GEOLOGIJA 45/2, 427–432, Ljubljana 2002
Geolo{ke, hidrogeolo{ke in geomehanske raziskave plazu Slano blato
Geolgical, hydrogeological and geomechanical investigation of Slano blato
landslide
Marko KO^EVAR1 & Mihael RIBI^I^2
1Geoin‘eniring d.o.o., Dimi~eva 14, 1000 Ljubljana; m.kocevar@geo-inz.si 2 GI ZRMK, Dimi~eva 12, 1000 Ljubljana; mihael.ribicic@gi-zrmk.si
Klju~ne besede: plaz, in‘enirska geologija, hidrogeologija, Slano blato, Slovenija Key words: landslide, engineering geology, hydro geology, Slano blato, Slovenia
Kratka vsebina
Plaz Slano blato je lociran v pobo~ju ^avna, ki ga re‘ejo {tevilni potoki in hudourni{ke grape. Do plazenja je na obmo~ju Slanega blata pri{lo 18. novembra 2000. Splazelo obmo~je predstavlja star plaz. Sedanji plaz obsega obmo~je dol‘ine 1290 m in {irine 60 do 200 m ter le‘i med kotama 272 in 640 m. Povr{ino plazu ocenjujemo na 15 ha. Obravnavano ozemlje ima tipi~no narivno zgradbo z zna~ilnim karbonatnim pokrovom Trnovskega gozda in mo~no nagubano in tektonsko po{kodovano ni‘jele‘e~o fli{no serijo. Na povr{ini so odlo‘eni apnen~evi pobo~ni gru{~i in preperina fli{nih kamnin. Glavni razlog splazitve je obilno de‘evje v jesenskem obdobju leta 2000.
Abstract
Landslide Slano blato (Salty mud) is located under the ^aven Mountain on the slope cut by many steep mountains streams and gorges. Creeping at the area of Slano blato started on 18th of November 2000. Creep area is an old landslide. Landslide is 1290 m long and 60 to 200 m wide and is located on the altitudes of 270 m to 640 m. Landslide area is approximately 15 ha. As regarding geological structure, the complex of the ^aven Mountains is typical overthrust: the carbonatic series of Trnovski Gozd are laying over intensively folded and tectonically damaged Vipava flysch rocks. The landslide was most probably induced by heavy raining in autumn 2000.
UVOD
Plaz Slano blato je lociran v pobo~ju ^av-na, ki predstavlja ju‘ni rob obse‘nega na-rivnega pokrova, imenovanega Trnovski gozd (slika 1). Plaz gravitira po potoku Graj-{~ek in njegovih pritokih, proti naselju Lo-kavec. Splazelo obmo~je predstavlja star plaz, ki ga zgodovinski viri prvi~ omenjajo pred 200 leti. Takratne te‘ave so bile omejene na
poplavljanje hudourni{kega potoka, ki je z blatom zasipal kmetijske povr{ine v dolini. Sanacijo plazu z ureditvijo hudourni{kih grap so dokon~ali leta 1903. Sedanji plaz, ki je zajel grapi dveh desnih pritokov potoka Graj-{~ek, obsega obmo~je dol‘ine 1290 m in {i-rine 60 do 200 m in le‘i med kotama 272 in 640 m. Povr{ino plazu ocenjujemo na 15 ha. Od naselja Lokavec je bil, pred pri~etkom sanacijskih del, oddaljen pribli‘no 560 m
428
Marko Ko~evar & Mihael Ribi~i~
M. Gora
ČAVEN
Plaz Slano blato
OR-2      OR-1
Usad k 570 m
«•A  Terasa k460 m
LOKAVEC
Slika 1: Skica plazu s polo‘ajem raziskovalnih vrtin
(09.09.01). Prostornino plazu ocenjujemo na 700.000 m3, vendar je v gibanju le del te mase. Ocenjujemo, da je bilo jeseni 2001 (pred sanacijo) v spodnjem delu nakopi~eno 170.000 m3 materiala.
Geolo{ko geomehanske raziskave za na~r-tovanje sanacije plazu smo pri~eli izvajati po naro~ilu Dr‘avne komisije za sanacije pri Ministrstvu za okolje in prostor RS, ki je tudi izdelala projektno nalogo za raziskave. Program geolo{ko geomehanskih raziskav je obsegal:
• terensko kartiranje (strukturno, hidro-geolo{ko in in‘enirskogeolo{ko)
• raziskovalno vrtanje (10 vrtin)
• in situ preiskave v vrtinah
• geofizikalne meritve
• geomehanske laboratorijske preiskave in
• kabinetno obdelavo podatkov.
Terenska dela smo izvajali junija in julija 2001. Geofizikalnih meritev nismo opravili, zaradi slabega elektri~nega in seizmi~nega kontrasta, ki sta posledica specifi~nih geo-lo{kih razmer.
SPLOŠNE GEOLOŠKE ZNA^ILNOSTI
Litostratigrafske razmere
Na obravnavanem obmo~ju nastopata dve osnovni litolo{ki formaciji. Glavni dolomit in dachsteinski apnenec gradita trnovski pokrov, ki je narinjen na spodaj le‘e~o eocen-sko fli{no formacijo, ki na obravnavanem obmo~ju gradi gori{ko-vipavski fli{ni sin-
Geolo{ke, hidrogeolo{ke in geomehanske raziskave plazu Slano blato
429
klinorij. Osnovne kamnine prekrivajo ve~ metrov debela plast pobo~nega gru{~a in fli{ne preperine (kvartar).
Tektonske razmere
V tektonskem pogledu le‘i ozemlje na meji med karbonatnim pokrovom Trnovskega gozda in fli{nimi plastmi gori{ko – vipavskega sinklinorija. Karbonatni pokrov je na-rinjen na fli{ne plasti ob narivnici, ki na kartiranem ozemlju vpada pod kotom 5 stopinj proti zahodu. Narivnico sekajo subver-tikalni dinarsko usmerjeni prelomi. Eden tak{nih poteka preko Predmeje. O‘je obmo~-je plazu Slano blato lahko razdelimo na ve~ manj{ih tektonskih blokov. Fli{ne plasti so mestoma, zaradi intenzivne tektonike v inverzni legi.
GEOLOŠKO KARTIRANJE
Geolo{ko kartiranje okolice plazu je opravil Geolo{ki zavod Slovenije. Namen kartira-nja je bil predvsem lo~iti posamezne litolo-{ke sekvence znotraj eocenske fli{ne serije in locirati tektonske elemente, ki so vplivali na nastanek plazi{~a. Rezultati geolo{kega kartiranja so predstavljeni na karti v merilu 1: 2000.
Geolo{ke razmere na mestu nastanka plazu
Nad plazom, na koti 670 metrov nastopa vodonosni apnenec, ki je narinjen na fli{ne kamnine. Pod narivno ploskvijo se do kote 640 nahaja fli{ni pe{~enjak, ki je na izdankih kompakten. Pe{~enjak vpada pod kotom 10 stopinj v pobo~je. Obmo~je, kjer je pri{lo do zdrsa, je med kotama 630 in 570 metrov. Sestavljeno je predvsem iz laporja, ki ga seka strma, pre~no dinarsko orientirana prelomna cona, {irine do 20 metrov z vpadom 55°–75° proti severozahodu. Pod njo so nagubane in pregnetene kamnine (prevladuje lapor nad pe{~enjakom).
Vse debelej{e plasti pe{~enjaka, ki jih najdemo v zgornjem delu plazu, vpadajo v po-bo~je. Na mestih nastopanja debelej{ih plasti pe{~enjaka so nastale zna~ilne stopnje v terenu. Najbolj izrazita stopnja nastopa v spodnjem delu plazu, med kotama 300 m in 320 m, kjer je potok Graj{~ek oblikoval 16 m visok slap. S sedimentolo{kimi raziska-
vami smo dokazali fli{ni izvor kamnin, saj ti pe{~enjaki pripadajo biokalkarenitu.
Spodnji del pobo~ja je sestavljen ve~i-noma iz laporja z dvema debelej{ima plastema kompaktnega pe{~enjaka. Plasti vpadajo pod kotom 40°–50° proti severovzhodu. Sle-menitev plasti poteka vzporedno s smerjo potoka Graj{~ka. Na levem bregu potoka je odlo`ena ve~ metrov debela plast gru{~a, zgrajenega in blokov apnen~evega pe{~enjaka, ki je ostanek podora iz preteklosti.
HIDROGEOLOŠKE RAZISKAVE
Raziskave, ki jih je izvedel Geolo{ki zavod Slovenije, so obsegale hidrogeolo{ko kartira-nje, meritve pretokov povr{inskih vodotokov, meritve v vrtinah in kemi~ne analize vzorcev vode. Na osnovi hidrogeolo{kih raziskav je ugotovljeno, da se je plaz spro‘il v izvirnem obmo~ju potoka Graj{~ek, ki je si-tuirano v prelomni coni pre~nodinarske smeri. Podzemna voda se pretaka po meji med fli{no skladovnico in pobo~nim gru{~em po-me{anim s preperino in skozi tektonsko raz-pokane fli{ne pe{~enjake. Na plazu voda izvira iz dveh virov: meteornega in podzemnega. Dotok podzemne vode je stalen, vendar predstavlja le majhen dele‘ celoletne koli-~ine vode v potoku Graj{~ek. V su{nem obdobju dotok podzemne vode limitira proti ni~elni vrednosti.
Material plazine je slabo vodoprepusten s koeficientom vodoprepustnosti reda velikosti 10-6 do 10-7 m/s. Ta lastnost je zelo slaba za dreniranje saj se voda v plazini zadr‘uje zelo dolgo in jo ohranja v ‘idkem do pol‘id-kem stanju, ki jo lahko dodatna koli~ina padavin ponovno aktivira. Preperel lapor in lapor (glinen in meljast) imata koeficient vo-doprepustnosti v redu velikosti 10-7 do 10-8 m/s, medtem ko ima pe{~enjak prepustnost reda velikosti 10-6 m/s. Tektonsko pretrt pe{~e-njak ima visoko vodoprepustnost 10-3 do 10-4 m/s, kar smo dokazali s ~rpalnim preizkusom. V materialu s tako prepustnostjo je mo‘na izvedba u~inkovitih drena‘, medtem ko je v materialu z ni‘jim koeficentom vodo-prepustnosti u~inkovitost drena‘e slaba. S meritvami elektri~ne prevodnosti, pH faktorja in kemi~nimi analizami je ugotovljena pove~ana mineralizacija vode na izviru Graj-{~ka. Analiza je pokazala, da je v vodi raztopljenega veliko sulfata in precej natrija
430
ter kalcija, medtem ko je koli~ina kloridnega iona majhna. Izvor sulfata lahko predstavlja oksidacija pirita, ki je prisoten v drobno-zrnatih klasti~nih sedimentnih kamninah (gli-novec, meljevec, lapor) ali pa se v zaledju izlu‘uje sadra. Pojavljanje kalcijevega sulfata in kalcijevega karbonata v obmo~ju plazu Slano blato je neugoden za dreniranje podzemne vode, ker pri spremembi fizikalnih pogojev (pCO2, pH) prihaja do obarjanja lehnjaka in s tem zmanj{anja u~inkovitosti drena‘.
GEOMEHANSKE LASTNOSTI MATERIALOV
Med izvajanjem vrtalnih del smo odvzeli vzorce za direktne stri‘ne preiskave, enoosno tla~no trdnost in to~kovni trdnostni indeks. Poleg tega smo v spomladanskem ~asu, med spremljanjem plazenja odvzeli tri vzorce splazelega materiala za direktne stri‘ne preiskave.
Rezultati preiskav stri‘ne trdnosti ka‘ejo velik raztros rezultatov. Popre~na vrednost kohezije vzorcev iz vrtin zna{a 24 kN/m2, medtem ko je popre~ni stri‘ni kot 24°. Vzorci plazine imajo popre~no kohezijo 12 kN/m2 in popre~ni stri‘ni kot 23°. Ugotavljamo, da je stri‘ni kot plazine zelo podoben stri‘nemu kotu mo~no preperelih in pregnetenih laporjev na {ir{em obmo~ju plazu. Enoosna tla~na trdnost pe{~enjakov obsega vrednosti 10 do 40 MPa, medtem ko je v preperelih laporjih manj{a od 1 MPa. Enoosno tla~no trdnost materialov smo dolo~ili tudi na osnovi to~kovnega trdnostnega indeksa. Popre~-ne vrednosti enoosne tla~ne trdnosti vzorcev glinastega laporja zna{ajo v diametralni smeri 1,8 MPa in v radialni smeri 3,2 MPa. Pe{~enjak in pe{~eni lapor imata popre~no vrednost enoosne tla~ne trdnosti 44 MPa. Tak{ne vrednosti enoosne tla~ne trdnosti so primerljive z vrednostmi dobljenimi s preizkusom enoosne tla~ne trdnosti.
Sestava splazelega materiala
Na odlomnem robu smo plazino preiskali z vrtinami OR-1, OR-2 in OR-3. Zna~ilno za to obmo~je je 1,5 do 3 m debel sloj zagli-njenega apnen~evega gru{~a, ki prekriva do 2,5 m debel sloj fli{nega deluvija. V zgornjem delu plazine je material pome{an – apnen~ev
Marko Ko~evar & Mihael Ribi~i~
gru{~ in preperele fli{ne kamnine. V mo~no zaglinjeni osnovi lebdijo tudi ve~ji bloki pe-{~enjaka in preperelega laporja. Koli~ina ap-nenega gru{~a v plazini upada po pobo~ju navzdol. Material je zelo heterogen tako, da ga v geomehanskem smislu lahko opi{emo kot CH – SC z gru{~em do GC. Konsisten~no stanje materialov na povr{ini se spreminja v odvisnosti od padavin. Po intenzivnem de-‘evju je masa popolnoma ‘idka. V su{nem obdobju se na povr{ini ustvari trdna skorja, ki prenese gibanje gradbene mehanizacije.
IN@ENIRSKO GEOLOŠKE RAZMERE
In‘enirsko geolo{ke razmere v {ir{i okolici plazu Slano blato so posledica specifi~nih strukturno – tektonskih in hidrogeolo{kih razmer. V manj{i meri so pogojene z klimatskimi razmerami in ~love{kim faktorjem. Do plazenja pri{lo v neposredni bli‘ini nariva Trnovskega gozda na vipavske fli{e. Za to obmo~je je zna~ilna luskasta zgradba fli{ev, ki se ka‘e kot vrsta narivnih ploskev. Kamnine fli{ne serije so zaradi tega mo~no tektonsko po{kodovane. Posledica tektonske po-{kodovanosti je ve~ja vodoprepustnost in s tem v zvezi pove~ana intenzivnost prepere-vanja. Na o‘jem obmo~ju plazu prekriva osnovne kamnine 1 – 5 m debel sloj deluvija – preperelega in transportiranega fli{a. Nad plazom prekriva pobo~je do 3 m debel sloj apnen~evega gru{~a. Krpe apnen~evega gru-{~a in razli~no velike balvane apnenca sledimo po celotnem pobo~ju v {ir{i okolici plazu. V celotnem pobo~ju se pojavlja ve~ izrazitih slojev pe{~enjaka debeline 1 – 2 m. Tak{ni sloji so tik pod odlomnim robom na koti 610 m, na robu usada na koti 570 m, v obmo~ju zo‘itve drsnega kanala na koti 540 m, na mestu kjer se je plaz razcepil na koti 420 m in v obmo~ju slapa na koti 300 m. Na mestih pojavljanja pe{~enjaka so nastale izrazite stopnje v terenu. Naklon naravnega pobo~ja je odvisen od geolo{ke zgradbe podlage in zna-{a 8° v spodnjem delu pobo~ja, nad vasjo Lokavec do 36° v apnen~evih gru{~ih nad plazom. Na mestu plazu je pobo~je oblikovano v naklon 17° – 18°.
Na {ir{em obmo~ju plazu se pojavljajo povr{inski vodotoki, najve~ji pa so Lokav-{~ek, Kova{ka voda, Suha grapa, Potok, Graj-{~ek in Jov{~ek. Smeri grap so pribli`no dinarske. Dotok podzemne vode je stalen, ven-
Geolo{ke, hidrogeolo{ke in geomehanske raziskave plazu Slano blato
431
dar predstavlja le majhen dele` celoletne ko-li~ine vode v potoku Graj{~ek.
Mehanizem plazenja
Odlomni rob plazu je nastal v mo~no za-glinjenem gru{~u apnenca in preperelega fli-{a. Na tem mestu je teren zamo~virjen (Slano blato). Grape desnih pritokov Graj{~ka, ki odvodnjavajo ta del pobo~ja so bile zaradi zapu{~enosti manj preto~ne. Po pripovedovanju doma~inov (nepreverjeni viri) je leta 1987 bila po{kodovana kapta‘a na Slanem blatu. Od takrat izvirna voda zamaka to ob-mo~je. Isti viri navajajo, da je obmo~je ‘e dalj ~asa labilno. Poglavitni neposredni vzrok splazitve so obilne padavine v jesenskem obdobju leta 2000. Meteorolo{ka postaja v Lo-kavcu je namerila v mesecu novembru 592 mm/m2 padavin, kar je dobra tretjina letnega popre~ja v tem kraju (1400–1700 mm). Trend gibanja koli~ine dnevnih padavin ka-‘e, da je spro‘enje plazu sledilo dolgotrajnemu obdobju intenzivnih padavin. Kamnine so bile v tem ~asu popolnoma prepojene z vodo. Zaradi tega so se poslab{ale stri‘ne karakteristike, pove~ali so se porni tlaki in pove~ala te‘a gru{~natega materiala na neprepustni fli{ni podlagi. Pri razvoju plazu lo~imo ve~ faz:
• Plaz se je spro`il v zgornjem delu 18.11.00. Ta faza je trajala do 23.11.00. Domnevam, da se je plaz spro`il najprej na obmo~ju usada na koti 570 m. Od tu je splazeli material potoval po strugi potoka Graj{~ek v obmo~je terase na koti 460 m, ki je oddaljeno 400 m od usada. Zaradi velike koli~ine vode je material postal popolnoma razmo~en in `idek in zdrsel navzdol. Zaradi izgube podpore se je z nekajdnevno zamudo premaknilo tudi obmo~je nad usadom. Proces sukcesivnega plazenja navzgor se je nadaljeval do dana{njih dni.
• V drugi fazi, ki je neposredno sledila prvi, 23.11.00 do pribli‘no 18.12.01 se je zaradi velike dodatne obte‘be splazelih mas na obmo~ju terase na koti 460 m, desta-biliziralo ni‘jele‘e~e pobo~je. ^elo plazu je potovalo z za~etno hitrostjo pribli‘no 60-100 m/dan, ki se je v nekaj dneh zmanj{ala na nakej metrov dnevno. Zaradi velikih pritiskov splazele mase iz ozadja se je plaz na grebenu pe{~enjaka na obmo~ju terase razcepil v dva kraka. ^elo plazu se je opravilo pot 300 m in se ustavilo na koti 380 m. Na
območju terase na koti 460 m je nastalo blatno jezero.
•  Nakopičeni material je dosegel kritično maso in povzročil ponovno plazenje spodnjega dela plazu 20.03.01. Ta faza sovpada s povečano intenzivnostjo padavin meseca marca. Celo plazu je potovalo s hitrostjo nekaj deset metrov dnevno in se ustavilo 25.04.2001. Pri tem je opravilo 330 m dolgo pot. Na svoji poti je splazeli material zasul tudi slap. Hkrati so se pojavile nove natezne razpoke 100 m nad starim odlomnim robom po padnici pobočja navzgor. Zaradi intenzivnega odlamljanja posameznih delov usada se je njegova dolžina zmanjšala iz prvotnih 100 m na 50 m. Po zaustavitvi čela plazu se je nadaljevalo premikanje mas znotraj plazu. Material iz usada je drsel do terase na koti 460 m. Ko se je tu nabrala kritična masa je nakopičeni material začel drseti navzdol proti slapu. Ob koncu julija in v začetku avgusta 2001 smo opazovali zelo aktivno plazenje v spodnjem delu. Material iz območja črpališča je v celoti zdrsel navzdol tako, da je drsni kanal ostal prazen.
•  Meseca oktobra 2001 so se pojavili blatni tokovi. Zaradi velikih količin dežja in zastajanja vode na terasah se je del spla-zelega materiala spremenil v židko maso, ki se je s hitrostjo nekaj metrov na sekundo prelivala med terasami. Večji tokovi so dosegli naselje Lokavec.
PADAVINE NA OBMOČJU PLAZU SLANO BLATO
Za mesec oktober in november leta 2000 so značilne obilne padavine. Dnevni maksimum v obdobju oktober 2000 - september 2002, 97 mm/dan, je bil dosežen 4.7.2002. Dejansko je ta količina padavin padla med nevihto v času dveh ur. Akumulirane 25 dnevne vrednosti so v letih 2001 in 2002 bistveno manjše kot oktobra in novembra 2000. Meseca septembra 2001 se čelo plazu ni premaknilo. Takrat smo opazovali velike premike mas znotraj meja plazu. Na osnovi analize podatkov o padavinah ugotovimo, da dnevne količine padavin niso neposredni prožilni mehanizem plazenja. Do sprožitve je prišlo pri zelo veliki akumulirani količini padavin (vsota padavin v obdobju 25 dni). Pri kasnejših premikih je potrebna količina padavin bila bistveno manjša.
432
Marko Ko~evar & Mihael Ribi~i~
PREGLED IZVEDENIH SANACIJSKIH DEL
Namen sanacijskih del je bil izboljšati varnostne razmere v kraju Lokavec. Ker stabilizacija tako velike količine materiala, na tako veliki površini ni možna, smo se odločili za preventivne ukrepe, ki so obsegali:
•  interventni odvoz 200.000 m3 materiala
•  izdelavo kamnite pregrade za ublažitev udarnega vala blatnega toka
• izravnavo površine in zatesnitev odprtih razpok s pregrupacijo mas v območju odlom-nega roba in zgornjega dela plazu
• izdelava odvodnjevalnih kanalov in dre-naž predvsem v okolici odlomnega roba
•  zajetje izvirov v okolici odlomnega roba in na usadu.
Na osnovi redne spremljave plazu ugotavljamo, da so se razmere na plazu v letu 2002 izboljšale. Premiki mas znotraj plazu so bistveno manjši. Razmere ob novih razpokah nad odlomnim robom so umirjene. Meteorne vode so oblikovale površinske kanale in ne zamakajo plazine v tolikšni meri kot v minulem letu. Izboljšanje razmer lahko pripišemo predvsem interventnim sanacijskim ukrepom in srečnemu naključju, da je v letu 2002 padavin manj kot v letu 2001. Zato menimo, da je izvajanje nadaljnjih sanacijskih ukrepov smiselno, saj bi ob ponovnih obilnejših padavinah lahko prišlo do reaktiviranja celotne plazine.
ZAKLJUČKI
Plaz Slano blato sodi med največje pojave nestabilnosti površja, ki so se zgodili v zadnjem desetletju v Sloveniji. Zaradi tega smo, po naročilu Državne komisije za sanacije pri Ministrstvu za okolje in prostor RS, pristopili k raziskavam, na osnovi katerih je bil pripravljen program nujnih sanacijskih ukrepov za zmanjšanje ogrožanja naselja Loka-
vec. Izvedli smo minimalen okvir geolo{kih, hidrogeolo{kih in geomehanskih raziskav. Na osnovi tak{nih ugotovitev smo se od-lo~ili za program interventnih sanacijskih ukrepov, ki je obsegal:
• izdelavo kamnite pregrade za ubla‘itev udarnega vala blatnega toka
• izravnavo povr{ine in zatesnitev odprtih razpok s pregrupacijo mas v obmo~ju odlom-nega roba in zgornjega dela plazu
• izdelava odvodnjevalnih kanalov in dre-na‘ predvsem v okolici odlomnega roba
• zajetje izvirov v okolici odlomnega roba in na usadu
Poleg tega smo se odlo~ili za interventni odvoz 200.000 m3 materiala. S temi ukrepi je bistveno izbolj{ana varnost naselja Lokavec.
Za kon~no sanacijo plazu bo potrebno ustaviti premike zemljinskih mas. Odlo~itev o na~inu sanacije bo sprejeta, ko bodo znani rezultati interventnih sanacijskih ukrepov.
Novembra leta 2002 je na obmo~ju Lo-kavca padlo 246 mm padavin, kar je povzro-~ilo ponovno intenzivno plazenje v drugi polovici meseca decembra. Najve~je premike opa‘amo v obmo~ju odlomnega roba in usada. Uni~eni so vsi objekti za odvodnjevanje. Na povr{ini plazu nastaja ‘idko blato, ki v obliki razli~no gostih tokov te~e po strugo Graj{~ka. Blatni tokovi so postali pogosti in intenzivni.
LITERATURA
B u s e r , S. 1973: Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1: 100.000, List Gorica L 33 – 78. – Zvezni geolo{ki zavod, Beograd.
B u s e r , S. 1973: Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1: 100.000, List Gorica L 33 – 78. Tolma~ lista Gorica – Zvezni geolo{ki zavod, Beograd.
K o ~ e v a r , M., L a p a n j e , A., P r e s t o r , J., B u d k o v i ~ , T., O g o r e l e c , B. & S o t l a r , K. 2001: Poro~ilo o geolo{kih, hidrogeolo{kih in geomehanskih raziskavah na plazu Slano blato, Geo-in‘eniring, Ljubljana.
NN 1887. Izpod Slanega blata, izrez iz ~asopisa So~a, {t. 10, 04.03.