVEC, 2 funta Vida HIJDROVIÖ, 1 funta Alojz ŽAGARj 1 funta Branko SOSIC, bo daroval 5 fantov
dno aprila t.l. Franc SRPČIČ, 1 funto Janez KANCEE, Adelaide, 2 funta Danilo KRESEVIČj Adelaide, 2 funta Žarko NEDELKOVIC, 1 funta Silvester POŽENEL, bo poslal dar do
konca aprila Janez KLEkENČIC, $ funtov Martin PESNIK, 2 funta Vladimir TRAIPUŠ, 1 funta Albina GIACCA, I funta Družina BON, 3 funto Antonija ČERNI, 10 šil. (hranilnik) Anton, Marjan PAIIBAR (že darovala, a
sta no obljubila) Ivan TREBŠE, bo daroval kasneje Janez in Anton GJBREK, 2 funta Družina SRNEC, 6-11-0 Mihael GORNIK, 2 funta Anton ŠOREC, 1 funta Jože TJJČIČ, £ funtov Leo KONKIS, 1 funta
Leopold ZERNICH, obljubil dar po pošti
v nekaj tednih sta namesto daru poklonila torto, ki je -3-6 funtov.
Vsem darovalcem in. nabiralcem iskren Rog plačaj i Nabiralna akcija so bo nadaljevala še do konca APRILA. Težko bo obiskati vse, ker mnogih ni mogočo najti dona. ALi bi oni, ki šo niso darovali, pa so žele pred koncem akcije pridružiti darovalcem, pomagali m^iOoec s tem, da bi poslali dar po pošti? Olajšajte nam delo!
as
03J0
n
Dne 22« marca se je v Geelongu, ob precejšnji udeležbi članov, vršila redna etna skupščina Slovenskega kluba Geolong. Po pozdravnem govoru predsednika g. Kodreta in poročil tajnika, g. Rafolta, blagajnika, gospodarja in nadzornega
odbora (katero žal danes radi pomanjkanja prostora samo omenimo) je odbor dobil razrešnico. Pa to se je razvila'živahna diskusija o preteklem in bodočem d;.lu kluba. Med drugim se je razpravljalo o tem, kako bi se dalo bolje povezati člane med seboj, kako bi se odbornike nekoliko razbremenilo dela pri,pripravah za plesne zaha- -Te ^kako bi se osnovala akcija za zbiranje denarja za nakup zemljišča, ha tem zemljišču bi klub kasneje zgradil kegljišče in dvorano»
vv . Razveseljivo je dejstvo, da so bili člani zelo navdušeni za nakup zemlji-sca^m za načrt s tem v zvezi. Kakor povsod se tudi v Geelongu občuti pomanjkanje društvenih prostorov, kjer bi se posebno mladi, neporočeni Slovenci zbirali in preživljali v^zdravem okolju svoje proste ure.
Skupščina, katere so se udeležili tudi zastopniki melbournškega kluba, je nato izglasovala, da se daruje £ 20 v sklad za Slovenski Dom Melbourne. Predsednik SKM, g. Oppelt, so je toplo zahvalil geelonškom klubu in še posebno poudaril simbolični pomen tega daru, Id. dokazuje, da na kulturnem in društvenem polju moremo Slovenci sodelovati mod s.boj in da se vsi zavedamo potrebe po skupni strehi.
Ko je pa prišlo do t còleo dnevnega roda - Izvolitev novega odbora - smo imeli priliko opaziti, kako so vsi bojijo sprejeti funkcije odbornika. Stari odborniki so bili mnenja, da je bolje Če pridejo v odbor nove, sveže moči in da se oni, ki so dali vse iz sebe, nekoliko odpočijejo. Kič niso pomagalo spodbudne besede g, Kodreta, ki so nam včasih segle dc srca, s katerimi je skušal navdušiti rojake za delo pri klubu. Nekateri člani so se pač javili za v odbor, drugi pa so zatrjevali zaupanje v stari odbor in ...... začeli (tudi zaradi pozne ure) odhajati.
Tako se je stari odbor spet znašel s odgovornostjo kluba na svojih ramenih. Zavedni in neutrudljivi g. Kodre je rešil položaj s tem, da jo 5. anrila sklical sejo staroga odbora in onih članov, ki so se na skupščini javili v odbor,in pristal, da vodi se vnaprej odbor. (V prihodnjem Vestniku bomo objavili imena odbornikov. )
Odboru S.K. Geelong želimo veliko uspeha v svojom delu, prav posebno pa čestitamo onim članom, ki so se zavedli, da je usoda kluba v njihovih rokah in se niso ustrašili sprejeti nekaj več dela. Ti so pokazali, da obstojajo v Geelongu zavedni Slovenci, nesebični narodni delavci. Njih naloga sedaj bo prikazati Članom, da vsakdo moranekaj žrtvovati in čas je, da se rešimo onoga sramežljivega izgovora s»'Jaz tega nisem zmožen,.,.. Jaz nisem za to, itd," Vsakdo lahko nekaj napravi in njegovo delo bo ocenjeno ne toliko po sposobnosti kakor po navdušenju, ki ga pri delu kaže.
* UREDNIŠTVO *	.
Odbor Slovenskega Kl-ba Geolong pripravlja za soboto 16. maja I959 pestro plesno zabavo. V toku so tudi priprave za "Veseli spored", ki bo enkrat avgusta meseca. - Rojaki v Geelongu no pozabite na datum 16. maja.


f~		r		—v
		N		
		JY		uJ
Jo uš o [Äi LiiLbBl
s
0COO50 '
"SAMO POGUMNIM, ŽILAVIM, VZTRAJNIM, ZNAČAJNIM IN NEZLOMLJIVIM SLOVENCEM BO ZAJAMČEN NARODNI OBSTOJ J"
JOSIP STRITAR
y	<;& £53? «S3?
(Lžs* tU?	SJc*	&ÉS
Os pDz7ar?B(? fojniäa
_Zaradi odsotnosti urednika se je zgodilo, da je "bilo t zadnjem Vestnika nekaj kratkih	izpuščenih. Bomo pa to danes nadokladili«
*	®ne 27, februarja jo Uprava priredila v Eivrood-u družabni večer za^dolgoletne Sodelavce kluba, člane dramske skupine in v čast predsedniku SKM, go ('.:;■ eltp., in tajnici,gdč. M. Eudež, ob sklepu njune
zakonska zvezs,
Zahya.-aj.,a ..ripravo tega prijetnega družabnega večera, katerega se jo udeležil k di predsednik geelonškega kluba in ero sna, gre g. Koširju
in g» Verbicu»
Migrant Advisory Council je dne 23. marca sklical sejo, na kateri so zastopniki raznih organizacij imeli priliko poslušati poročila iz izseljoniške konvencije, ki se je vršila v Canberri v začetku leta.
*	_ Ha velikonočni ponedeljek je klub priredil tradicionalni izlet v Plenty. Izleta se je ob lepem vremenu udeležilo precejšnje število rojakov. Zjutraj so se izletniki razkropili po farmi g. Punjcrčarja, ^Ò01 so igrali žogo in druge igre5 tu je bil tudi pripra- Ijen prigrizek. Kasneje so se vsi preselili v dvoranoo na griču kjer so so ob veselih zvokih harmonics vrteli do večera. Veliko smeha in zabave je vzbudil posebno"ples z metlo".
Junaka tega izleta pa sta prav gotovo gdč. A. Pečovnik in g. M. Lauko. Zakaj? Gdč. Pečovnik je pečeno kuro, ki jo je dobila pri srečolovu, vrnila klubu, ki jo je dal na licitacijo. Ta gesta naše rojakinje je obogatela sklad za BOM za £ 2.12.0.- g. M. Lauku pa se je pri prevozu stvari za izlet razbila šipa v avtu. Vsa čast mu gre, da ni bil zaradi tega slabe volje in da je ves dan ohranil svoj nasmešek-onega katerega navadno ima, ko je dobre volje (ko mu kdo prinese dar za BOM).
Zahvaliti so hočemo družini Pungerčar, ki nam je spet gostoljubno dala prostor na razpolago in sprejela na svojo farmo.
Pa že Spet poroka v odboraJ Bne 4. aprila sta v Melbournu stopila pred oltar urednik Vestnika, g. Ciril KOVAČis in gdč. Sara BOEŠTdLJ. Upravni odbor SEM želi postavnem paru veliko sreče in zadovoljstva v zakonskem življenju.Čestitkam se pridružujejo tudi vsi znanci in prijatelji,
,r" Zaradi prezaposlenosti je g. Kovačič predal uredništvo Vestnika taj-niVtvu, ki bo odslej skrbelo za urejevanje klubskega glasila.
*	Mladinska konferenca. Dne 11. aprila se je pod okriljem Y.M.C.A. ter Good neighbour Concila vršila konferenca na kateri so razpravljali o problemih, ki jih mladi priseljenci imajo v orvem obdobju njihovega bivanja v Avstraliji. Clan Upravnega odbora, g. Jauk, ki se je te konference^udeležil (na prej omenjeni seji je pa g. Lauko zastopal klub) poroča, da so bila na dnevnem redu zanimiva in praktična vprašanja. Govorilo se je n.pr. kako bi se dalo zbližati avstralske mlade ljudi in priseljence, ki so si včasih po vzgoji, navadah in kulturi talco različni.Neka j bi bilo treba tudi ukreniti, da bi ne ljudje predolgo čakali po taboriščih in da bi jih čimprej vpeljali v normalno vsakdanjež ivij . aj e.
* S.K.M, je v soboto 11.a- -ila prvič priredil v prahranski dvorani "Vinsko trgatev". Zabava, katero se je udeležilo veliko število rojakov iz Melbourna in Geolonga, ,1c prav lepo uspela. V dvorani je bila postavljena brajda ped katero so, po starim običaju, pari plesali in istočasno ^ skušali odtrgati grozd ne da bi jih čuvarji zapazili. 'Tudi oder jo bil lopo okrašen, v sredini dvorane je pa s stropa visel krasen grozd.
Med "trgatvijo" je bila licitirana torta, katero je izdelal g. Jesenko iz West Footscraya in jo daroval odseku DOM. Licitacija je prinesla £ 5.3» 6 v sklad za DOM. Hvala, lopa g. Jesenkol
Zasluga za uspeh prireditve gre vsem onim, ki so pod vodstvom g. Molana pripravili dvorano in vsem, ki'so pomagali pri zabavi sami. Prav posebna zahvala gre gospom, lei so prodajale pecivo in dekletom, ki so v lepi noši iz vinskih krajev sprejemale goste pri vhodu.
(nadaljevanje na 9« strani)
JAHKO VE? BT JAK ž
/ ✓
^JJtò'reT/za za//>/.,6//enea z^Ä^eija. zzfcxftt C?"3
. ?ranko òe Ml svojevrsten fant, Zrastel Je sredi samih žensk v Sedai kmečki""- . hxoxci. Nagibal se je Se eez tretji kri?;, ko je rahlo dolino oh Savinji objemalo spomladansko vertovje, ko je Branka prevzela prva ljubezen do sosedove Olge.
°lga J® bila ljubka in simpatično dekle; taka je bila kod srnica na jasi,zajček a_x^kod lisička, tako vitka kod hojka v Žvegi, prsa valovita kod morje ob večerni zarji, njena lica kod vrtnice v graščinskem vrtu, noge pa take, da so jih vsi fantje oocudovali.Skratka Doline zelenega zlata Mona Liza ali pa Allea iz devote dežele.
..... In Branko? Bm, gentleman, fant od fare5 utelešena simpatija savinjskih deklet.
Branko ne Olga ne mislita na tiho obožavanje domačinov. VSe preveč se ukvarjata z lastno ljubeznijo, vse preveč jih je objela romantika okoliških gozdov, planin, ribnikov, parkov, promenadnih stezic in kopališč.
Toda njihova ljubezen je tako čudna- nekam zamotana. Njuna ljubezen ni ljubezen pod roko, telesnega poglabljanja in... Ne, njuna ljubezen so sanje, ki kakor bežne meglice plavajo preko nebesnega svoda. Med njima ni pravega Sivega kontakta. Vso njuno razpoloženje prenašajo nebesni valovi plavih oblakov.
Tako se naprimer Branko sprehaja ob ribniku in zdihujes Ah, ce bi bila tu Olga dvignil bi jo v naročje, pričel k sebi in poljubil. Skočil bi v vodo. Na sredi ribnika bi z njo zaplesal kakor povodni aoz s prelepo Urško, koda da se ne bojotijo v vodi cvetovi lokvanja. Odtrgal hi ji najlepšega in ji ga pripel prav na sredino leve strani srca,.. Olga je obje al., kostanj v drevoredu in sanjala? Üb bi bil ta kostanj Branko, pričela bi se k njena kod fižol k preklji, kakor hmelj k hmeljevki kakor...
ledala bi ga v oei, ustnice bi mu rahlo trepetale. Začutila bi v najinih srcih tre-petanje. Bili bi^to tresljaji opojne moči ljubezni. Hotel bi me poljubiti. Kakor nedolžna lisička bi se mu izvila in bietola gori na jaso, Priskakljal bi za menoj srnjak za ljubko srnico. Prižei bi me na vroče prci in me položil v mehko travo.Tudi Branko bi se sklonil k meni. Oba bi začutila večerni hlad somije.Prisluhnila bi muziciranju murnckov, Slavček bi pel nekje v daljavi. V mlaki bi kvakale žabe. Midva bi pa ležala v travi gledala v nebo in štela pravkar prižgane zvezde...«
Srečala sta se v kopališču. Olga se je pognala v vodo, strigla jo z rožicami in se preobtačala kod postrv, da se je v kolobarjih penila voda.Potem se je pognala na sonce, si otrla mehko kožo in legla na ležalnik, Branko jo tiho hrepenel.,. Se bi bil sedaj sončni žarele; zakaj nisem veter, da bi jo božal po mehkih nožican? Ko bi bil sedaj metulj bi pahljal okoli nje in ji sušil vlažne ustnice... Tudi Olga je vzdihovala... Kako nebeško bi se počutila ko bi sedaj ležala pri njem, plave kopalke se tako čudovito skladajo z njegovo zagorelo kožo.Toda kosmat je kod medved; pa me to ne moti. To mu daje videz pravega temperamentnega človeka» Joj, če bi me sedaj pri-vil na prsa, kako bi me ššegetalo; poživel bi so krvni obtok in podvojil utrip.srca. Potem bi me poljubil in v meni bi se prižgala strast. Povabil bi me na jaso, jaz 'bi. šla z njim in,«,„
Potem zatone sonce in 2 njim sanje in pjihove želje. &aSa čudna, zaljubljenca se napotita domov. Ležeta v p -steljo in se vsak zase na skrivaj poročita. In da ne bo pozneje nepotrebnih skrbi, potujeta od izložbe do izložbe in kupujeta stvari katere bi utegnila potrebovati. Potem se še zmenita za poročno potovanje v Split...
Zgodilo se je s da sta drug za drugim stopala po cesti. V mislih in valovih Savinje sta se prehitevala, si dajala ljubke poklone in šepetala v popoldanske sapice. 0, ce bi jo smel voditi pod roko; nagnila bi glavico na mojo ramo. Jaz bi se sklonil k nji in jo strastno poljubil...
Olga je bila holj praktična... 0, da bi bila mož in žena; na potu bi bil sinek morda hčerkica. Sprehajala bi se in govorila o pleničkah. Nato bi mi postalo slabo Prijelo bi me in Branko bi telefoniral po rešilni voz. Potem bi rodila. Prišel bi Branko in mi prinesel šopek nageljnov. Gledal bi sinka, jaz bi se pa rahlo smejala in govorila o porodnih krčih in bolečinah.,,.
Prišla sta do razpotja. Olga je šla na levo in Branko na desno. Odmev korakov in šelestenje velikih kostanjevih listov se je skladalo v čudovito barvitost in harmonijo narodne popevke s
OSAMLJENO DONI ZVONČEK MILI,
CISTA PliAŠNA BELÌ SE V DALJAVI ....
KONEC.
(IZ PI S ABETE TAJNI SWA » nadaljevanje s 7. strani)
Upamo, da se to tudi ta običaj vkoreninil in da bo skupaj s Miklavž evanjern in Silvestrovanjem med najlepšimi letnimi prireditvami kluba«
POZOR1 Obijavijamo imena nekaterih članov, ki so se zadnje čase preselili ne da bi nam sporočili njihov novi naslov» Ce kdo koga pozna, naj ga naprosi, da pošlje Upravi kluba (153, Essex St. PASCOE VALE, Vic.) svoj novi naslov, da bo mogel talco še v bodoče točno prejemati klubovo glasilo s
Mr. Franjo KOS	Mr. Adam KLMČlČ	Mr. Ferdinand STREH^R
Mr. Viktor KOS	Mr. Srečko LORGER	Mr. Boris SENKIVO
Mr. Jože BUTALA	Mrs. Ivanka TOMŠIČ Mr. Janez ŠMIT
Idr. Brago CRETNIK Mr. Jože MUEAVEC	Mr. Ivan VALENTAN
Mr. Branko GRUBTAR Mr. Jože PERŠA	Mr. Franc VRBNJAK
Mr, Jože HORVAT	Mr. Jožef ŠTOLFA	Mr. Franc ŽAGAR
Mr. Jože KRANJC
*	Na 29, redni seji dne 20.marca I959 je bil g. Janez ŠKRABA kooptiran v Upravni odbor kot odbornik brez listnice. Čestitamo'
* , Upravni odbor SEM je dal načelniku članstva, g. Jauku, nalogo, da v teku enega meseca še enkrat opozori vse one roj alce, ki niso poravnali članarine. Odbor bo nato preučil stanje članstva in podvzel primerne ukrepe,
*	SKUPŠČINA, Upravni odbor S.K.M. sporoča, da bo zasedanje V.redne letne skupščine Slovenskega Kluba Melbourne(ki je bila januarja prenesena na poznejši čas) dne 7, JUNIJA 1^59.
Na osnovi pravil Slovenskega Kluba imajo pravico biti voljeni v odbor kluba VSI REDNI ČLANI-CLANICE,
Za redne člane S.K.M, se smatrajo vsi rojaki, ki posedujoč člansko izkaznico, so poravnali letošnjo članarino, oziroma mož in žena z družinsko izkaznico»
Vsa mesta v Upravi S,K.M. so neplačana.
Radi urejenega poteka skupščine opozarjamo člane, ki zele kandidirati v Upravo kluba, da sprejema Tajništvo kandidature, kakor tudi vse ostale predloge ali pisma v zvezi s skupščino, do vključno 28.majaI959. Odbor ne odgovarja za po tem datumom prejeta pisma.
V primeru, da žele več članov predložiti kandidatno listo celotnega upravnega odbora, ki no sme imeti manj kot petnajst(l5) kandidate--, ali nadzornega odbora, ki ne sme imeti manj kot- tri(3) kandidate, -WO listo, podpisano od vsakega kandidata s točnim naslovom in številko, članske izkaznice, pošljejo Tajništvu S.K.M. 153, Essex St.. PASCOE VALE, Vic,	?
? *
LJUBITELJI SLOVENSKE KNJIGEJ S.K.M. je pripravljen sprejeti pod-poverjeništvo Slovenske Kulturne Akcije iz Argentine, da bi čimveč rojakov imel® priliko spoznati ta hvalevreden podvig in da bi mogli lažje naročati njene publikacije.
Poverjenik Slovenske Kulturne Akcije je za Avstralijo §
dr. Zvonimir HRIBAR 970, Curlew Cres., NORTH ALBURY, N.S.W.
Do prejema naslenje pošiljke imamo v zalogi sledeče knjige s Ruda JURCECs "LJUBLJANSKI TRIPTIH", roman? cena knjige je £ 1.10.0 Zorko SIMCICs » ČLOVEK NA OBEH STRANEH STENE", novela - £ 1. 5.0 Mirko KUNCICs »GORJANCEV PAVLEK",mladinska povest	- £ 1. 5.0
Ce Vas zanima kaka posebna knjiga Slovenske Kulturne Akcije ali če hočete postati celo njen naročnik, potem pišite na S.K.M.,153 Essex St., PASCOE VALE, Vic. ali na zgoraj omenjenega poverjenika,
* NAČELNIK ODSEKA D 0 M, g, Marijan Lauko poroča, da je stanje blagajne odseka BOM dol8.aprila i959 £ 2403.5.I.
* , Načelnik prireditev opozarja vse rojake, ki se mislijo udeležiti izl-eta v Ballarat(glej prilogo te številke!), da se čimprej javi-Zadnji «as prijavo je v četrtek 23, aprila 1959.

W!
o O C
O o.
ri		ri	
1_____i		1_j	
	i		
0	1 1		
----1 ,1....._	J	Lj	i
--V~v-—^
1
JUU

397 ™ 399 Eathovn St»
C a e L T 0 N Tel,s fj 3483
JtolbaV
continental
small goods
•ponovno omzščm
vse znance in prijatelj e3 da sem odprl messo trgovino in
klobasarijo
Odslej boato pri meni
dobili vse vrste svežega ih presajenega mesa po našem domačom okusu«
postrežbi hitra
cesie konkurenčne!
SLOVENCI POZOR!
PEEDNEDAVN IM SE JE ODPRLA V MELBOURNE JU jJDVA SLOVENSKA TISKARNA
Po najugodnejših cenah izdelujemo vsakovrstna tiskarska dela««. Tiskanje računov, vsakovrstnih blokov, naslove tvrtk na ovitkih in pismih, vsakovrstne vezitke, poročna oznanila idt., itd.
Telefonirajte nas FW 6183
ali pa nas obiščite nas
.1.3, Veigall St. EAST BRUNSWICK
i ! V i
i i t \ ,
Pri nas lahko v slovenščini obrazložitè, kakšne .--■- vrste pričeske želite. TRAJNO KODRiNJE las z . o J	najmodernejšimi sredstvi!
\{3>d aitili Airi'^eaiifii o°

0
165, Sydney Ed. COBURG? Tel.s FM 2288
y QJdioti
i—\ K nam Vas iz City pripelje tramvaj et. 19, 2o ij c j ali 21, tramvajska postaja 34 kjer izstopite |!~/'1J	pa ste pri nas.
STROKOVNI NASVETI BREZPLAČNI!
Pozor!!	Pozor?!
Sola za šivilje, za dekleta vseh starosti Vabimo Vas na naše tritedenske tečaje in pri nas se lahko naučite ali izučite v vseh vrstah šivanja kods overlog,Zig-zag itd., itd.
NASLOV KAMOR SE LAHKO PRIJAVITE? 600 Nieklson St. NORTH PITZROT Telefonska številkas JU 3604 GOVORIMO VSE JEZIKE!
BOJAKI V OKOLICI PASCOE VALE ÜR0ADMEAD0WSA Q STRATHMORE O i P
WJlh bvs-
AAAs
„ C c oervice
boste hitro in odlično postreženi z našim domačim blagom po najugodnejših cenah samo pri rojaku


65, Wheatsheaf Rd.
GLELTR0Y Tel.s FY 947o
Ü U
^üMDI
T)
rv
■v?
» I u j u W o '{lli-Uli? o
I08 Gertude St.
F I T Z R 0 T Tel.? JA 5978,
se priporoča za vsakovrstna slikarska dela«
Slikanje otrok, ob slo-vestnostih kod godovih, porokah, in podobno so obrni.te samo na rojaka
J/cm/
3 A
h - 5 9 7 8
IZDELAVA ODLIČNA
CEHE KONKUEjpTfc;
l A L A S M A L l GOODS Georges Rd. F I T Z R 0 Y Tels jw 6656 Nudimo Vam salame, hrenovke, šunkarice, kuhano gnjat, kranjske klobase in specialitete kods Strsssburgor, gallo, leberwurst '.itd.
BUDILI VAM BOMO SAMO NAJBOLJŠE!
row a

5
na Sydney Ed. COBURG Vara nudi pivo in. vsakovrstne pijače. Pivo je isto, kod ga pijete na slovenskih zabavah, ker Brown's Corner Hotel dobavlja pijačo za slovenske zabave,,,
NAROČILA-VOZIM0 BREZPLAČNO DOMOV!
.Si te. številki stas, FL 1177 in FL 5547
/ >
t K" 1K V .lil
U
n o
i-.-
ohoj(3
KU
.-/v
v
1	n
i a m p h1a p .
/ j (X I 1. - ,
Hiše obsegajo tri spalne sobe prostotno spremnico s krasnim ognjiščem, moderno opremljeno kopalnico^: čudovito kuhinjo z nerjavečim kuhinjskim koritom, toplovoda, v steno vdelane omare, pokrita /i jI'/*"-" veranda, ograja okoli hiss z lepo izdelanimi in fif'j/ cementirana stosica pred hiib,
CEKA £ 3250 IA VAŠEM ZEMLJIŠČU	fif^ "
Za informacije 3- obrnite nas	'
iT) P rnnsfaimonPlii

l
v!
32, Knox St. WEST PRESTO!
V slovenščini pa lahko dobite informacije na UT 3905
!tl| III /?/:i
64, Spencley St. CLIFTOH HILL
Izdelujemo po modi plašče in obleke vseh vrst. Posebno se priporočamo za poročne obleke. 7 zalogi imamo tudi bogato izbiro perila in čevljev...»
CENE PRI KAS SO ZMERNE!
Morda želite kupiti novo hišo, morda Vas mika, da bi pričeli z zidanjem svoje hišice na lastnem zemljišču ali na zemlji gradbenikaf v vsakem primeru se obrnite na našega rojaka

rv
OBIČČITE HAS!
Telefon JW 3678
Ako želite vpoklicali v Australijo očeta, mater,sestro, brata ali svoje dekle, potem se obrnite na iskušeno firmo

ire
r/?
j v
U^L-, t-TVj
Jv
Vb?
ci
KApRtNo Podjetje
Onim, ki naročajo pakete pri naši firmi dajemo informacije prezplačno glede vpoklica svojih ali dekleta....
ör. J. Koce
G.P.O. bos 670
PIŠITE HAM!
PERTH U.A.
Trenutno je v prodaji lepa zidana hišica v bližini trgobin, šole in prevoznih sredstev. Ima tri sobe, Dnevno sobo, kuhinjo in kopalnico. Vse to je samo za £ 4®5o. Lahko se kupi tudi na depozit. Za vse informacije se lahko obrnete na naslovs
31, VISELOU STREET
PASCOE VALE
—èW/r) 11 f/ ■■>• !
-Ìli imate pokvarjen televizijski ali radio aparat? Potem se obrnite na Vašega rojaka
ìdqw j7hgöc7d(2 ladio tòo'k
7» DOBSOH AVE. ROSSANA
TELg JL 5303
Popravljam vse vrste radio, autoradio in radio gramov, televizijskih _aparatov( izvzemši inšurani na lažne dele in delay,vse manjše popravke hladilnikov in pralnih strojev. Popravila izvršujem po možnosti takoj na Vašem domu. Vse Tehnične infoi— nacije glede nakupa vseh teh stvari Vam dam ob vsakem času in brezplačno.
ss.
■
rèi
OBRNITE SE NA NAŠO REGISTRIRANO AGENCIJO

........ ''■»J^*^
1 Ü
ako želites

.......—r r • \-v----
78, Bridport St. ALBERT PARK tel. Sv HI 1395
poslati t domovino paket z živili, radio aparat kolo, tekstilno "blago, ure itd., itd imeti uraden prevod ali prepis katerega koli dokumenta
nabaviti si lepo slovensko knjigo zavarovati sebe in svojce v slučaju bolezni ali nasreče
AGENCIJA JE ODPRTA VSAK PONEDELJEK, SREDO II PETEK OD 5.30 - 7.30 ZVEČER, TER V SOBOTO DOPOLDNE OD 9 URE DALJE
Izven tek ur pa lahko telefonirate do devetih zvecer nas JH 6515
Z. ROME - M. PERŠIČ.

G)
Kdor hoče, da se njegovi doma razvesele paketa, naj ga naroči pri zanesljivi firmi
C
/ k
rf
Nešteto zahvaljnih pisem dokazuje, da dajemo odlično blago po res zmernih cenah. Zahtevajte cenik!
Dr. J. Koce
G.P.O. Bos 670 PERTH W.A.
Slovenci v GSELÖNGU pozor' V Dorothy Ave« je odprta slovenska mesnica
Nudim Vam vsakovrstno sveže^ali prekajeno meso in vse vrste klobas ( svinjina z lastne farme ) po domačem okusu.
CEHE KOIKURETCHE?	msl!mjmo Tiroi M wm
Tel.s trgovina. W 5183, tel. doma s N 6164
ROJAKI, ČE KUPUJETE ALI PRODAJATE SVOJO HIŠO ALI LOKAL, potem se obrnite napodjetje (	__
duellai ill.
26, Smith St. COLLHTGNOCDj blizu Victoria Pde. Telefons JA 4556, po urah pa J¥ 7768
kjer boste v domaČem jeziku občevali, kjer so strokovni nasveti, prezplačni, kjer boste našli ljudi
KiKRŠNE ŽELITE! Haše podjetje se obvezuje, da bo prispevalo od vsake kupne pogodbe s Slovencem £ 15-0-0 kod svoj prispevek za gradnjo SLOVENSKEGA DOMA.
OBIŠČITE NAS!
Morda želite vpoklicati v Australijo svojce ter za njih plačati prevoz? Potem se lahko obrnete na naš potovalni urad
öl Elizabeth St Melb. Telefons MF 6178 po osmih zvecer pa JJ 2630
* x * x xi&x »
PRODAJA LETALSKIH, LADIJSKIH IN ŽELEZNIŠKIH POTNIH LISTKOV ZA VSE
DELE SVETA. DIREKTNI LETALSKI PREVOZ IZ JUGOSLAVIJE V AUSIBA-LIJOZA GOTOVINO ALI POGODNO ODPLAČILO. POJASNILA V ZVEZI S PO1 TOVU JEM, POTNIMI DOKUMENTI IN 0 PRENOSU DESTAR JA.
v ?2aóe7p? é/Jó&z
lf\n
m n n r^ ra ^
ITli e W BMiiÄwIir«
mmmm p©B
L
n '"i iS SMI £
bi i. lini
ima zopet narazpolago DYE Z I D A H I H I S I
trgovin, sol in prevozov/Vsaka izmed hiš obsega sle:
deče 2 tri lepe spali-9 sobe,izredno lepo opremljeno kuhinjo , jedilnico,prostrano sprejemnico,lepo barvano kopalnico s banjo in prho /tušem/,politirana tla.topla voda, prostorne verande , cementni hodniki ter posebnim vhodom za auto. Te hiše danes lahko dobite s stotino funti pod ceno. Cene so : £ 4750.» in £ 4850.-z £ 1800,- depozita.
Ako morda želite pričeti z zidanjem svoje hiše na svojem lastnem zemljišču,potem Vam lahko -radimo in Vam finan= eno pomagamo.Lahko Vam. tudi kupimo zemljišče kjer si ga Vi želite in zidamo po Vašem načrtu. Za kakršne koli informacije se obrnite na podjetje ; Ä
'Mi, StRcO.
Builder and Contractor 31 Wicklow PASCO e V aie .
St
Izpolnite spodaj navedeno izjavo in pošljite je na naš naslov in mi Vas pridemo iskat na dom in pripeljemo nazaj

n t. % \
i ^-i/, ^AijV
,'Vi iff ^
'H
k O/,J i . '
\j '	» '■•'/ > Ms*''
/

'M
" . S.",
i- <' • •:/.V-:
.i/te.,.., ■ ;

a e z
1 A c i 0
/»
// / ■ .
A
I i LL
. Ci i
, j' f jj li"
3.

/-t
V
V/fr \ - "
/-/ "v o I \ c>
S ' r' ( i N If if / V / l'I	f ( '„ , \

r3
_—p
ri''"

->' - .. il---
is G"

---------rju odrežite in o dp o sij U.~e iiam

A.	) Želim kupiti (ali videti) Vaše hiše ........................
B.)	Imam namen zidati liso na svojem zemljišču ................
C.)	Želim kupiti zemljo in zidati po svojem načrtu............,
D.	) Želim informacije o .......................................
Mo je ime in preimek .................................
laslov s ............................................
,,....,..	Imel bom prosti Čas dne
meseca ...........!	Podpis s